Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 18:46
1,75 %
11.968,07
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 15:51
0,49 %
1.140,69
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Pok(anje) zelenega balona (1.del)

NFD, 16.03.2010 | Dušan Povalej
1 komentarjev
Komentarji Komentiraj

Obnovljivi viri energije (predvsem sončna in vetrna energija) so pogosto omenjeni kot zdravilo za vse večje globalne energetske izzive. Pa je temu res tako?

Navedeno vprašanje oz. dvom je na prvi pogled presenetljivo za laično, deloma verjetno tudi za vlagateljsko javnost. Prva namreč vidi vse večjo medijsko popularizacijo t.i. obnovljivih virov energije, druga pa je lani delnice iz sektorja obnovljivih virov energije videla kot naložbeno priložnost zaradi vladnih stimulacijskih sredstev in vsesplošne »zelene« politične usmeritve, ki je celo v ZDA pod novo Obamino administracijo prinesla pričakovanja o novi klimatski zakonodaji, ki naj bi regulirala oz. omejila emisije ogljikovega dioksida. Toda to je le splošno prevladujoč, a žal le površinski pogled na reševanje energetskih izzivov sveta.

 

Vsekakor bosta vetrna in sončna energija v prihajajočih letih - tudi zaradi podpor vlad po vsem svetu- v porastu vendar bodo obnovljivi viri bodo v celotni energetski oskrbi še vedno imeli precej nizek delež.

 

To je razvidno tudi iz priloženega grafikona uprave za energetske informacije ZDA, ki kaže strukturo virov proizvodnje energije v letošnjem letu in čez 20 let.

 

 

V zgornjem grafikonu je razvidno, da trenutna svetovna poraba znaša 500 bilijard BTU (British termal units), čez 20 let pa naj bi potrebe po energiji porasle na 680 biljard BTU.

 

Največji štirje energetski viri (nafta, zemeljski plin, premog in jedrska energija) prispevajo več kot 91% k svetovni proizvodnji primarne energije, leta 2030 pa bodo še vedno prispevali 89%. Iz navedenega je razviden precenjen pomen obnovljivih virov energije, še posebej sončne in vetrne, kot alternativ dosedanjim klasičnim (izrabljivim) virom energije.

 

V razvitih državah naj bi sicer delež energije pridobljene iz obnovljivih virih čez dvajset let bil višji za nekaj odstotnih točk (npr. v ZDA okoli šestine) vendar bo presenetljivo največji delež tega povečanja prispevala biomasa (les in lesni odpadki). Le ta naj bi po napovedih že navajane uprave čez dvajset let prispevala skoraj polovico k proizvodnji energije iz obnovljivih virov. Sončna in vetrna energija pa naj bi prispevali le okoli 30% proizvedene energije iz obnovljivih virov v tej državi kar ni dosti več kot sedaj. Iz priloženega grafikona se namreč vidi, da je obstoječi delež sončne in vetrne energije v celotni strukturi obnovljivih virov četrtinski.

 

 

Iz navedenega se samoumevno poraja vprašanje kaj je oz. so poglavitni vzroki, da sončna in vetrna energija kot medijsko najbolj izpostavljena obnovljiva energetska vira vsaj še dve desetletji ne bosta poglavitni nosilki sprememb v energetski proizvodni strukturi. Deloma se odgovor skriva že v našem prejšnjem prispevku na temo zemeljskega plina in sicer, da so tehnologije za pridobivanje energije iz teh dveh obnovljivih virov (še posebej sončne energije) kljub tehnološkemu razvoju še vedno sorazmerno drage. To slabost so dosedaj blažile obilne državne subvencije te pa se bodo zaradi trenutne krize in zadolženih državnih proračunov občutno znižale, zato tovrstne tehnologije še nekaj časa ne bodo občutno cenejše oz. konkurenčnejše v primerjavi z konvencionalnimi energetskimi viri.

 

Poleg tega obstaja še tehnični vidik oz. problem pridobivanja energije obnovljivih virov kot sta sončna in vetrna energija in sicer visoka variabilnost oz. manjša možnost uravnavanja proizvajanih količin glede na potrebe kot je to v primeru konvencionalnih energentov. Dejstvo je, da v obstoječem električnem omrežju ne poznamo načina za skladiščenje bistvenih viškov proizvedenih količin. Visoka variabilnost oz. zmanjšana zmožnost uravnavanja proizvodnje še posebej velja pri pridobivanju elektrike iz vetrne energije. Če pojasnimo nekoliko podrobneje je količina električne energije proizvedena v vetrni elektrarni funkcija kubičnega števila hitrosti vetra. To npr. pomeni, da ima podvojitev hitrosti vetra za posledico osemkratno povečanje proizvedene električne energije iz vetrne elektrarne. Torej imajo celo minimalne spremembe hitrosti vetra velik vpliv na količino proizvedene energije. Proizvodna zmogljivost oz. maksimalna proizvedena količina električne energije pri vetrnih turbinah je dimenzionirana ob predpostavkah hitrosti vetra okoli 50 km na uro. V kolikor hitrost vetra pade za 20% se proizvedena količina električne energije vetrne turbine zmanjša kar na polovico njene nominalne maksimalne zmogljivosti.

 

Glede na navedeno ni presenetljivo, da veliko vetrnih turbin dela »v prazno«. Minimalna zahtevana hitrost vetra za zagon proizvodnje elektrike iz vetrnih turbin je okoli 16 kilometrov na uro; pri tej hitrosti vetra vetrna turbina proizvede le 3% električne energije, ki bi jo proizvedla ob optimalni hitrosti vetra. Glede na to lahko povzamemo, da vetrne turbine le redko obratujejo z njihovo polno nominalno močjo oz. prispevajo v omrežje maksimalno možno količino. Še večji problem pa predstavlja dejstvo, da uravnavanje proizvedenih količin ni v rokah proizvajalca temveč narave. Navedeni prikaz pojasnjuje tehnično problematiko obnovljivih virov, ki bo prisotna tudi ko bodo tehnologije postale cenejše in s tem bolj razširjene.

 

Njihova naravna pomanjkljivost predstavlja glavno oviro, da bi lahko postali ključni dejavnik energetske oskrbe v prihodnjih desetletjih. Seveda pa to ne pomeni, da obnovljivi viri ne bodo igrali pomembne dopolnilne vloge v energetski politiki. Glede na to vsekakor obstajajo dobre naložbene priložnosti tudi v sektorju tehnologij za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov toda dejstvo je, da se je ta sektor na borznih trgih v prvih dveh mesecih leta 2010 bistveno slabše odrezal kot energetski sektor ali borzni trg v celoti.

 

Vsekakor je glavni dejavnik tega bilo že navedeno zmanjšanje višine vladnih subvencij za nakup tovrstnih tehnologij in manj politične podpore. Eden izmed razlogov za borzni porast sektorja tehnologij obnovljivih virov v letu 2009 je bil tudi najavljen sprejem zakonodaje, ki naj bi regulirala oz. omejila emisije ogljikovega dioksida in uvedla plačila glede na oddane količine ogljikovega dioksida v ozračje. Glede na to, da vetrne in sončne elektrarne v ozračje ne oddajajo ogljikovega dioksida bi od države iz naslova zbranih plačil drugih energetskih proizvajalcev kot so npr. termoelektrarne za oddane količine CO2 prejemale znatne subvencije. Poleg tega je predlog zakona, ki je lani poleti krožil po ameriškem kongresu vseboval tudi določilo, ki je predpisoval večjo uporabo sončne in vetrne energije.

 

Odsotnost soglasja oz. dogovora na ekološki konferenci v Kobenhagnu decembra 2009 predvsem pa izguba demokratske večine v ameriškem senatu je oddaljila možnost sprejema v zakona v prvotno predvideni obliki. Najbolj verjetni izid bo zato sprejem dvostrankarsko podprtega zakona, ki vključuje subvencije tudi za druge okolju prijazne energetske tehnologije, kot sta jedrska energija in zemeljski plin, ki čedalje bolj postajata realna alternativna energetska vira za prihodnji dve desetletji. Kot smo omenili že v našem predhodnem prispevku Kapitalskega utripa na to temo uporaba zemeljskega plina dobiva tudi konkretno zakonodajno podporo saj naj bi se poleg uporabe za pridobivanje elektrike v plinskih elektrarnah povpraševanje po zemeljskem plinu v ZDA povečalo tudi iz naslova uporabe tega goriva za transportne potrebe. V ameriškem kongresu je trenutno v proceduri zakon (Alternative Transportation to Give Americans Solutions Act of 2009 (HR1835)), ki predvideva občutne davčne olajšave in vzpodbude za vozila s pogonom na zemeljski plin. V kolikor bo odobren, bo zavezal tudi ameriško vlado, da bo do konca leta 2014 v svojem voznem parku nabavila in uporabljala 50% vozil s pogonom na zemeljski plin. Poleg tega je predsednik Obama že predlagal tudi potrojitev zneska garancij za kredite jedrskim elektrarnam obljubljenih v Zakonu o energetski politiki (Energy Policy Act) iz leta 2005, z takratnih 18,5 milijard USD na 54,5 milijard USD.

 

Glede na to je z veliko verjetnosti pričakovati, da bodo v letošnjem letu delnice povezane z jedrsko industrijo in zemeljskim plinom dobile veliko več pozornosti in tudi izkazale boljše donose kot delnice iz sektorja obnovljivih virov oz. vetrne in sončne energije.

 

NFD: Kapitalski utrip - Pok(anje) zelenega balona

 

Oceni članek: 1  2  3  4  5  Ocena:

Komentiraj

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki. Prosimo, da se prijavite.

Komentarji

boce
boce, 18.03.2010 15:17

No vse bo odvisno tudi od kolicine neobnovljivih virov kot so nafta, ZP, ...
Ce oz. bolje ko jih bo zacelo zmanjsevati, se bo cena povzpela in obnovljivi viri bodo postali konkurencni, pa tudi vec se bo vlagalo v njihov razvoj.
Glede tehnologije skladiscenja energije pa obstajajo razlicni pristop, ki jih je potrebno se izpopolniti:
lahko el. energijo direktno skladiscijo kot npr. ogromni akumulatorji, ali pa indirektno uporabijo presezek el. energije za crpanje vode na visjo lokacijo, ali stiskanje zraka, ....

Aktualni prispevki
Myhajlo Todurov: Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Uredništvo Vzajemci.com: Ali varčujem dovolj za pokojnino?
Ali varčujem dovolj za pokojnino?
David Vegelj: Alternativno o alternativnih naložbah
Alternativno o alternativnih naložbah
Myhajlo Todurov: Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Myhajlo Todurov: Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Myhajlo Todurov: Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Žane Ogrin: Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
David Vegelj: Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
David Vegelj: Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?
Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>