Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 15:56
1,85 %
9.317,37
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 14:55
0,00 %
1.572,24
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Zemeljski plin – energent prihodnosti?!

NFD, 13.02.2010 | Dušan Povalej
0 komentarjev
Komentarji Komentiraj

Ali bo prihajajoče desetletje v znamenju zemeljskega plina?! Vprašanje ali pa že kar dejstvo, ki postaja realnost?

Zemeljski plin vse pomembnejši energent

 

V 19. stoletju je premog nadomestil les kot najpomembnejše svetovno gorivo, v 20. stoletju pa je vodilno energetsko vlogo prevzela nafta, predvsem zaradi pojava avtomobila in njegove kasnejše prevlade kot najpomembnejšega osebnega transportnega sredstva. Po ocenah strokovnjakov bosta premog in nafta še nekaj čas ostala ključni energetski surovini, toda vse večji delež v strukturi energetskih virov bo pridobival zemeljski plin.

 

Kriza zavira "popularizacijo" obnovljivih virov energije

 

Navedena ocena je mogoče za laično javnost presenetljiva na prvi pogled saj le ta vid vse večjo popularizacijo t.i. obnovljivih virov energije. Toda ti viri zaradi sorazmerno še vedno dragih tehnologij, zniževanja državnih subvencij zaradi trenutne krize in zadolženih državnih proračunov, še dolgo ne bodo prevzeli pomembnejšega deleža v energetski oskrbi.

Tako naj bi se npr.

 

delež električne energije, pridobljene iz obnovljivih virih, v ZDA do leta 2035 povečal na 17 %, kar sicer predstavlja skoraj podvojitev s sedanjega 9,1 % deleža. Toda največji delež tega povečanja bodo prispevale hidroelektrarne, solarna in vetrna energija pa naj bi v letu 2030 prispevali 5 % vse proizvedene električne energije v tej državi. Tudi napovedi za celoten svet na še daljši rok so podobne.

 

Kot izhaja iz t.i. modre mape Mednarodne energetske agencije (IEA) naj bi npr. vetrna energija šele leta 2050 prispevala 12 % v celotni svetovni proizvodnji energije, kar pa naj bi celo takrat predstavljalo še vedno manjši delež kot bodo v energetsko bilanco prispevali jedrska energija, zemeljski plin in premog. Iz navedenega izhaja, da nevodni obnovljivi viri še nekaj desetletij ne bodo poglavitni nosilci sprememb v tehnologiji proizvodnje energije.

 

Po drugi strani pa se ključni nosilci svetovne energetske politike vedno bolj zavedajo zahtev po varovanju okolja in zmanjšanju škodljivih emisij v ozračje. Zato se lahko upravičeno domneva, da se bodo v letu 2010, zaradi omejenih finančnih sredstev držav, začela lomiti dosedanja prepričanja o reševanju tega vprašanja z dragimi tehnologijami obnovljivih virov.

 

Vlade in zakonodajalci bodo začeli dajati prednost enostavnejšim, hitrejšim in predvsem cenejšim rešitvam za dosego prej navedenih okoljevarstvenih ciljev.

 

Jedrska energija in zemeljski plin energenta prihodnosti

 

Znotraj tega naj bi predvsem jedrska energija in zemeljski plin pridobila največji pomen kot t.i. »premostitvena« energenta (»bridge fuels«), saj izpolnjujeta vse trenutne prioritetne kriterije, torej zahteve po varovanju okolja in znižanju škodljivih emisij, ekonomičnosti, energetski neodvisnosti ter možnosti hitre implementacije. Zemeljski plin npr. pri proizvodnji enake količine električne energije odda 50 do 60 % manj ogljikovega dioksida kot premog. Poleg tega oddaja manj drugih škodljivih snovi kot sta npr. žveplov dioksid in dušikov oksid, zato zaradi pričakovanih ostrejših okoljevarstvenih zahtev vsekakor postaja prva izbira pri načrtovanju goriva novih termoelektrarn v ZDA.

 

Poleg termoelektrarn naj bi se povpraševanje po zemeljskem plinu v ZDA povečalo tudi iz naslova uporabe tega goriva za transportne potrebe. V ameriškem kongresu je trenutno v proceduri zakon (Alternative Transportation to Give Americans Solutions Act of 2009 (HR1835)), ki predvideva občutne davčne olajšave in vzpodbude za vozila s pogonom na zemeljski plin.

 

V kolikor bo odobren, bo zavezal tudi ameriško vlado, da bo do konca leta 2014 svoj vozni park opremila s 50 % vozil s pogonom na zemeljski plin. Poleg tega zakon poziva in daje mandat energetskemu ministrstvu k naložbam v raziskave in razvoj vozil na plinski pogon.

 

Čeprav pričakovanja o rastočem pomenu zemljskega plina v energetski bilanci ZDA ne temeljijo samo na prihodnji zakonodaji, pa le ta nedvomno močno pospešuje proces v navedeni smeri. Zdi se, da se ameriška vlada in kongres kot zakonodajni organ čedalje bolj zavedata ključne vloge zemeljskega plina kot energenta, ki bo izpolnjeval tako rastoče povpraševanje po energiji in hkrati okoljevarstvene zahteve.

 

Ime sklada

Panožna razpršitev

Prednosti in koristi

Priporočena doba varčevanja

NFD Energija

energija (pridobivanje nafte in plina, storitve na naftno plinskih poljih) in energetika (proizvodnja in distribucija energije, rudarstvo in jeklarstvo)

  • varčevanje z manjšimi zneski
  • rast premoženja
  • visoka pričakovana donosnost
5 do 10 let in več

 

Poleg tega začenjajo razpravljati tudi o možnostih zvezne zakonodaje na področju hidravličnega frakcioniranja, kot ključne tehnologije na področju novih (nekonvencionalnih) tehnologij pridobivanja zemeljskega plina. Le ta tehnologija je bila ključni dejavnik povečanja domače ponudbe zemeljskega plina v ZDA in zmanjšanje njihove odvisnosti od uvoza utekočinjenega zemeljskega plina.

 

Kot potrditev povedanemu lahko služi pogled v dogajanja na plinskem trgu v ZDA v zadnjih nekaj letih. Še pred nekaj leti so ZDA, kot največji svetovni porabnici zemeljskega plina, napovedovali potrebo po vedno večjem uvozu, da bi zadostila potrebam rastočega povpraševanja.

 

V zadnjih nekaj četrtletjih pa se je slika na trgu popolnoma spremenila. Močan porast števila nahajališč plina, na katerih pridobivajo plin z novo nekonvencionalno tehnologijo, je pred nekaj meseci celo povzročila presežek ponudbe plina in odprla problematiko zadostnega obsega skladiščnih kapacitet. Deloma je sicer ta problem presežka ponudbe povzročilo tudi zmanjšano povpraševanje zaradi gospodarske krize. V vsakem primeru pa je bil glavni povzročitelj presežka, povečano število plinskih vrtin v obdobju visokih cen plina (konec leta 2007 in v prvem polletju leta 2008), iz katerih je zemeljski plin nemudoma začel pritekati v skladiščne kapacitete.

 

Porast domače ponudbe zemeljskega plina se je nemudoma odrazil tudi v znižanju uvoza (utekočinjenega) zemeljskega plina v ZDA, kar je lepo razvidno iz priloženega grafikona. Z izjemo sezonskega porasta poleti 2009 je od začetka leta 2008 uvoz utekočinjenega plina bil precej pod povprečno ravnijo uvoza v obdobju do konca leta 2007.

 

Slika1: Gibanje količine uvoženega zemeljskega plina v ZDA med januarjem 2005 in decembrom 2009

Vir: EIA

 

Verjetno ključna prednost nove tehnologije pridobivanja zemeljskega plina pa je njena ekonomika oz. dejstvo, da omogoča rentabilno pridobivanje plina tudi v obdobjih nizke cene. Kljub temu, da so trenutne zaloge zemeljskega plina v ZDA zaradi hladnejše zime nekoliko pod povprečjem zadnjih petih let, se trenutno cena zemeljskega plina še vedno giblje okoli 5,40 USD za milijon Btu (British thermal units), kar je manj kot polovica cene iz rekordnega obdobja sredi leta 2008, ko je cena zemeljskega plina znašala 13,6 USD za milijon Btu.

 

Če k temu dodamo, da se povprečje ocen proizvajalcev o povprečni »mejni« ceni plina za zagotavljanje količine proizvodnje, ki bo zadostila povpraševanju v prihodnji letih, s ponovno »normalno« gospodarsko aktivnostjo, giblje okoli 7 USD za milijon Btu, potem vidimo, da ima tudi po tej plati zemeljski plin vse pogoje, da postane eden najpomembnejših energentov prihajajočega desetletja.

 

Če namreč preračunamo napovedano povprečno ceno zemeljskega plina v prihodnjih letih v energetsko ekvivalentno količino nafte, bi to pomenilo ceno sodčka nafte okoli 42 USD, kar pomeni kar 45 % cenejši energent glede na trenutno raven cen nafte (76 USD) oz. hkrati 830 % potencial rasti glede na sedanjo raven cene zemeljskega plina.

 

Ameriške družbe vodilne pri pridobivanja zemeljskega plina iz skrilavcev

 

Iz navedenega so jasno razvidni veliki potenciali zemeljskega plina v prihodnjem desetletju ali celo dlje. Samoumevno vprašanje, ki se tu pojavlja za vlagatelja je, kateri sektorji oz. družbe bodo največji dobitniki pričakovanega premika energetske oskrbe v smeri pridobivanja zemeljskega plina iz skrilavcev. Kot že izhaja iz samega vprašanja, bodo največji dobitniki tega premika družbe, ki imajo v lasti oz. zakupu največje površine na območjih v ZDA bogatih s skrilavci kot sta Haynesville Shale v Louisiani in Marcellus Shale na območju Appalachia.

 

Vsaka plinska družba z velikim deležem nahajališč na teh in podobnih območjih se lahko s precejšnjo verjetnostjo smatra kot prevzemna tarča s strani večjih naftnih družb.

 

To potrjuje tudi v začetku letošnjega leta najavljeni 37 milijard USD težki prevzem ameriške plinske družbe XTO Energy, ki ima velik delež tovrstnih nahajališč, s strani največje ameriške in svetovne naftne družbe, ExxonMobil. Tudi druge velike svetovne naftne družbe že izvajajo podobne premike. Tako je letos tudi tretja največja evropska naftna družba, francoski Total, že najavila nakup 25 % deleža v skupnem podjetju z ameriško plinsko družbo Chesapeake Energy, ki bo razpolagalo in delovalo na površinah območja Barnett Shale. Tretjinski delež v skupnem podjetju s Chesapeake Energy na področju Marcellus Shale je že konec leta 2008 kupila tudi norveška naftna družba Statoil. Skupno je družba Chesapeake Energy s podobnimi prodajami deležev v skupnih podjetjih, ki imajo v lasti oz. zakupu območja bogata s skrilavci v zadnjih dveh letih pridobila 10,8 milijarde USD.

 

V zadnjih dneh se je pojavila še napoved direktorja teksaške plinske družbe Range Resources, da bi lahko družba, ki jo vodi, postala prevzemna tarča ali partner v skupnem podjetju za naftne družbe Apache, Occidental Petroleum ali Shell, saj družba razpolaga z zakupljenimi 0.56 mio hektarov površin na območju Marcellus Shale. To območje je namreč eno izmed potencialnih najbogatejših območij z »plinskimi« skrilavci, saj naj bi vsebovalo kar 489 bilijonov kubičnih metrov plina, kar bi zadoščalo 20 letni porabi plina v ZDA.

 

Hkrati pa je mejna cena rentabilnosti pridobivanja plina na temu območju tudi ena najnižjih med ameriškimi plinskimi območji, saj naj bi bila točka »preloma« že pri tržni ceni zemeljskega plina 3,2 USD za milijon Btu, kar je kar 42 % nižje od trenutne cene zemeljskega plina.

 

Kljub vsem prevzemnim pričakovanjem pa velja potencialne vlagatelje opozoriti, da bodo skupna partnerska podjetja množičnejša oblika udeležbe velikih naftnih družb na območjih, bogatih s »plinskimi« skrilavci, ker jih bodo stala manj kot potencialni prevzemi. Vsekakor pa je smer prestrukturiranja velikih naftnih družb jasno razvidna, saj je npr. tudi družba Devon v prodajo ponudila za 7,5 milijard USD svojih naložb v globokomorskih in naftno-plinskih nahajališčih v tujini z namenom zmanjšanja dolga in fokusiranja na ameriška plinska območja s skrilavci.

 

Druga pomembna skupina, ki bo veliki dobitnik prikazanih premikov, pa bodo družbe z močnim položajem na trgu storitev in opreme za vrtine na tovrstnih plinskih poljih. Iz priloženega grafikona 2 je namreč viden močan porast deleža t.i. direktnih in horizontalnih vrtin (t.j. vrtin z novo tehnologijo hidravličnega frakcioniranja) od leta 2007 v skupnem številu plinskih vrtin v obdobju 1999 - 2009.

 

Slika 2: Dvig deleža t.i. direktnih in horizontalnih vrtin v skupnem številu plinskih vrtin v obdobju
med decembrom 1999 in decembrom 2009


Vir: Bloomberg

 

Le to kaže na dve pomembni dejstvi. Prvo je to, da rast deleža t.i. horizontalnih vrtin od leta v skupnem številu vrtin kaže na rastoči pomen oz. večanje deleža pridobivanja plina na območjih z plinskimi skrilavci, ki zahtevajo uporabo nove tehnologije.

 

Ameriške družbe vodilne na področju novih vrtalnih tehnologij

 

Drugo, še pomembnejše dejstvo z vidika vlagatelja pa je, da t.i. horizontalna tehnologija pridobivanja plina za sabo potegne dosti večji delež storitev kot je to v primeru klasičnih, vertikalnih plinskih vrtin.

 

Tako npr. horizontalna tehnologija pridobivanja zemeljskega plina iz skrilavcev zahteva včrpavanje tekočine in peska v vrtino pod visokim pritiskom za izboljšanje deleža pridobljenega plina iz skrilavcev. Nekatere najbolj zahtevne vrtine na tovrstnih območjih zahtevajo frakcioniranje skrilavcev skozi več zaporednih, skrbno načrtovanih, faz. Poleg tega opisan način pridobivanje plina zahteva še mnogo drugih postopkov in storitev, kar ima za posledico povečan obseg dela za storitvene in vrtalne družbe kot je to v primeru tradicionalnih, vertikalnih vrtin.

 

Le to pomeni prednost za družbe, ki so vodilne na področju novih vrtalnih tehnologij, to pa so predvsem ameriške.

 

Kljub temu, da sem se v prispevku omejil predvsem na aktualna dogajanja v ZDA, ki so na tem področju najdlje, bi v zaključku rad poudaril, da premik v pridobivanje zemeljskega plina iz nekonvencionalnih vrtin ni izključno zgodba na oz. v ameriških tleh.

Drži, da sta tehnologija in trend najbolj razvita in prisotna v ZDA, kjer Exxonov prevzem plinske družbe XTO Energy jasno odraža rastoči pomen zemeljskega plina v primerjavi z nafto in premogom v prihodnjem desetletju, vendar pa je pomembno izpostaviti tudi dejstvo, da ima ta naftna družba v lasti številna obetajoča območja z naftnimi skrilavci tudi v številnih evropskih državah.

 

Nedvomno bodo ta in tudi druge naftne družbe na evropskih nahajališčih izrabile strokovna znanja prevzetih ali povezanih plinskih družb. Posledično pa bo premik v smeri pridobivanja zemeljskega plina iz skrilavcev tudi v Evropi, skupaj z rastočo ponudbo utekočinjenega plina, zmanjšal njeno odvisnost od dobave ruskega plina.

 

Zemeljski plin - energent prihodnosti?!

Oceni članek: 1  2  3  4  5  Ocena:

Komentiraj

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki. Prosimo, da se prijavite.

Komentarji

Aktualni prispevki
Myhajlo Todurov: Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Uredništvo Vzajemci.com: Ali varčujem dovolj za pokojnino?
Ali varčujem dovolj za pokojnino?
David Vegelj: Alternativno o alternativnih naložbah
Alternativno o alternativnih naložbah
Myhajlo Todurov: Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Myhajlo Todurov: Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Myhajlo Todurov: Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Žane Ogrin: Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
David Vegelj: Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
David Vegelj: Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?
Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>