Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 11:18
5,11 %
54.266,57
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 10:15
2,31 %
1.480,95
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Deja vu

KD Skladi, 09.07.2012 | Mag. Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja
0 komentarjev
Komentarji Komentiraj

Objavljeno v prilogi časnika Dnevnik Kvartum, 9. julij 2012. Odgovarja: Mag. Luka Flere, CFA, direktor naložbenega sektorja KD Skladi.

Kako so se delniški trgi obnašali v preteklih finančnih krizah in kje smo danes?

 

Vedeti moramo, da je vsaka finančna kriza specifična tako po vzrokih, ki so pripeljali do nje, kot po posledicah le-te. V obdobju po zadnji finančni krizi z leta 2008 smo med vlagatelji zaznali veliko negotovosti in prejeli veliko vprašanj, kaj storiti. Da bi prišli do pravih odgovorov smo pogledali pretekle krize in pripravili analizo in graf -kompozit preteklih kriz, ki je zlepljenka preteklih kriz in ki kaže na reakcijo na delniškem trgu države, ki se je znašla v finančni krizi.

Opozoriti je treba, da graf kaže povprečno reakcijo na delniških trgih po krizi in kot tak ni napoved, kaj se bo dogajalo (zaradi posebnosti vsake krize), ampak bolj indikacija, kaj smo videli v preteklosti. Če imamo to v mislih, pa vseeno iz grafa lahko vidimo, da je bila do sedaj reakcija na delniških trgih po zadnji krizi relativno podobna povprečnemu dogajanju po finančnih krizah v preteklosti.

V 1. fazi, ki smo jo poimenovali direktni udarec, delniški tečaji izgubijo med 60 in 80 odstotkov, glavna značilnost pa je izbruh recesije, ki ob likvidnostnem krču predstavlja popoln šok za gospodarstvo. Po navadi v tej fazi vidimo tudi prvi krog ukrepov oblasti. Sledi 2. faza, medkrizni skok, ko ukrepi oblasti pokažejo prve rezultate, gospodarstvo prične okrevati, likvidnostnega krča ni več, ukrepi fiskalne politike pa se pokažejo v skoku zadolženosti držav. Tečaji delnic v tej fazi pridobijo med 80 in 100 odstotki. 3. faza je faza dvoma in čiščenja, katere glavna značilnost je panični občutek, da se kriza ponavlja, gospodarska rast pa se zmanjšuje oziroma ponekod celo skopni.

Tečaji delnic so v tej fazi v trgovalnem razponu med -20 in 0 odstotki, gre pa za zelo naporno obdobju, ker se nihanja okrepijo. Sledi še zadnja faza katarze, ko se gospodarska rast začne ponovno povečevati, oblasti začnejo umikati stimulativno politiko, priča smo nadpovprečni inflaciji, kapital pa se seli v tvegane naložbe. Tečaji delnic v tej fazi močno porastejo in lahko v obdobju 4-5 let pridobijo tudi do 160 odstotkov.

 

Faza dvoma je naporno obdobje

 

Skladno z našo razdelitvijo gibanja delniških tečajev po krizi se trenutno nahajamo v tretji fazi dvoma in čiščenja z vsemi karakteristikami le-te. Občutek, da se kriza ponavlja, je danes splošno prisoten, delniški tečaji pa se gibajo v nekem širšem trgovalnem razponu. Glede na veliko negotovost je verjetno, da bo to obdobje v tem primeru trajalo dlje, kot bi to lahko sklepali iz zgodovinskega vzorca gibanja tečajev po krizi. Po našem osnovnem scenariju srednjeročne umiritve razmer bi moralo slediti obdobje, ko se razmere v gospodarstvu stabilizirajo, kar se bo odrazilo tudi v rasti na delniških trgih.

 

Kako dolgo še?

 

Negotovost je v veliki meri povezana tudi s počasnim političnim reševanjem evropske dolžniške krize. Časovno opredeliti, koliko časa bo negotovost še trajala, je zelo težko, ker gre za kompleksno ekonomsko in na žalost tudi politično vprašanje. V zadnjem obdobju smo videli, da v Evropi vlada kriza vodenja in odločanja, trg je pa pri tem neizprosen in pričakuje konkretne ukrepe in kredibilne rešitve.

 

Nasvet vlagateljem za mirnejši spanec

 

Velika nihanja na trgu so gotovo zelo naporna tudi za vlagatelje. Struktura portfelja je odvisna od finančnih ciljev posameznika, časovnega horizonta in tveganj, ki jih je pripravljen sprejemati. V primeru, da je nihajnost portfelja vlagatelja v tem okolju previsoka in vlagatelj ne spi mirno, je vedno možnost prerazporediti sredstva v manj nihajne oblike naložb, kot so skladi denarnega trga ali obvezniški skladi, vendar se mora vsak posameznik pri tem zavedati tudi ostalih posledic, ki jih to prinese.

 

Dolgoročni vlagatelji v delnice bodo ustrezno nagrajeni

 

Kot že omenjeno, je struktura osebnega portfelja odvisna od vsakega posameznika, predvsem njegovih finančnih ciljev, ki določajo pričakovano donosnost, časovnega horizonta in seveda tveganj, ki jih je pripravljen sprejeti. Vrednotenja na delniških trgih so atraktivna, a moramo na drugi strani opozoriti tudi na tveganja, ki se odražajo v veliki negotovosti. Navkljub temu pa smo prepričani, da bodo vlagatelji z daljšim časovnim horizontom, ki se bodo odločili varčevati v delnicah, za to ustrezno nagrajeni.

 

Verjamemo v obstanek evra

 

Naš osnovni scenariji ostaja, da razpada evra ne bomo videli. Razlog za to je relativno preprost in sicer ocenjujemo, da so stroški, ki se glede na različne študije gibajo okoli nekaj odstotkov BDP, enostavno previsoki, da bi to dopustili. Stroški so seveda višji za državo, ki bi evro zapustila, a zelo visoki tudi za vse ostale države, ki bi v evro območju ostale. Zavezanost evru izkazujejo vse države članice, ki se seveda zavedajo posledic drugačnega scenarija, je pa res, da je bil politični odziv prepočasen in premalo konkreten, kar kaže na težavnost dogovarjanja in sklepanja kompromisov na evropski ravni.

 

Grčija, vsaj kratkoročno, ne bo postala evropski Lehman Brothers

 

Primer Grčije je poseben, a tudi pri Grčiji vsaj kratkoročno ne vidimo možnost izstopa. Trenutno je situacija preveč prepletena in vpliv na ostale periferne države premočan, z drugimi besedami, Grčija še ni dovolj izolirana. Pred vrhom EU kaže, da bo srednjeročna pot tesnejše povezovanje v bančno/fiskalno unijo. Slednje bi prineslo vseevropski bančni nadzor in posledično evropsko shemo zavarovanja bančnih depozitov, ki bi sprostil pritisk na odtekanje depozitov iz perifernih evropskih bank. Istočasno pričakujemo tudi delni zasuk v retoriki politikov, ki bodo začeli poudarjati tudi ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti. V tem smislu smo bili že na sestanku v Rimu priča načelnemu dogovor štirih največjih gospodarstev evrskega območja o spodbudah, ki naj bi znašale okoli 130 milijard evrov in naj bi bile potrjene na vrhu EU.

 

Lokalni-vrh-pred-zlomom-grcija-1341828930.jpeg

 

 

Oceni članek: 1  2  3  4  5  Ocena:

Komentiraj

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki. Prosimo, da se prijavite.

Komentarji

Aktualni prispevki
Myhajlo Todurov: Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Uredništvo Vzajemci.com: Ali varčujem dovolj za pokojnino?
Ali varčujem dovolj za pokojnino?
David Vegelj: Alternativno o alternativnih naložbah
Alternativno o alternativnih naložbah
Myhajlo Todurov: Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Myhajlo Todurov: Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Myhajlo Todurov: Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Žane Ogrin: Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
David Vegelj: Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
David Vegelj: Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?
Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>