Prepričan sem, da ste v preteklih letih že zasledili komentarje v stilu »ECB znižala ključno obrestno mero« ali pa »Mario Draghi, predsednik Evropske centralne banke, začenja s tiskanjem denarja«. Toda morda tem novicam niste posvečali pretirane pozornosti. Morda ste se raje osredotočali na svoj posel, pridobivali nove, se trudili zadržati obstoječe kupce ali pa ste negovali odnos s svojimi dobavitelji. Vse to je nujno potrebno za uspešno delovanje kateregakoli podjetja, naj si bo še tako majhno. Vendar pa je razumevanje delovanja Evropske centralne banke v tem trenutku zelo pomembno tudi za vaš posel.

Svet se po tako imenovani veliki finančni krizi (zaznamovani s padcem banke Lehman Brothers), sooča s posledicami previsokega dolga in upadom povpraševanja. Zaradi nevarnosti, da bo razdolževanje gospodinjstev delovalo deflacijsko, so svetovne centralne banke občutno znižale obrestne mere. Številne centralne banke se poslužujejo tudi tako imenovanega kvantitativnega lajšanja, kar enostavneje povedano pomeni, da na trgu kupujejo obveznice in na ta način na trg spravljajo dodatno likvidnost. Najbolj poenostavljeno se kvantitativnemu lajšanju tako reče kar tiskanje denarja, saj lahko centralne banke svojo bilanco povečujejo skoraj brez omejitev. Praktične omejitve so predvsem politično-javnomnenjski pritisk na povečano razslojevanje in pa morebitna izguba kredibilnosti centralnih bank.

Tudi Evropska centralna banka se proti deflaciji bojuje z rekordno nizkimi obrestnimi merami in tiskanjem denarja. ECB vsak mesec odkupi za 60 milijard evrov obveznic in s tem početjem namerava nadaljevati vsaj do septembra prihodnje leto. S tem delovanjem ECB posredno vpliva na stroške zadolževanja podjetij, kar ima na eni strani za posledico rekorden obseg prevzemov in združitev podjetij (v Evropi na primer pivovar AB InBev kupuje konkurenta SabMiller, v ZDA je podjetje Dell z nakupom družbe EMC najavilo rekorden tehnološki prevzem), na drugi strani pa številna podjetja kupujejo lastne delnice in izplačujejo dividende ter tako razveseljujejo svoje delničarje.

Vpliv nižjih stroškov zadolževanja je viden tudi v Sloveniji, saj so v zadnjih mesecih številna podjetja vire financiranja poiskala na trgu kapitala. Vlagatelji so razgrabili izdaje obveznic Slovenske industrije jelka - SIJ, Adrie Mobil, Impol2000, Slovenskega državnega holdinga (SDH), komercialne zapise pa so izdali SIJ, Impol2000, Pomgrad, že dalj časa pa del likvidnostnih potreb s komercialnimi zapisi uravnavajo tudi pri Gorenju, Mercatorju in nekaterih preostalih manjših podjetjih.

Ekspanzivno delovanje centralnih bank povečuje obseg denarja v obtoku, kar bi vsaj v teoriji moralo zvišati stopnjo inflacije. Vendar pa so dejanske stopnje inflacije v Evropi še naprej znatno pod dvoodstotnim ciljem. To pomeni, da lahko vsaj še nekaj časa pričakujemo zelo ohlapno denarno politiko. Mario Draghi je na eni od zadnjih tiskovnih konferenc omenil, da utegne ECB še povečati obseg mesečnih nakupov, hkrati pa tudi časovno podaljšati intervencije. Tega se veselijo vsi ekonomski subjekti z dolgom, saj bo strošek servisiranja dolga še kar nekaj časa zelo nizek in obvladljiv.

Zato tudi v Sloveniji v zadnjem času lahko opazimo povečanje števila transakcij na nepremičninskem trgu, že dalj časa pa je tako v Sloveniji kot tudi v Evropi jasno, da so trenutne razmere pisane na kožo podjetjem iz sektorja trajnih potrošnih dobrin - avtomobilska panoga, bela tehnika, turizem. Tudi mala in srednje velika podjetja ter obrtniki so trenutno v dobrem pogajalskem položaju, saj se banke med seboj borijo prav za ta segment strank. Zato od bank zahtevajte čim več in pod čim boljšimi pogoji. Vsaj še nekaj časa ste lahko v svojih potezah agresivni, še naprej pa mora biti vaše glavno vodilo obvladovanje stroškov. Naj vas dobri poslovni pogoji in rast poslovanja ne uspavajo in zavedejo. Mario Draghi je ustvaril pogoje za rast, na vas pa je, ali jih boste izkoristili.