Dogajanje na borzi je v marsičem podobno filmski industriji. Poznamo vesterne (na primer spopad dveh aktivistov - Billa Ackmana in Carla Icahna glede tega, ali je Herbalife piramidna shema), kriminalke (dogajanje okoli farmacevta Valeant ali dizelska afera Volkswagna), drame s poudarjenim suspenzom (ugibanja o tem, kdaj bo FED zvišal obrestno mero) in pa tudi grozljivke. Bolje rečeno, na trgih smo pogosto priča zadnjemu prizoru vsake klasične grozljivke. Ko že mislimo, da je glavni hudobec pokončan, se v zadnjem prizoru še enkrat pojavi in prestraši občinstvo ter junake filma. Temu zadnjemu prizoru rečemo tudi povratek odpisanih.

Tudi na borzi smo v zadnjem času lahko videli šolski povratek odpisanih. Pred nekaj meseci so globalne kapitalske trge stresale skrbi glede ohlajanja Kitajske, medije pa so polnili naslovi o katastrofalnih razmerah v Argentini, politični blokadi v Turčiji, zahtevnem fiskalnem položaju v Braziliji in težavah Rusije zaradi sankcij Zahoda. Omenjeni trgi so se v pretežnem delu letošnjega leta gibali zelo slabo, večinoma pa so na vrednosti izgubljale tudi njihove valute.

Do bolj izrazitih pozitivnih premikov oziroma do povratka odpisanih pa je prišlo v zadnjem mesecu. Indeks hitrorastočih trgov je v enem mesecu v evrih pridobil skoraj 10 odstotkov. Med bolje rastočimi trgi v zadnjem mesecu so tako Šanghaj s 16,5-odstotno rastjo, turški BIST100 z 21-odstotno rastjo, ruski Micex s 16-odstotno rastjo, argentinski Merval pa je zmagovalec s 27-odstotno rastjo. Vidimo lahko, da so trgi, ki v prejšnjih mesecih niso bili med najbolj priljubljenimi, tokrat doživeli najvišjo rast.

K pozitivnemu razpoloženju na trgih so (ponovno) največ pripomogle centralne banke, v zadnjem času predvsem Evropska centralna banka. Komentar Maria Draghija, da je pripravljen narediti več in to delati še dalj časa kot je obljubil nazadnje, je navdušila tržne udeležence. Nezanemarljiv dejavnik za povratek odpisanih je tudi dogajanje na Kitajskem, ki se je v zadnjem času povsem stabiliziralo. Za rast prej omenjenih hitrorastočih trgov pa ni zanemarljiva niti stabilizacija in celo določena rast cen nafte in ostalih surovin.

Vendar pa pri hitrorastočih trgih ne moremo govoriti o homogenem naložbenem razredu, saj so države v povsem drugačnih položajih in imajo tudi različne dejavnike tveganja in različno umeščenost v svetovno gospodarstvo. Osebno še naprej kot bolj perspektivne ocenjujem trge, ki so v večji meri odvisni od domačega povpraševanja in so na začetku investicijskega cikla. Najbolj izrazit primer take države je Indija. Demografsko podobna Indiji je tudi Turčija, a je v zadnjem času »uspela« svojo privlačnost zaradi mladega gospodarstva zastrupiti s politično-geopolitičnimi negativnimi dejavniki. Vendar lahko po zmagi »Erdoganove« AKP na ponovljenih turških parlamentarnih volitvah pričakujemo, da utegnejo turške delnice zmanjšati diskont do ostalih primerljivih trgov. Veliko pa bo odvisno od strukturnih reform nove vlade.

Že dalj časa investitorji pričakujejo sadove strukturnih reform na Japonskem; močno se krešejo mnenja glede uspešnosti abenomike. Vendar pa ima Japonska zaradi čedalje boljšega poslovanja podjetij dober potencial. Nekateri aktivisti (zelo agresiven je Daniel Loeb s skladom Third Point, ki od družb Fanuc in Seven & I Holdings zahteva delničarjem bolj prijazno vodenje družb) vidijo, da ponuja alokacija kapitala pri japonskih podjetij veliko priložnost za zaslužek. Hkrati pa se zaradi trdovratne deflacije omenja možnost, da japonska centralna banka poveča svoje intervencije ali pa da vlada pripravi sveženj stimulativnih ukrepov.

Zapišem lahko, da je danes ključna dilema investitorjev na hitrorastoče trge, ali je odboj tečajev zadnjega meseca znanilec trajnega preobrata odnosa investitorjev do teh trgov, ali pa gre za borzni ekvivalent zadnjega prizora grozljivk, ko hudobec dokončno negibno obleži pod gorjačo protagonistov filma.

Komentar je bil objavljen v časniku Dnevnik.