Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 18:08
0,43 %
10.017,79
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 20.09
-0,05 %
1.377,38
SI 20.09
-0,57 %
856,96
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Pok(anje) »zelenega« balona (2.-zadnji del)

NFD, 23.06.2010 | Dušan Povalej
0 komentarjev
Komentarji Komentiraj

Prvi del prispevka na temo ne tako bleščeče kratkoročne prihodnosti pridobivanja električne energije iz obnovljivih virov (predvsem iz vetrne in sončne energije) sem zaključil z mnenjem, da z veliko verjetnosti lahko pričakujemo, da bodo delnice iz sektorja obnovljivih virov v letošnjem letu dosegle slabši donos kot npr. delnice iz drugih energetskih sektorjev.

Zaenkrat se je ta trditev izkazala za pravilno (glej priloženi graf gibanja globalnega in energetskega indeksa ter reprezentativne delnice ETF sklada obnovljivih virov). Tudi pričakovanja do konca letošnjega leta niso dosti boljša.

 

Celo v primeru morebitnega okrevanja gospodarstva in povečanega povpraševanja se bodo družbe iz vetrnega in solarnega sektorja soočile z preobsežnimi proizvodnimi zmogljivostmi in posledično padajočo stopnjo dobičkonosnosti.

 

Grafikon 1: Gibanje globalnega  in energetskega  indeksa  ter  reprezentativne delnice ETF sklada  obnovljivih virov (PBW US) od začetka leta 2010 do 28. 5. 2010

 

Vir: Bloomberg, lastni izračuni.

 

Negativne srednjeročne izglede za panogo obnovljivih virov pa strokovnjaki utemeljujejo tudi z stroškovno strukturo različnih načinov pridobivanja električne energije. Le-ti so razvidni iz priloženega grafikona 2, ki ponazarja strošek pridobivanja megavatne ure električne energije iz različnih virov v ZDA, kakor tudi strukturo stroškov po posameznih vrstah.

 

Iz strukture stroškov je lepo razvidno, da jedrska in vodna energija zahtevata velike investicijske stroške v začetni fazi izgradnje tovrstnih elektrarn.

 

Povsem na drugem koncu stroškovnega spektra pa so plinske elektrarne (tako konvencionalne kot moderne). Delež investicijskih stroškov je v njihovem primeru zelo majhen, saj so poceni in hitro izgradljive. Po drugi strani pa plinske elektrarne vsebujejo velik delež spremenljivih stroškov, ki so povezani z gibanjem cene zemeljskega plina na trgih.

 

Grafikon  2: Strošek  pridobivanja megavatne  ure  električne  energije  iz  različnih  virov  v  ZDA  s strukturo stroškov po posameznih vrstah

 

Vir: Uprava za energetske informacije ZDA

 

Kljub temu, da gre za grafikon, ki prikazuje strukturo proizvodnih stroškov pridobivanja električne energije iz različnih virov v ZDA, lahko z določenimi omejitvami prikazano strukturo uporabimo tudi širše oz. kot globalen pogled na enega izmed pomembnejših dejavnikov pri odločanju energetskih družb, v kakšen tip elektrarn bodo investirale v prihodnje.

 

Že kratek pogled na strukturo stroškov pridobivanja nam namreč pokaže, da sta tako toplotna kot tudi fotovoltaična energija najdražja vira pridobivanja elektrike.

 

Električna energija iz vetra se sicer proizvaja cenovno ugodneje kot sončna, vendar je še vedno občutno dražja od energije, pridobljene v termoelektrarnah na premog ali zemeljski plin oz. v jedrskih elektrarnah. Dodatni negativni dejavnik v sami strukturi proizvodnih stroškov pa je, da sta tako sončna kot vetrna energija kapitalsko intenzivni. Gradnja tovrstnih elektrarn namreč zahteva velik delež investicijskih stroškov za izgradnjo proizvodnih in distribucijskih zmogljivosti. Visoki začetni investicijski stroški pa pomenijo potrebo po financiranju projektov s strani finančnih inštitucij. Kreditni krč od leta 2008 je tako eden izmed glavnih vzrokov za sedanji upad naložb v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov.

 

Konkurečnost le ob pomoči državnih subvencij?

 

Pozornejši bralec bo opazil, da obravnavani grafikon ne vsebuje nafte, vendar nafta ni pomembnejši vir proizvodnje električne energije, temveč je najpomembnejši energetski vir za potrebe transporta. Bolj utemeljena je primerjava proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in zemeljskega plina. Proizvodnja električne energije iz zemeljskega plina je med najcenejšimi načini, poleg tega pa tudi ekološka ugodna, saj zaradi nižjih emisij škodljivih snovi v ozračje, ne bo deležna tolikšnih plačil ekoloških prispevkov iz naslova pričakovane uvedbe davkov glede na oddane količine emisij v ozračje.

 

Slabša stran stroškovne strukture proizvodnje električne energije v plinskih elektrarnah pa je, kot smo že omenili v uvodu, visok delež spremenljivih stroškov v odvisnosti od cene zemeljskega plina. Kljub temu je ta dejavnik glede na prevladujoče nizke cene plina manj pomemben. Še posebej, zaradi optimističnih napovedi glede prihodnjega porasta proizvodnje zemeljskega plina iz nekonvencionalnih vrtin v ZDA (glej prispevek v Kapitalskemu utripu februarja 2010 pod naslovom Zemeljski plin - energent prihodnosti?!).

 

To kar samo po sebi navaja na sklepanje, da bi lahko bila proizvodnja električne energije iz plinskih elektrarn še cenejša kot v prikazanemu grafu in s tem še konkurenčnejša napram proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Če vse navedena dejstva strnemo, lahko zaključimo, da je proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov težko konkurenčna napram konvencionalnim energetskim virom brez obilnih državnih subvencij.

 

Manj to sicer velja za določene trge oz. regije z optimalnimi vetrnimi razmerami, vsekakor pa to v celoti velja za pridobivanje elektrike iz sončne energije. Z vlagateljskega vidika je naložba v obnovljive vire bolj poskus stave na to, da bodo vlade po vsem svetu nadaljevale z močnim subvencioniranim favoriziranjem tovrstnih energetskih tehnologij in tako nadomestile njihovo nižjo (cenovno) konkurenčnost.

 

Glede na že v prvem prispevku omenjeno vse večje zategovanje javnofinančnih izdatkov držav v sedanji krizi, je utemeljeno za pričakovati, da bodo še bolj do izraza prišle osnovne zakonitosti ponudbe in povpraševanja. Osnovna resnica na tem področju pa je presežek ponudbe in trenutno zmanjšanje oz. nezadostno povpraševanje po tehologijah obnovljivih virov.


Previdno pri napovedih

 

Da bi navedene trditve podkrepili tudi s podatki iz realnosti, navajam primer danske družbe Vestas (VWS DC), ki je največja proizvajalka tehnologij za pridobivanje elektrike iz vetrne energije. Družba je v začetku februarja 2010 objavila rezultate poslovanja za leto 2009, iz katerih je razvidno, da je namesto načrtovanih 7,2 milijarde evrov dosegla le 6,5 milijarde evrov prihodkov. Poleg tega je za prihodnje napovedala znižanje stopnje dobičkonosnosti iz razpona med 10 ‐ 12 % na raven med 10 ‐ 11%. Nedoseganje oz. nižanje pričakovanj samo po sebi ni tako zaskrbljujoče, kakor so lahko problematične, po mnenju analitikov, preoptimistične napovedi za prihodnost »vetrnega« sektorja oz. osnove, na kateri so bile narejene napovedi njihovega prihodnjega poslovanja.

 

Le te utemeljujejo s tem, da je Vestas v letu 2007 prejel za okoli 6.000 MW novih vetrnih turbin, v letu 2008 pa celo nekoliko več. Toda lansko leto se je zaradi zaostrenih kreditno‐finančnih razmer obseg naročil praktično prepolovil (3.000 MW). Uprava družba je prej omenjene napovedi za poslovanje v letu 2010 naredila na osnovi predpostavke o povprečnem letnem obsegu prodaje turbin v velikosti 6.000 MW, kateri naj bi se letos, zaradi lani izpadlih naročil, povečal kar na 8.000 do 9.000 MW. Realizacijo porasta teh naročil je uprava družbe umestila v drugo polletje leta 2010. Kljub temu, da se lahko v prihodnjih šestih mesecih zgodi veliko, pa poznavalci (še posebej v luči aktualne evropske javnofinančne krize) ta rekorden porast obsega napovedanih naročil ocenjujejo za preoptimističen.

 

Takšne ocene analitikov podpirajo tudi številke o vrednostni dinamiki obsega naročil v preteklosti in sedaj. Na koncu leta 2009 so naročila vrednostno znašala okoli 2,2 milijardi evrov, kar pomeni manj kot tretjino načrtovane prodaje v lanskem letu. V predhodnih letih pa je družba v novo poslovno leto vstopala z več kot tričetrtinskim pokritjem napovedane prodaje v obliki že vknjiženih naročil, kar le dokazuje (pre)veliki optimizem uprave za prodajo v tekočem poslovnem letu. Tudi napovedane stopnje dobičkonosnosti prodaje so po ocenah poznavalcev dvomljive. Uprava namreč pričakuje, da bo zadržala dosedanje stopnje dobičkonosnosti, hkrati pa priznava močno povečanje konkurence na trgu. Nekateri analitiki ocenjujejo, da bo ponudba na trgu vetrnih turbin v letu 2010 presegla povpraševanje za skoraj 50 %. Ta presežek ponudbe je razviden celo na največjem svetovnem trgu vetrnih turbin, na Kitajskem. Za letošnje leto v tej državi, zaradi viška proizvodnih zmogljivosti, načrtujejo kar 40 % znižanje obsega inštaliranih vetrnih turbin. Tudi druge družbe, proizvajalke vetrnih turbin, priznavajo vse večje cenovne pritiske, zaradi povečane konkurence oz. presežka ponudbe, zato se po vsej verjetnosti tudi Vestas ne bo mogel izogniti občutnejšemu znižanju dobičkonosnosti.

 

Na tem mestu naj dodam, da ni namen tega dela prispevka dvomiti v dolgoročno uspešnost poslovanja družbe Vestas, temveč je bil primer te družbe uporabljen kot ponazoritev, da vlaganje v delnice vetrnega sektorja oz. obnovljivih virov ni enosmerna pot navzgor. Kljub obsežnim vladnim subvencijam, je vetrni sektor izpostavljen istim zakonitostim ponudbe in povpraševanja, kot vsak preostali ciklični gospodarski sektor. Poleg tega tudi vladne vzpodbude ne morejo v celoti izničiti negativnih učinkov globalne recesije in kreditnega krča na povpraševanje po vetrnih turbinah.

 

Ponudba presega povpraševanje

 

Razmere v solarnem sektorju so še slabše. Kot je razvidno iz Grafikona št. 2, sodi pridobivanje elektrike iz sončne energije med najdražje in kapitalsko najintenzivnejše vire pridobivanja energije. Iz tega izhaja, da je uspešnost tega sektorja v največji meri odvisna od vladnih subvencij. Največji svetovni trg za sončne elektrarne je Nemčija, saj se po ocenah nekaterih analitikov na nemškem trgu realizira kar polovica globalne prodaje sončnih elektrarn. Glede na močno (16 %) znižanje subvencij nemške vlade proizvajalcem elektrike iz sončne energije za zmogljivosti, ki bodo začele obratovati po 1. 7. 2010, lahko sklenemo, da ni presenetljiva dosedanja (in tudi prihodnja) nižja donosnost delnic družb iz solarnega sektorja napram drugim sektorjem. Poleg tega se podobni ukrepi zniževanja subvencij v letošnjem ali prihodnjem letu napovedujejo tudi na mnogih drugih pomembnih evropskih trgih za sončne elektrarne kot so Italija, Češka in Španija.

 

Dodatni kritični dejavnik za ta sektor pa je, podobno kot pri vetrnem, presežek ponudbe, ki se še povečuje. Največje družbe proizvajalke solarnih modulov namreč izvajajo načrtovana povečanja proizvodnih zmogljivosti, kar bo verjetno vodilo v močno zasičenje trga konec letošnjega in v prihodnjemu letu. Tako lahko dokaj utemeljeno pričakujemo še dodatno znižanje prodajnih cen. Prvič so se namreč znižale že ob začetku recesije in pojavu kreditnega krča.

 

Če povzamem, menim da sem v obeh prispevkih navedel dovolj utemeljitev za trditev, da lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, da bodo delnice družb v solarnem in vetrnem sektorju še vsaj to leto izkazovale slabšo donosnost v primerjavi z drugimi energetskimi in ostalimi sektorji. Seveda pa to ne pomeni, da vlagatelji v sektorju alternativnih energetskih tehnologij nimajo zanimivih naložbenih priložnosti. Po mnenju analitikov bi jih zaradi rastočih energetskih stroškov morali iskati v smeri produktov za izboljšanje učinkovite porabe in prenosa energije (posodobitev električnih omrežij). Zato bi lahko bili naslednja »vroča« naložbena zgodba proizvajalci sodobnih materialov, ki se uporabljajo za dosego teh ciljev. O tem pa kaj več v enem izmed prihodnjih Kapitalskih utripov.

 

Preberi tudi:

 

Pok(anje) zelenega balona (1.del)

Oceni članek: 1  2  3  4  5  Ocena:

Komentiraj

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki. Prosimo, da se prijavite.

Komentarji

Aktualni prispevki
Myhajlo Todurov: Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Uredništvo Vzajemci.com: Ali varčujem dovolj za pokojnino?
Ali varčujem dovolj za pokojnino?
David Vegelj: Alternativno o alternativnih naložbah
Alternativno o alternativnih naložbah
Myhajlo Todurov: Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Myhajlo Todurov: Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Myhajlo Todurov: Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Žane Ogrin: Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
David Vegelj: Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
David Vegelj: Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?
Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>