Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 08:12
-0,11 %
9.775,38
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 04.06
-3,42 %
1.257,31
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Jedrska energija? Znova »in«!

NFD, 13.07.2010 | Dušan Povalej
0 komentarjev
Komentarji Komentiraj

Po močni ekspanziji v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja so nadaljnji razvoj pridobivanja električne energije iz jedrskih elektrarn ustavile nesreče na otoku Three Mile Island v ZDA leta 1979 in kasnejša v Černobilu v takratni Sovjetski zvezi, leta 1986, in z njimi povezan preobrat javnega mnenja proti gradnji novih jedrskih elektrarn.

Toda jedrska energija je znova »in« ter postaja ena najbolj favoriziranih opcij prihodnje energetske politike tako razvitih kot razvijajočih se držav, predvsem zaradi skrbi po zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida v ozračje pri proizvodnji električne energije.

 

Čeprav so v javnosti in med okoljevarstveniki za dosego teh ciljev bolj »priljubljeni« obnovljivi energetski viri, kot so biomasa, veter ali sonce pa zanje, če pogledamo v celoti, lahko le težko rečemo, da so okolju prijazni. Tako se npr. pri pridobivanju silicija in pri proizvodnji potrebne količine fotovoltaičnih celic za pridobitev gigawata električne energije skupno v ozračje v povprečju sprosti nekaj deset ton ogljikovega dioksida več kot pri proizvodnji energije iz jedrskega reaktorja (odvisno od načina pridobitve uranove rude).

 

Glede na izjemno rast porabe energije, še posebej v razvijajočih azijskih državah (le te za enoto BDP porabijo trikrat več energije kot razvite države), in kritike zahodnih okoljevarstvenikov na račun Kitajske kot največje svetovne onesnaževalke ozračja se je tudi ta država odločila za spremembo energetske politike. Kitajska si je namreč zadala cilj, da leta 2020 proizvede kar 15% vse električne energije iz okolju čistih energetskih virov. Velik del te usmeritve predstavlja tudi jedrski program. Kitajska namreč v tem obdobju načrtuje izgradnjo kar 10 jedrskih elektrarn letno, s čimer bi svoje trenutne proizvodne zmogljivosti povečala z 8.600 na 20.000 megawatov v letu 2013, do leta 2020 pa celo na 70.000. Predvidena dinamika pomeni, da bo Kitajska v prihodnjih desetletju zgradila trikrat več jedrskih elektrarn kot ves preostali svet in bi tako postala država z največjim številom in zmogljivostjo jedrskih central na svetu. Tudi velikanka z azijske podceline, Indija, ima podobne ambiciozne načrte, saj namerava sedanjo proizvodnjo električne energije iz 17 jedrskih reaktorjev z 4.000 megawatov v prihodnjih 20 letih povečati kar na 200.000 megawatov!

 

Podobni trendi se, kljub bistveno nižji rasti rabe energije, nakazujejo tudi v razvitih državah. V ZDA se npr. že od nesreče na Otoku treh milj pred 30 leti ni zgradila nova jedrska elektrarna. Verjetno se bo to kmalu spremenilo, saj je predsednik Obama v januarju že predlagal trikratno povečanje proračunskih sredstev namenjenih za finančne vzpodbude pri izgradnji novih jedrskih central, davčne olajšave za prvih osem let poslovanja ter kreditne garancije. Ameriško energetsko ministrstvo je tako od začetka leta 2008 že prejelo prijave za 122 milijard USD kreditnih garancij za izgradnjo 14 jedrskih central z 21-imi reaktorji. Po vsem svetu je trenutno skupaj načrtovana izgradnja skoraj 100 novih jedrskih reaktorjev, število pa naj bi se v prihodnjih letih še povečalo.

 

Glede na vse navedeno lahko utemeljeno pričakujemo, da bo v prihodnjih letih oz. desetletju naložbeno zanimiva množica podjetij v verigi jedrske energije od proizvajalcev uranove rude, družb, ki plemenitijo uranovo rudo za uporabo v jedrskih reaktorjih, do družb, ki načrtujejo in izdelujejo jedrske reaktorje.

 

Spisek tistih, ki bodo udeležene pri razdeljevanju »jedrske« pogače, je dolg. Zato bi bila za posameznega dolgoročnega vlagatelja z dobro razpršenim portfeljem naložb, ki bi si rad odrezal svoj košček pogače ob pričakovani renesansi jedrske energije, primerna odločitev nakup delnic ETF-ov (exchangetraded funds), ki vsebujejo velik del prej naštetih podjetij. Nekaj tovrstnih skladov in njihovih osnovnih podatkov je razvidnih iz priložene tabele. Zaradi omejenosti prostora bi dodal le še to, da ima zadnji (NLR US) med vsemi tremi (naj)manjšo izpostavljenost oz. utež na jedrska podjetja iz ZDA, kar zagotovo ni zanemarljivo dejstvo v času šibkejšega evra in s tem večje konkurenčnosti evropskih podjetij pri pridobivanju poslov izgradnje in postavitve jedrskih reaktorjev v Kitajski in Indiji.

 

Oceni članek: 1  2  3  4  5  Ocena:

Komentiraj

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki. Prosimo, da se prijavite.

Komentarji

Aktualni prispevki
Myhajlo Todurov: Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Uredništvo Vzajemci.com: Ali varčujem dovolj za pokojnino?
Ali varčujem dovolj za pokojnino?
David Vegelj: Alternativno o alternativnih naložbah
Alternativno o alternativnih naložbah
Myhajlo Todurov: Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Myhajlo Todurov: Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Myhajlo Todurov: Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Žane Ogrin: Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
David Vegelj: Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
David Vegelj: Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?
Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>