Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 11:38
-1,02 %
8.116,00
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 10:35
0,62 %
1.451,99
SI 11:20
0,09 %
884,63
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 111744... najdena v temi Za študente se jim...

Seznam forumov  >  Periskop  RSS    >  Za študente se jim...

Blog - Sandi Kodrič

Sandi Kodrič

V tem blogu se avtor pretežno čudi in sprašuje o raznih temah - ki so ali pa niso povezane s financami.

Vse zapisano je osebno mnenje, ki nima nobene povezave z družbo, lastnico teh spletnih strani.

Rubrike
·banke (36)
·borza (35)
·certifikati (13)
·davki (9)
·ekonomija (36)
·hec (7)
·jezik (17)
·kekec (20)
·knjige (2)
·mediji (21)
·nadzorniki (20)
·nakupovanje (11)
·nepremičnine (52)
·oglaševanje (25)
·pokojnina (55)
·politika (50)
·potrošnik (15)
·psihologija (3)
·razno (8)
·skladi (93)
·sodstvo (5)
·svoboda (6)
·zakonodaja (19)
·zavarovanje (31)
·zdravstvo (11)
Arhiv
·nov 2015 (1)
·maj 2015 (1)
·feb 2015 (1)
·dec 2012 (1)
·nov 2012 (1)
·okt 2012 (4)
·jul 2012 (6)
·jun 2012 (1)
·maj 2012 (1)
·apr 2012 (5)
·mar 2012 (2)
·feb 2012 (3)
·jan 2012 (4)
·dec 2011 (3)
·nov 2011 (4)
·okt 2011 (7)
·sep 2011 (2)
·avg 2011 (6)
·jul 2011 (1)
·jun 2011 (4)
·maj 2011 (13)
·apr 2011 (8)
·mar 2011 (15)
·feb 2011 (4)
·jan 2011 (11)
·dec 2010 (9)
·nov 2010 (12)
·okt 2010 (10)
·sep 2010 (10)
·avg 2010 (11)
·jul 2010 (8)
·jun 2010 (9)
·maj 2010 (11)
·apr 2010 (11)
·mar 2010 (17)
·feb 2010 (6)
·jan 2010 (5)
·dec 2009 (7)
·nov 2009 (6)
·okt 2009 (9)
·sep 2009 (3)
·avg 2009 (8)
·jul 2009 (3)
·jun 2009 (2)
·maj 2009 (7)
·apr 2009 (5)
·mar 2009 (12)
·feb 2009 (7)
·jan 2009 (11)
·dec 2008 (6)
·nov 2008 (11)
·okt 2008 (10)
·sep 2008 (5)
·avg 2008 (8)
·jul 2008 (4)
·jun 2008 (12)
·maj 2008 (8)
·apr 2008 (7)
·mar 2008 (9)
·feb 2008 (6)
·jan 2008 (7)
·dec 2007 (5)
·nov 2007 (8)
·okt 2007 (6)
·sep 2007 (8)
·avg 2007 (8)
·jul 2007 (1)
·jun 2007 (8)
·maj 2007 (11)
·apr 2007 (12)
·mar 2007 (11)
·feb 2007 (6)
 
Za študente se jim...
Rubrika: ekonomija
<  |  >  |  seznam
 18.11.09 16:31  sandi (admin) (DS) shramba  

Novembrska številka revije Moje finance se loteva teme brezposelnosti diplomantov, o kateri smo pred časom govorili tudi na tem forumu (Register brezposelnih diplomantov). Članek Marje Milič Mladi politolog Danči v vrsti za brezposelne navaja sveže številke visoko izobraženih iskalcev zaposlitve. Konec septembra jih je bilo v evidenci Zavoda za zaposlovanje kar 9.650 (všteta tudi višja izobrazba). Največ brezposelnih je bilo ekonomistov (1.231), pravnikov (384), organizatorjev dela (536), politologov (108) in tako dalje.

Kot omenja članek, polovica od lanskih 17.221 diplomirancev prihaja iz družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved. Na vprašanje, ali bodo kaj storili v zvezi z neustrezno strukturo študentov, je avtorica dobila dva legendarna butalska odgovora.

Butalec št. 1, predstavnik ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, je izjavil: "Od univerz oziroma visokošolskih zavodov pričakujemo, da bodo same sledile podatkom o potrebah trga dela in v skladu s tem razpisale vpisna mesta." Odgovor v najboljši tradiciji birokrata, ki ima moč usmerjanja davkoplačevalskega denarja, pri čemer ne nosi popolnoma nobene odgovornosti za posledice svojih odločitev.

Butalec št. 2, predstavnik Fakultete za družbene vede, ki producira množice težko zaposljivih družboslovcev, pa odgovarja: "Če bi država financirala programe, ne pa števila študentov, bi lahko razpisali manj mest. Razpisovanje razmeroma velikega števila mest je povezano z deprivilegiranim položajem družboslovja, kjer za študenta prejmemo manj finančnih sredstev kot za študenta humanistike, za oba pa mnogo manj kot za študenta naravoslovja in tehnike." Ta nam torej prostodušno sporoča, da FDV pač hoče toliko denarja kot ga hoče in ker je to edini način, da ga toliko dobi, pač povečujejo število vpisanih glav. Neizgovorjeno ostaja, da se na FDV-ju zavedajo, da jih vpisujejo preveč, vendar se jim gladko fučka, kaj se z njihovimi "izdelki" potem na trgu dela dogaja.

Vprašanje: Kateri od obeh Butalcev je bolj škodljiv?



* zadnji popravek: 18.11.09 16:31


Komentarji uporabnikov
Replika? Pripomba? Še kaj manjka?  (vseh: 138; zadnji: 05.11.12 11:50)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 18.11.09 17:02  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

1 se sicer trudi, vendar ga 2 prekasa. kajti 1 zgolj pasivno butalizira okolico (think pasivni odpor, gandhi etc), 2 pa aktivno.

enkrat je bil feral tribune in dokler je se bil, je enkrat imel tako lepo naslovnico - fotko franje tudjmana ob oblozeni mizi in masten naslov "jede se njemu sto narod gladuje".
 18.11.09 17:25  urkostarodgovori / citiraj

Ne vem, kateri od Butalcev je bolj/manj škodljiv. Glede Tudjmana pa naslednja anekdota:

Radijska voditeljica ob različnih urah nagovarja poslušalce:

22.00: Tudjman ide u krevet - idite i vi.

03.00: Tudjman spava - spavajte i vi.

07.00: Tudjman je ustao iz kreveta i sada jede. A za vas...jedna lagana muzika.

 18.11.09 17:41  alekodgovori / citiraj

Drugi. Aktivno povzroča škodo, pa še plačo dobi.

Prvi samo plačo dobi.
 23.11.09 09:48  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
Ta nam torej prostodušno sporoča, da FDV pač hoče toliko denarja kot ga hoče in ker je to edini način, da ga toliko dobi, pač povečujejo število vpisanih glav.
Če bi se kdo poskušal vmešavati v njihova razpisana števila glav, bi verjetno to proglasili za grob napad na avtonomijo univerze, evropske civilizacijske pridobitve in podobno (to se je enkrat že zgodilo, ko jih je po glavi dobil tedanji minister Jure Zupan). Baje gre celo za ustavno pravico - ljudje se svobodno odločajo, kaj bodo študirali, davkoplačevalci pa so dolžni te njihove želje financirati.

Na Pravni fakulteti celo zagovarjajo mnenje, da z izrednim študijem tistim študentom, ki niso bili sprejeti na redni študij, omogočajo uveljavitev ustavne pravice iz 67. člena ustave. »Ta pravica nedvomno obsega tudi to, da posameznik prosto izbere smer svojega študija in poklic, za katerega se bo izobraževal, pa tudi fakulteto, na kateri se bo izobraževal,« pravi dekan dr. Rajko Pirnat.
(vir)

* zadnji popravek: 23.11.09 09:48
 19.11.09 10:24  crn1odgovori / citiraj

Ne vem zakaj bi naj bile Univerze odgovorne za dogajanje na trgu delovne sile. Bolj pomembno bi bilo, da imajo studentje konkretne podatke kaj se splaca studirati, pa da se potem glede na to odlocajo. Konstantno jamranje o pomanjkanju naravoslovcev in tehnikov pac ni odrazeno tudi v primerno vecjih placah in moznostih zaposlitve.

Tako ne vem zakaj bi bil katerikoli od teh dveh Butalcev kaj bolj kriv :) Glede na to kako je sistem zastavljen, se oba obnasata cisto racionalno.
 20.11.09 10:43  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[crn1]

Ne vem zakaj bi naj bile Univerze odgovorne za dogajanje na trgu delovne sile. Bolj pomembno bi bilo, da imajo studentje konkretne podatke kaj se splaca studirati, pa da se potem glede na to odlocajo.
Če bi profesorji svoje podvige opravljali na prostem trgu in bi študentje sami plačevali za to, da bodo postali, karkoli pač želijo postati, nihče ne bi imel nič proti. Ker pa gre za proračunski denar, je z družbenega stališča najmanj neoptimalno, če ne neumno, da se ga preveč porablja za proizvodnjo težko zaposljivih diplomantov v branžah, kjer jih je že sedaj preveč.

OK, dopuščam možnost, da je nekdo izračunal, da je Mazzinijeva varianta (kupovanje socialnega miru skozi dolgotrajen in nezahteven študij in priboljške študentskega statusa) za državo še vseeno cenejša, kot pa da bi ti isti nesojeni študenti razgrajali na trgu dela. Kar pa te variante (tudi če računica pije vodo) ne naredi nič manj čudaške.

* zadnji popravek: 20.11.09 10:43
 19.11.09 12:33  _nanixodgovori / citiraj

Kljub vsemu menim, da je bolj na študentih, kaj bodo vpisali. Koneckoncev bodo oni nezaposljivi. Res bi bilo bolj pošteno, da bi to počeli za svoj denar..

Ampak

Ali bomo vse gledali samo skozi denar in zaposljivost. To je hujše, kot usmerjeno izobraževanje. V neoliberalizmu je je razviden splošni družbeni diskurz o nepotrebnosti družboslovja - jasno, ker lahko edino družboslovje, kot tako, opozori na družbene posledice neoliberalizma, ki so praviloma katastrofalne. Sklep: ukinimo družboslovje!

Zato bi rekel takole: z ekonomskega vidika se dela škoda, iz človeškega pa ne. In ker bi morala ekonomija služiti ljudem in ne ljudje ekonomiji, je to v bistvu v redu.



* zadnji popravek: 19.11.09 12:33
 19.11.09 13:13  kolegaodgovori / citiraj

Mogoce bo kdaj kaksen vic v smislu Koliko druzboslovcev potrebujes, da ugotovis, da je drzava gospodarska zavozena?
 19.11.09 13:23  ajerajodgovori / citiraj

Dobro idejo je pred letil podla dr. Vodopivec, ko je predlagal uvedbo vavčerja, s katerim bi posameznik plačal študij, vendar le, če bi v tekočem letu izpolnil pogoje za nadaljevanje, v nasprotnem bi sam nosil stroške. S tem bi se takoj zmanjšal vpis na razne ustanove le zaradi statusa. Morda pa bi morali razmisliti tudi na šolnino glede na socialni položaj posameznika. Že zato, ker bi zanič profesorje, ki jih najdemo povsod, lahko študentje preposto nagnali iz fakultete. Ironija pri vsem je, da imajo o tem npr študentje UM veliko večjo moč kot npr. veleprecenjene ULJ.
 19.11.09 13:53  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[nanix]

Kljub vsemu menim, da je bolj na študentih, kaj bodo vpisali. Koneckoncev bodo oni nezaposljivi. Res bi bilo bolj pošteno, da bi to počeli za svoj denar..
No, saj svoje bo na koncu naredil trg. Ampak trajalo bo dlje (in davkoplačevalce bo stalo več), kot bi, če bi politika ta problem lajšala, namesto da ga povečuje.
 19.11.09 16:35  Tujecodgovori / citiraj

Trg bi pravzaprav svoje lahko naredil zelo hitro, pa ne bo, ker slovenski volovec tega ne bo dopustil.

Kako gre cela zgodba: pleme namesto naroda => klientilizem => državno lastništvo => korupcija => Pomembna pripadnost in papir, ne znanje => povpraševanje po potrdil7u o pripadnosti, ne po znanju => prilagoditev univerz povpraševanju... itd. bom napisal v eni drugi dolgi zgodbi.

Dva kratka ukrepa, ki pa bi pomoje z dovolj agitacije vžgala že pri slo-ovci:

1. izenačitev dajatev študentskega dela z dajatvami normalnega (kao, da naj študent študira, in ne dela, in naj ne bo nelojalna konkurenca delavcu ubogemu slovenskemu :-)

2. Ukinitev programov zaposlovanja primernega izobrazbi - torej, magister politologije se prijavi na zavod za brezposelne - ponudiš mu delo obiralca jabolk v nasadih, in če ne sprejme, ne dobi podpore. Tudi socialna pomoč naj bo enaka za vse - magister politologije namreč ne rabi pojesti več od čistilke. Torej, tudi po izgubi službe - nobenih pomoči v slogu 70% plače, ki jo je imel, ampak enotna pomoč, korelirana s ceno osnovnih življ. potrebščin.

Mislim, da bi se to dalo spraviti skozi - posledice bi bile zelo hitre.
 19.11.09 16:48  sdspecyodgovori / citiraj
[nanix]

Kljub vsemu menim, da je bolj na študentih, kaj bodo vpisali. Koneckoncev bodo oni nezaposljivi. Res bi bilo bolj pošteno, da bi to počeli za svoj denar..

Ampak

Ali bomo vse gledali samo skozi denar in zaposljivost. To je hujše, kot usmerjeno izobraževanje. V neoliberalizmu je je razviden splošni družbeni diskurz o nepotrebnosti družboslovja - jasno, ker lahko edino družboslovje, kot tako, opozori na družbene posledice neoliberalizma, ki so praviloma katastrofalne. Sklep: ukinimo družboslovje!

Zato bi rekel takole: z ekonomskega vidika se dela škoda, iz človeškega pa ne. In ker bi morala ekonomija služiti ljudem in ne ljudje ekonomiji, je to v bistvu v redu.


Nanix, vse ok, sam po lastnih, večkratnih izkušnjah se v družbi "družboslovcev" počutim, kot bi bil v nekem "tretjem" svetu :D

pa brez zamere... sam tam se velik govori, naredi pa...

ok, mogoče sem mel pa samo smolo :P ;)
 19.11.09 17:41  Attractionodgovori / citiraj
[Tujec]

...Torej, tudi po izgubi službe - nobenih pomoči v slogu 70% plače, ki jo je imel, ampak enotna pomoč, korelirana s ceno osnovnih življ. potrebščin.


telih 70% place je zavajajocih... zadeva je takale:

"Izplačano denarno nadomestilo ne more biti nižje od 45,56 % minimalne plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega denarnega nadomestila"



kar pomeni, da maksimalno kar lahko dobis je cca. 560 evrov, tudi ce si imel recimo 1500 place... s tem, da prispevke pa placujes od bruta...

pol si pa predstavljaj, da mas recimo 500 evrov kredita za flat, poloznice za placat, vrtec za otroke...

 19.11.09 22:54  Tujecodgovori / citiraj

No, jaz bi zadevo omejil na en znesek. Torej, če lahko nekdo preživi s 45%, lahko tudi drugi. 560 evrov...

Itak je vseskupaj prekomerno komplicirano. Brezposelni pač ne morejo imet kredita za 500 evrov... saj veš kak ameriški filmi zgledajo - no job, no mortgage payments, no house.

2. člen ustave je pač nujno treba zvesti na raven možnega, in predvsem na raven, kjer bo "biti socialna država" pomenilo, da pomagamo človeku, ki se mu je zalomilo - pomagamo do kruha in obleke... ne pa da podpiramo ljudi, ki so se odločili, da je osemurno delo za lastnike kapitala zločin nad njihovim intelektom.

In ja, mimogrede... razumem, kako se dajo ujeti reveži, ki živijo z rok v usta pri minimalni plači, za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni (po cankarjevo), in ne vidijo izhoda iz svoje neizučene situacije... ampak primer ki si ga dal - človek s 1500 evri plače - ta pa mora biti dovolj previden, da oblikuje nek sklad vsaj polletne plače, s katerim lahko preživi v primeru nepričakovanih situacij, ne pa da vsak mesec porabi morda še malo več od 1500 evrov in je tako suženj svoje situacije v enaki meri, kot tisti na minimalcu.
 20.11.09 08:12  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[nanix]

Kljub vsemu menim, da je bolj na študentih, kaj bodo vpisali. Koneckoncev bodo oni nezaposljivi. Res bi bilo bolj pošteno, da bi to počeli za svoj denar..

Ampak

Ali bomo vse gledali samo skozi denar
to takaltak, pogovarjamo se samo o tem, cigav :))

 20.11.09 10:29  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[nanix]

Zato bi rekel takole: z ekonomskega vidika se dela škoda, iz človeškega pa ne. In ker bi morala ekonomija služiti ljudem in ne ljudje ekonomiji, je to v bistvu v redu.
Ravno včeraj je bila radijska oddaja o podobnih temah Studio ob 17h Mladi v Sloveniji (RA SLO 1)

Sodelujoči mladi v tej oddaji niso delovali ravno zadovoljno.
 20.11.09 10:43  crn1odgovori / citiraj
[sandi]

:: [crn1]

:: Ne vem zakaj bi naj bile Univerze odgovorne za dogajanje na trgu delovne sile. Bolj pomembno bi bilo, da imajo studentje konkretne podatke kaj se splaca studirati, pa da se potem glede na to odlocajo.



Če bi profesorji svoje podvige opravljali na prostem trgu in bi študentje sami plačevali za to, da bodo postali, karkoli pač želijo postati, nihče ne bi imel nič proti. Ker pa gre za proračunski denar, je z družbenega stališča najmanj neoptimalno, če ne neumno, da se ga preveč porablja za proizvodnjo težko zaposljivih diplomantov v branžah, kjer jih je že sedaj preveč.



OK, dopuščam možnost, da je nekdo izračunal, da je Mazzinijeva varianta (kupovanje socialnega miru skozi dolgotrajen in nezahteven študij in priboljške študentskega statusa) za državo še vseeno cenejša, kot pa da bi ti isti nesojeni študenti razgrajali na trgu dela. Kar pa te variante (tudi če računica pije vodo) ne naredi nič manj čudaške.
Imas prav - ce bi se dogajalo na prostem trgu. Dogaja se pa v sistemu, kakrsen je. Ce potem se enkrat pogledam oba butalca, je FDVjevec cisto racionalen - on se obnasa racionalno v sistemu. Tip z ministrstva pa bi moral sistem izboljsati. Torej je bolj skodljiv :)

* zadnji popravek: 20.11.09 10:43
 20.11.09 10:50  kolegaodgovori / citiraj

Se opravicujem, ker ne utegnem spremljati 1 urno oddaje med sihtom, ali lahko v nekaj vrsticah zavrnes mojo domnevo, da mladi vendarle opazajo, da navkljub (npr. FDV) certifikatom ne dobijo sihta ne v SLO in/ali izven? In kaj je bilo zakljucno sporocilo?

* zadnji popravek: 20.11.09 10:50
 20.11.09 11:19  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[alexd]

Se opravicujem, ker ne utegnem spremljati 1 urno oddaje med sihtom, ali lahko v nekaj vrsticah zavrnes mojo domnevo, da mladi vendarle opazajo, da navkljub (npr. FDV) certifikatom ne dobijo sihta ne v SLO in/ali izven? In kaj je bilo zakljucno sporocilo?
Tvoja domneva po moje, glede na tisto, kar je videti in slišati v medijih in na netu, drži. Opažajo. Jaz jih sicer ne bi metal v en koš, ampak od tega opažanja dalje, gre potem v smeri lamentacij:

- ne moremo do stanovanj

- prisiljeni smo živeti pri starših

- izobraževali smo se zato, da bomo imeli dobro plačana delovna mesta, ki pa jih zdaj ni

- na mladih svet stoji, zato nam je država dolžna pomagati

- študentske servise nujno potrebujemo, reforma študentskega dela bi pomenila katastrofo

- omejitve zaposlovanja v državni upravi so nepravične (glede na to, da precejšen del diplomantov štarta ravno na te službe)

- ravno tako je nepravično, da država skozi t.i. aktivno politiko zaposlovanja delodajalcem, če zaposlijo mladega absolventa, ponuja samo 2.000 EUR provizije; medtem ko za samozaposlitev daje 4.500; če pa zaposlijo starega dolgotrajno brezposelnega delavca, pa kar 15.000 EUR

BTW: ravno ta november je baje mesec študentske zaposljivosti

* zadnji popravek: 20.11.09 11:19
 20.11.09 11:21  _deaistoodgovori / citiraj
[sandi]

:: [alexd]

:: Se opravicujem, ker ne utegnem spremljati 1 urno oddaje med sihtom, ali lahko v nekaj vrsticah zavrnes mojo domnevo, da mladi vendarle opazajo, da navkljub (npr. FDV) certifikatom ne dobijo sihta ne v SLO in/ali izven? In kaj je bilo zakljucno sporocilo?



Tvoja domneva po moje, glede na tisto, kar je videti in slišati v medijih in na netu, drži. Opažajo. Jaz jih sicer ne bi metal v en koš, ampak od tega opažanja dalje, gre potem v smeri lamentacij:



- ne moremo do stanovanj TRUE
- prisiljeni smo živeti pri starših TRUE
- izobraževali smo se zato, da bomo imeli dobro plačana delovna mesta, ki pa jih zdaj ni FALSE kako si lahko 8 let (povprecno) hodil na fax, se ucil, zraven pa niti enkrat ne začutil da tvoje izobrazbe živ bog ne potrebuje - seveda, babe so ble dobre na faxu, tehnični sektor jih ni imel... torej, kot dokaj mlad diplomant sporočam (predvsem descem s pederskimi poklici tipa FDV) jebte se :)
- na mladih svet stoji, zato nam je država dolžna pomagati FALSE sam si pomagaj in bog ti bo pomagal... drzava te zgolj max. obdavci
- študentske servise nujno potrebujemo, reforma študentskega dela bi pomenila katastrofo FALSE studentsko delo pomeni katastrofo ko studij koncas
- omejitve zaposlovanja v državni upravi so nepravične (glede na to, da precejšen del diplomantov štarta ravno na te službe) FALSE glej tocko z jebte se
- ravno tako je nepravično, da država skozi t.i. aktivno politiko zaposlovanja delodajalcem, če zaposlijo mladega absolventa, ponuja samo 2.000 EUR provizije; medtem ko za samozaposlitev daje 4.500; če pa zaposlijo starega dolgotrajno brezposelnega delavca, pa kar 15.000 EUR FALSE če že pri 30ih ne dobi službe, kako jo bo potem fegl dobu pri 45? 55?
ps: oprostite za vulgarnost ampak teh pijavk družboslovnih mi je počasi poln kufr

pps: Skorajda nihče ki je končal tehnični fax in ni MORON nima problemov z iskanjem 1. zaposlitve... krizi navkljub

ppps: nic nimam proti gejem

* zadnji popravek: 20.11.09 11:21
 20.11.09 11:22  Attractionodgovori / citiraj

bravo :)

se par starih vicev o fdv:

-kaj je najtezji predmet na fdv-ju?

-vhodna vrata

-na fdv-ju lahko pades samo po stopnicah

 20.11.09 11:45  MSTANK1odgovori / citiraj
[deaisto]

ps: oprostite za vulgarnost ampak teh pijavk družboslovnih mi je počasi poln kufr
Pršpari si kej še za torke :)

Drugač pa kaj pričakuješ od teme kjer so not študenti in / ali upokojenci oz. sploh karkol iz Slo, pa da to ni trenutno :) fuzbal...

 20.11.09 12:02  _corvetteodgovori / citiraj
[Attraction]

bravo :)



se par starih vicev o fdv:

-kaj je najtezji predmet na fdv-ju?

-vhodna vrata
Ta so že nekaj časa avtomatska :)

Sicer pa tole o neznosni lahkotnosti FDV z uvedbo bolonjskega sistema ne drži več. Glede na število in količino obveznosti kot so neštete pisne naloge, seminarske, projekti in za povrhu še blesava obvezna prisotnost, je treba še kaj več kot dve levi roki za pot do končnega "papirja" z nekim spodobnim povprečjem za kako ohranitev štipendije.

Po izkušnjah na faksu s prve roke lahko z gotovostjo povem, da je butalec številka 2 vsekakor večji grešnik. Tudi s široko zaprtimi očmi lahko študent FDV vidi, kam teče denarni tok in kaj pušča za sabo.
 20.11.09 12:04  kolegaodgovori / citiraj
ponuja samo 2.000 EUR provizije
Komu ponuja provizijo - delodajalcu ali delojemalcu? Subvencijo?

- omejitve zaposlovanja v državni upravi so nepravične (glede na to, da precejšen del diplomantov štarta ravno na te službe)
Meni osebno je dosti bolj fajn v zasebnem sektorju (izziv, stranke...), sem pac en poseben frik, kaj morem.

BTW, vceraj sem doma pognal DMS, pa sem gledal nekaksen poslovni nacrt, ki smo ga eni norci napisali pri 18 letih; notri je kot pravljica, vse je MORA/BOMO, ne pa KAKO; sem se kar ene malo kislo nasmehnil, pa se core business sem imel preko, jao jao :)
 20.11.09 12:09  gorazdrebaodgovori / citiraj
[crn1]

Konstantno jamranje o pomanjkanju naravoslovcev in tehnikov pac ni odrazeno tudi v primerno vecjih placah in moznostih zaposlitve.




Kar pomeni?

Lahko tudi to da so ostale plače previsoke, in po večini jih le te izplačuje javna uprava.
 20.11.09 12:12  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[alexd]

:: ponuja samo 2.000 EUR provizije



Komu ponuja provizijo - delodajalcu ali delojemalcu? Subvencijo?
Delodajalcu ponuja denar, če ta zaposli določeno osebo. Ali temu rečeš subvencija, nagrada, honorar, provizija, podkupnina....
 20.11.09 12:31  matic7odgovori / citiraj
[sandi]

:: [alexd]

:: :: ponuja samo 2.000 EUR provizije

::

:: Komu ponuja provizijo - delodajalcu ali delojemalcu? Subvencijo?



Delodajalcu ponuja denar, če ta zaposli določeno osebo. Ali temu rečeš subvencija, nagrada, honorar, provizija, podkupnina....


He he, to smo mi tudi kaksnega pred leti na taksen nacin zaposlili, jao koliko je bilo problemov z enim...Sicer priden je bil, ampak..

Ta oseba je kradla in kradla je tako na veliko, da se je videlo iz aviona...Bil je pa sin od mamicine kolegice, pa smo ga poklicali da se pogovorimo on pa ves potlacen da to ni res in mu se posebno narocili naj neha..Pa ni mogel in ni mogel nehati, jaz sem sklepal da je bolan.Pa kolikor se spomnim, moras taksno osebo zaposliti za dolocen rok (tako imam se nekaj v glavi), pa smo ga dali stran preden je ta rok bil pretecen..Dober saj razumem malo izmaknes i nikome nista, lastnik ne opazi, delavec se pa dobro pocuti da ima malo za zraven, ampak ta je imel kar fajn za zraven, sicer je bil pa cuden, ker je itak vse kolegom potalal:)

Je pa s tezko zaposlivimi osebami tako, saj izpit za avto po vecini imajo, ampak ko zacnejo delati, njim je treba prvo se avto kupiti za prevoz na delo, ajde saj potem trgas od place:)

Ko pa kaj zasluzijo s casom, pa takoj po novejsi avto:)
 20.11.09 12:51  matic7odgovori / citiraj
[alexd]

:: ponuja samo 2.000 EUR provizije



Komu ponuja provizijo - delodajalcu ali delojemalcu? Subvencijo?



:: - omejitve zaposlovanja v državni upravi so nepravične (glede na to, da precejšen del diplomantov štarta ravno na te službe)



Meni osebno je dosti bolj fajn v zasebnem sektorju (izziv, stranke...), sem pac en poseben frik, kaj morem.



BTW, vceraj sem doma pognal DMS, pa sem gledal nekaksen poslovni nacrt, ki smo ga eni norci napisali pri 18 letih; notri je kot pravljica, vse je MORA/BOMO, ne pa KAKO; sem se kar ene malo kislo nasmehnil, pa se core business sem imel preko, jao jao :)


No jaz bom sedaj po novem letu zacel z iskanjem sluzbe, sicer ne ciljam na državno upravo, ampak ce se dobi kaj pametnega sem si rekel, da bi pa poskusil (pac varianta na dnu spiska)..Mogoce se tudi tam da kaj pametnega/bolj fleksibilnega (lol) delati.Se sam sebi ne verjamem kaj pisem ampak OK, gremo dalje.

Pa potem da vidim na hitro ce se da kaj napredovati imam sicer namen tudi dalje vpisati studij..Ampak ce se bo dalo kje drugje dobiti sluzbo, rajsi drugam-to mi je jasno ze od nekdaj..

Imam namrec nek problem, skos hocem nekaj "migati" z denarjem, rad prekladam, se odločam, razmišljam o kupčkanju, o procentih, rad delam tezja dela-ce vem da bi solidno zasluzil, ni mi problem na obdobja delati po cele dneve..Vazno je da se nekaj vec zasluzi...Zelo rad imam razlicno delo. Ja vem ja, na koncu bo treba kar privat imeti, tako kot vecina v familiji do pradedov:)

he he tudi jaz sem delal poslovne nacrte, prvo v srednji pol pa na faksu..Ceprav tisti na faksu je bil kar OK, za prebrati je bil:)

 20.11.09 12:56  MSTANK1odgovori / citiraj
[matic7]

Ta oseba je kradla in kradla je tako na veliko, da se je videlo iz aviona...Bil je pa sin od mamicine kolegice, pa smo ga poklicali da se pogovorimo on pa ves potlacen da to ni res in mu se posebno narocili naj neha..Pa ni mogel in ni mogel nehati, jaz sem sklepal da je bolan.Pa kolikor se spomnim, moras taksno osebo zaposliti za dolocen rok (tako imam se nekaj v glavi), pa smo ga dali stran preden je ta rok bil pretecen..Dober saj razumem malo izmaknes i nikome nista, lastnik ne opazi, delavec se pa dobro pocuti da ima malo za zraven, ampak ta je imel kar fajn za zraven, sicer je bil pa cuden, ker je itak vse kolegom potalal:)
Lohk bi začel kak blog pisat :)

A je bil to kak Robin Hood s slabimi merry meni?
Ko pa kaj zasluzijo s casom, pa takoj po novejsi avto:)
Taki so itak najboljši, da ekonomija laufa...
 20.11.09 15:41  ajerajodgovori / citiraj

Hm sem razmišljal in če bi se znašel v taki situaciji, da bi bil recimo dolgoročno brezposeln, pa da bi te potem nekdo zaposlil predvsem zaradi subvencije, kako bi se počutil, in kako bi reagiral? Meni bi se vsekakor zamalo zdelo, recimo če bi en sp samo zato na račun povlekel recimo 15k... Bi mu sčasoma zamoril, da pričakujem kej od tistega tudi v mojem žepu oz. morda bi mi kej pripadalo za kompenzacijo, če bi bili nekooperativni potem :)
 20.11.09 15:57  matic7odgovori / citiraj
[ajeraj]

Hm sem razmišljal in če bi se znašel v taki situaciji, da bi bil recimo dolgoročno brezposeln, pa da bi te potem nekdo zaposlil predvsem zaradi subvencije, kako bi se počutil, in kako bi reagiral? Meni bi se vsekakor zamalo zdelo, recimo če bi en sp samo zato na račun povlekel recimo 15k... Bi mu sčasoma zamoril, da pričakujem kej od tistega tudi v mojem žepu oz. morda bi mi kej pripadalo za kompenzacijo, če bi bili nekooperativni potem :)


kolikor se jaz spomnim, naj bi slo naceloma za to, da je subvencija namenjena za plačilo prispevkov pri plači..in glede tega naj bi se določila tudi doba, do kdaj moraš takšno osebo imeti zaposleno..Mi smo načeloma zaposlili, ker smo potrebovali in oseba je pač znala opravljati to delo, ker je pač to delala.

Ko smo morali prekiniti pogodbo, smo pač rabili novega zaposlenega, če pa pač je kakšen primeren in dobiš še subvencijo se pa verjentno nihče ne brani..Mislim pa da je šlo za manj denarja kot 15k..

 20.11.09 16:51  LUTiodgovori / citiraj

Mnenje:

A naj ne bi bil s srednjo šolo konec tega, da drugi skrbijo za tebe? Od bodočih "intelektualcev" bi človek pričakoval, da bodo sami prevzeli odgovornost za to, kaj so študirali. Če sem pač narobe investiral (tuji denar in svoj cajt), in sem po študiju "težko zaposljiv", sem pač popušil - boljše prvič ornk tu, kot potem v podjetju, kjer bo posledice tega čutilo še 10, 100 ali pa 1000 delavcev, katerim šef bi bil (saj zato grejo ljudje večinoma študirat, mar ne?!)... ;-)

Življenje zna bit kar dober filter. Jaz pa tudi imam raje, da se nesposobneži pofiltrirajo že prej, kot pa da zafurajo še cel kup nedolžnih (stane me v vsakem primeru vsak toliko in toliko po glavi, ne glede na to, kaj študira...). To je sicer teorija, VIP (veze in poznanstva) sistema se še kar nekaj časa ne bomo rešili - vsaj če sodimo po najbolj svežem primeru Cvikl...

Ocena:

Butalec 1 bi moral dobiti brco v rit, ker tam samo cuza denar in nič ne prispeva (njegova dodana vrednost v tem primeru = 0)! Njegov šef prav tako, ker nosi objektivno odgovornost za delo svojega resorja, kamor spada tudi delo tega butalca...

Butalec 2 se obnaša tržno - marsikdo trži shit, pa če ga ljudje imajo radi, zakaj kriviti njega?! A je mar Red Bull (samo za primer...) zgodba o uspehu ali butalec št. 2?! Pa bi lahko namesto te gumijaste čmige proizvajal kak sadni sok, poln vitaminov, in skrbel za nas, ker sami za to nismo sposobni... ;-)
 20.11.09 17:25  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Dnevnik: Mladi forum SD pripravil predloge za spremembo zakonodaje: Predlagajo 25-odstotno obdavčitev študentskega dela
 20.11.09 18:03  ajerajodgovori / citiraj

Stvar seveda ni tako enostavna, ker v večini primerov gre tudi zato, da nesposobni tepec nekam pride z zvezami. Tam ga nato iz tega ali onega razloga ne odslovijo, največkrat zato, ker jim prinaša posredne koristi, ne neposrednih. Drugo je, da marsikateri t.i. butalec bi šel na svoje, a je moramo objektivno priznati, v tehle pogojih trenutno precej tvegano iti na svoje in iz nič začeti nekaj. Tle je tudi država, ki ne ustvarja dovolj dobrih pogojev, da bi se več izobraženih podalo na svojo pot in ustvarilo več delovnih mest. Mislim na boljša delovna mesta, ne na ščosanje pleha in furanje kamiona.
 21.11.09 14:08  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[nanix]

V neoliberalizmu je je razviden splošni družbeni diskurz o nepotrebnosti družboslovja - jasno, ker lahko edino družboslovje, kot tako, opozori na družbene posledice neoliberalizma, ki so praviloma katastrofalne. Sklep: ukinimo družboslovje!
--ekonomija je druzboslovna veda. pravis da ekonomisti pravijo ukinimo same sebe?

to iskanje krivcev med neoliberalci je v sloveniji prav smesno (in je samo preusmerjanje pozornosti od pravih tezav), saj liberalizma ta drzava ni videla od dalec. oz nazadnje jo je oplazil pred vec desetletji in pustil veliko pozitivnega

aja podobnost nastopa nasprotnikov pa se tudi ni veliko spremenila

http://tvslo.si/predvajaj/moc-in-nemoc-s...

* zadnji popravek: 21.11.09 14:08
 23.11.09 09:47  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Delo: Naši študentje najstarejši v EU
 23.11.09 17:07  Osojnikodgovori / citiraj
[sandi]

Delo: Naši študentje najstarejši v EU


nujno bi bilo ukiniti štuentsko delo, pa bi bili takoj rešeni skorj vsi zgoraj oenjeni problemčki - leta študija bi se najmanj prepolovila, pojavilo bi se ogromno novih delovnih mestna trgu, itd. itd.
 23.11.09 17:54  MSTANK1odgovori / citiraj
[Osojnik]

:: [sandi]

:: Delo: Naši študentje najstarejši v EU





nujno bi bilo ukiniti štuentsko delo, pa bi bili takoj rešeni skorj vsi zgoraj oenjeni problemčki - leta študija bi se najmanj prepolovila, pojavilo bi se ogromno novih delovnih mestna trgu, itd. itd.
Ni to tko enostaven kot se teb zdi...ok mogoče bi ga lohk bolj obdavčil, pa tud tuki bi bil takoj živ halo :)

-če bi ga kr ukinil ob hkratnem nezmanjšanju obdavčitev ostalega dela, bi se povečalo zgolj delo na črno.

+ Slo bi izgubila konkurenčno prednost :)-beri večino fleksibilne delovne sile.
 23.11.09 18:22  ajerajodgovori / citiraj

Ja zato bi bilo najbolje uvesti ali malo delo kot naj bi bili zakonski predlogi, da bi pač vsakdo lahko nekaj mesecev na leto nekje delal nekaj ali spraviti na isti davčni imenovalec vse delo, tisto progresivnost pa, čeprav je u bistvu ne podpiram potem poračunati pri dohodnini.
 23.11.09 18:31  alekodgovori / citiraj
[MSTANK1]

:: [Osojnik]

:: :: [sandi]

:: :: Delo: Naši študentje najstarejši v EU

::

::

:: nujno bi bilo ukiniti štuentsko delo, pa bi bili takoj rešeni skorj vsi zgoraj oenjeni problemčki - leta študija bi se najmanj prepolovila, pojavilo bi se ogromno novih delovnih mestna trgu, itd. itd.



Ni to tko enostaven kot se teb zdi...ok mogoče bi ga lohk bolj obdavčil, pa tud tuki bi bil takoj živ halo :)

-če bi ga kr ukinil ob hkratnem nezmanjšanju obdavčitev ostalega dela, bi se povečalo zgolj delo na črno.

+ Slo bi izgubila konkurenčno prednost :)-beri večino fleksibilne delovne sile.
OK. Pa popeljimo zadevo še eno stopnjo naprej:

1. Ukinitev študentskega dela.

2. Ukinitev zaposlitev za določen čas (tiste, ki se jih rabi za občasna dela se dobi od Adecca ipd.).

3. Delodajalec lahko vsakega zaposlenega nekrivdno odpusti kadarkoli z izplačilom odpravnine 12 plač (proti zlorabam so še krivdne odpustitve).

4. Delavec prvih 12 mesecev po izgubi službe ni upravičen do nadomestila od države.

5. Po 12 mesecih lahko dobi podporo v višini 50% zajamčene plače.

6. Nihče ne more dobiti odpravnine in ostati zaposlen v podjetju (NLB!!!!).

7. Matere samohranilke, ki so zdrave ne smejo dobiti posebne podpore za samohranilstvo (samohranilstvo je luksuz - "nezasedenih" zaposlenih moških ne manjka).

Še bi lahko našteval moralne hazarde v naši družbi, ki kar kričijo po odpravi...

* zadnji popravek: 23.11.09 18:31
 23.11.09 19:19  jernejcekodgovori / citiraj

Študentsko delo ni napaka na trgu dela, je samo logična posledica napak, ki se dogajajo drugje.

Raje kot da vladajoči politiki razmišljajo o ukinitvi in dodatnem obdavčenju študentskega dela (s takimi ukrepi bojo samo še bolj zamorili slovensko gospodarstvo), naj raje težave počistijo tam, kjer nastajajo:

-povečajo fleksibilnost dela

-zmanjšajo obremenitev z davki in prispevki.

Davki so previsoki, prispevki v "pokojninsko luknjo" so za mlade stran vržen denar. Ko bodo to uredili (najbrž nikoli), bo študentsko delo samo od sebe izumrlo.

Kar se tiče davkov: študentsko delo davčno niti ni kaj bistveno ugodnejše od običajne zaposlitve, imajo samo dodatno olajšavo, ki na letni ravni prinese morda nekaj 100 eur manjšo davčno obremenitev. Največja razlika je v tem, da ni treba plačevati socialnih in pokojninskih prispevkov. To pa je signal, da ti prispevki niso vredni svojega denarja in jih mladi nočejo plačevati.
 23.11.09 20:33  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[jernejcek]



Kar se tiče davkov: študentsko delo davčno niti ni kaj bistveno ugodnejše od običajne zaposlitve, imajo samo dodatno olajšavo, ki na letni ravni prinese morda nekaj 100 eur manjšo davčno obremenitev. Največja razlika je v tem, da ni treba plačevati socialnih in pokojninskih prispevkov.
Delo: Študentje le zato, da laže dobijo delo

...Prav možnost dela prek študentskega servisa je bistvena pri razumevanju slovenskega fenomena fiktivnega vpisa študentov. Naši delodajalci imajo namreč pri občasnem zaposlovanju delavcev možnost izbire. Novemu sodelavcu lahko ponudijo pogodbeno delo, ki pa je zanje precej drago. Za 400 evrov izplačila morajo državi plačati še približno 60 odstotkov dajatev. Za 400 evrov vredno delo, plačano na študentsko napotnico, pa delodajalcu nalaga le desetodstotno plačilo koncesijske dajatve študentskemu servisu in 4,27 evra prispevka za zavarovanje mladega delavca v primeru nesreče pri delu. Razlika v ceni dela je očitna in pojasnjuje, zakaj se delodajalci veliko raje pri občasnih zaposlitvah odločajo za delavce z napotnicami študentskega servisa....
(koncesijska dajatev je zdaj 12% in ne več 10%)

* zadnji popravek: 23.11.09 20:33
 23.11.09 20:51  ajerajodgovori / citiraj




Kar se tiče davkov: študentsko delo davčno niti ni kaj bistveno ugodnejše od običajne zaposlitve, imajo samo dodatno olajšavo, ki na letni ravni prinese morda nekaj 100 eur manjšo davčno obremenitev. Največja razlika je v tem, da ni treba plačevati socialnih in pokojninskih prispevkov. To pa je signal, da ti prispevki niso vredni svojega denarja in jih mladi nočejo plačevati.
Kr s stola me je vrglo, ko sem tole prebral; a se ti zavedaš, da študent za bruto 10€ dobi na uro ven približno 8,5€ neto, delavec pa na delovno uro stane več kot 10 € in njegova neto plača znese recimo 500€ oz. na uro morda 3-4€, upoštevaje regres (govorim efektivno delovno uro), pa so vse stvari obračunane minimalno?? Pa še tole ti mora bit jasno: slovenski trg je ravno zaradi študentskega dela in dela za določen čas ter kupa nadur bistveno bolj fleksibilen, kot se navadno predstavlja, Ravno to je problem, ker določene oblike dela predstavljajo t.i. dumping redni zaposlitvi, če naštejem samo študentsko delo, honorarno delo, avtorske pogodbe, ki to sploh niso, pogodbe o delu, delo za določen čas; vse oblike dela bi morale biti enako obdavčene in obremenjene, če naj se ne ustvarjajo priviligiranci in opeharjenci v socialnem smislu seveda.
 23.11.09 21:01  Tujecodgovori / citiraj

dajmo se raje vprašati, kaj bi storili, če bi bili vrhovni despot. torej lastnik države. Potem iz tega stališča napišite ideal, nato pa razmišljajte, kako priti do njega v tem stanju družbenih moči (ko ste zgolj komentator na KDFT, in ne despot).

Če bi jaz bil despot, bi bilo tako: Vsako delo mora imeti pogodbo, ki sta jo podpisala oba zaposlena. Ni važno, kaj sta podpisala, če sta oba podpisala, se morata oba držati. Če je en bedak, in je podpisal suženjstvo, pa si je potem premislil, lahko še vedno odstopi od pogodbe, s tem pa prenehajo tudi obveznosti drugega podpisnika. Vsakokrat, ko se eden ne drži pogodbe v najmanjši podrobnosti, ima drugi pravico, da jo odpove, oz. se je pravtako ne drži... lahko pa mu odpusti - kakor pač hoče.

Jaz bi kot despot delo pustil neobdavčeno, višji pa bi bili davki na potrošnjo. obenih zakonov o študenstskem, stalnem, začasnem, nosečniškem, in ne vem kakšnem delu še, ne bi obstajali.

Svobodni ljudje pa se imajo seveda vso pravico združevati v zasebne cehe in sindikate - in če nekega dne vsi šoferji štrajkajo, in hočejo povišico in kolektivno pogodbo - je to pač boj med šoferji in lastniki tovornjakov - v to se kot despot ne spuščam, lastnik naj se sam s tem ukvarja. zdaj če lastnik tovornjakov pač najde druge možakarje, ki bodo vozili, so si pa tudi cehovski šoferji sami krivi.

Nikakor pa nima nihče posegati po lastnini drugega. šoferji lahko štrajkajo doma na kavču, ne pa se prikleniti na lastnikov tovornjak. Zato imam kot despot policaje, da red naredijo.

Seveda bi bil problem, da bi proizvajalci hoteli tukaj met samo delovno silo, produkt pa bi prodajali tam, kjer bi bili davki na potrošnjo nižji. Pravtako bi hodili sem delat delavci z drugih držav, denar pa bi nosili domov in tam trošili... to bi pač uredili z kvotami migracijske delovne sile - pač glede na to, kar bi doma manjkalo.

Če hočeš uničiti državo, moraš sprejeti čimveč zakonov... kitajska modrost.
 23.11.09 22:06  waterdropodgovori / citiraj
[crn1]

Ne vem zakaj bi naj bile Univerze odgovorne za dogajanje na trgu delovne sile. Bolj pomembno bi bilo, da imajo studentje konkretne podatke kaj se splaca studirati, pa da se potem glede na to odlocajo.
To si me spomnil na srednjo šolo :-)

Leta 1993, ko sem se odločal na katero srednjo šolo bom šel, sem bil na informacijskem dnevu elektrotehnične šole. Razkazovali so nam robotke, avtomatizacijo za proizvodnjo, itd. Realnost pa je bila takšna, da smo v prvem letniku imeli 1 predmet, ki se je imenoval osnove elektrotehnike, vse ostalo so bili splošni predmeti (zgodovina, geografija, biologija,...) V drugem letniku smo pričeli s prakso. Razred razdeljen na dve skupini. Prva je pol leta izdelovala železno spono. 20 cm dolg kovinski trak smo z ročno pilo pilili na eni strani, potem še malo na drugi in nato naredili spono. Fucking spono! V pol leta. Druga skupina je pol leta merila in preverjala ali je na žarnici priklopljeni na 220 V res 220 V in kakšen tok teče skoznjo. Meritve smo pridno zapisovali in preverjali ali Ohmov zakon res drži. WTF? Kje so robotki? Skupini sta se po pol leta seveda zamenjali.

Povsod je isto. Naj bo to šola, služba, politika pred volitvami, ali pa finančni "strokovnjaki" z najnovejšim, najdonosnejšim in najvarnejšim finančnim produktom.

* zadnji popravek: 23.11.09 22:06 - tipkarske napake
 23.11.09 22:54  MSTANK1odgovori / citiraj
[waterdrop]

Povsod je isto.
Itak :)

Sam sem npr. fen od Auf Wiedersehen Pet, ker je def. boljš kot kak Moonlighting :)
 24.11.09 02:41  jernejcekodgovori / citiraj
[ajeraj]



::

:: Kar se tiče davkov: študentsko delo davčno niti ni kaj bistveno ugodnejše od običajne zaposlitve, imajo samo dodatno olajšavo, ki na letni ravni prinese morda nekaj 100 eur manjšo davčno obremenitev. Največja razlika je v tem, da ni treba plačevati socialnih in pokojninskih prispevkov. To pa je signal, da ti prispevki niso vredni svojega denarja in jih mladi nočejo plačevati.



Kr s stola me je vrglo, ko sem tole prebral; a se ti zavedaš, da študent za bruto 10€ dobi na uro ven približno 8,5€ neto, delavec pa na delovno uro stane več kot 10 € in njegova neto plača znese recimo 500€ oz. na uro morda 3-4€, upoštevaje regres (govorim efektivno delovno uro), pa so vse stvari obračunane minimalno?? Pa še tole ti mora bit jasno: slovenski trg je ravno zaradi študentskega dela in dela za določen čas ter kupa nadur bistveno bolj fleksibilen, kot se navadno predstavlja, Ravno to je problem, ker določene oblike dela predstavljajo t.i. dumping redni zaposlitvi, če naštejem samo študentsko delo, honorarno delo, avtorske pogodbe, ki to sploh niso, pogodbe o delu, delo za določen čas; vse oblike dela bi morale biti enako obdavčene in obremenjene, če naj se ne ustvarjajo priviligiranci in opeharjenci v socialnem smislu seveda.
Verjamem, da te je s stola vrglo, saj je marsikdo začuden, ko se spozna z dejstvom, da sam davek, ki ga pobere država, ni bistveno drugačen pri študentskem delu kot je pri navadni zaposlitvi. Razlika je samo v ~3000 eur dodatne olajšave za študente, kar na koncu znese ~500eur na letni ravni pri stopnji 16% (če študent zasluži 1000eur mesečno, preko palca).

Delavec (brez otrok), ki ima 500eur neto plače, stane delodajalca dobrih 800 eur. Razlika gre na račun prispevkov za socialo, penzijo, zdravstvo (pribl. 270eur), dohodnine gre pa za manj kot 50eur.

Študent, kot sem že povedal, prispevkov za socialo (penzijo...) ne plačuje, saj tudi ne more koristiti njihovih ugodnosti, dohodnina pa je tukaj minorna.

In če želijo obremenitve izenačiti, naj za vraga raje razmišljajo o tem, kako razbremeniti stroške zaposlenega, ne pa samo o novih davkih in novih obremenitvah tistih, ki so malo manj obremenjeni.

Nekako v osnovi se s tabo strinjam z enako obdavčitvijo različnih oblik dela, ko bodo sprejeli enotno davčno stopnjo, bom zelo vesel. Vendar pa od Franceljna lahko prej pričakujemo 95% davčni razred. Tako da se že v osnovi delimo na privilegirane in opeharjene v smislu, da tisti z višjimi plačami plačujejo več davkov in prispevkov in so na ta način opeharjeni.

* zadnji popravek: 24.11.09 02:41
 24.11.09 08:59  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[jernejcek]

Verjamem, da te je s stola vrglo, saj je marsikdo začuden, ko se spozna z dejstvom, da sam davek, ki ga pobere država, ni bistveno drugačen pri študentskem delu kot je pri navadni zaposlitvi.
--obvezni prispevki so paradavki in se jih obravnava kot take. torej, studentsko delo je privilegirano in to zelo. sprememb pa ni, ker jih je dovolj prisesanih na bogate studentske servise oz. koristijo to relativno cenejso in fleksibilno delovno silo

In če želijo obremenitve izenačiti, naj za vraga raje razmišljajo o tem, kako razbremeniti stroške zaposlenega, ne pa samo o novih davkih in novih obremenitvah tistih, ki so malo manj obremenjeni.
--s tem se strinjam. ampak vladajoci znajo vecinoma samo pobirati in ce zmanjka morajo pobirati se drugje. da bi sami zaceli varcevat jim ne pade na kraj pameti, saj na bi bila oblast sladka

Nekako v osnovi se s tabo strinjam z enako obdavčitvijo različnih oblik dela, ko bodo sprejeli enotno davčno stopnjo, bom zelo vesel.
--dvomim, da bomo za casa nasega zivljenja videli v tej drzavi kaj takega

 24.11.09 09:14  Osojnikodgovori / citiraj
[MSTANK1]

Ni to tko enostaven kot se teb zdi...ok mogoče bi ga lohk bolj obdavčil, pa tud tuki bi bil takoj živ halo :)

-če bi ga kr ukinil ob hkratnem nezmanjšanju obdavčitev ostalega dela, bi se povečalo zgolj delo na črno.

+ Slo bi izgubila konkurenčno prednost :)-beri večino fleksibilne delovne sile.


torej poleg ukinitve študentskega dela še bistveno zmanjšanje obdavčitve vsega ostalega.

kar se pa drugega tiče, jebemti ekonomijo države, katere KONKURENČNA PREDNOST je študentsko delo.

jaz sem še vedno mnenja, da je študentsko delo v tej državi povsem odveč ter da ne odpravlja nobenega problema, ampak zgolj ustvarja nove.

kar se pa tiče obdavčitve plač, je pa tako, da je nekdaj veljalo, da se delo ne sme obdavčiti, obdavčeni so lahko zgolj dobički iz trgovine.

potem pa je kakšnih 200 let nazaj Anglija ZAČASNO uvedla davek na delo (torej plače), zaradi financiranja vojne proti Napoleonu.

torej mi vsi, in večino ostalega sveta, še vedno iz svojih plač, zgolj začasno, financiramo vojne proti Napoleonu. čeprav ga že davno ni več.

neakaj podobnega se bo sedaj zgodilo z "začasno" obdavčitvijo izpustov CO2 v ozračje zaradi domnevnega segrevanja, ki naj bi ga povzročal človek - nič res, ampak davek pa bo.
 24.11.09 09:17  Osojnikodgovori / citiraj
[sandi]

Delo: Študentje le zato, da laže dobijo delo




točno to je srž problema.
 24.11.09 09:22  Osojnikodgovori / citiraj
[Tujec]

Če hočeš uničiti državo, moraš sprejeti čimveč zakonov... kitajska modrost.


to bi moralo pisati z ogromnimi črkami na steni v parlamentu na očeh vseh poslancev.

ni problem poslancev za državo v tem, koliko denarja potrošijo za svoje plače in vse ostalo, problem so zakoni ki jih producirajo in katrih je ogromna večina povsem odveč

še najbolj koristno bi bilo, da takoj po izvolitvi, gredo poslanci na 4 leta dopusta.
 24.11.09 09:32  Osojnikodgovori / citiraj
[waterdrop]

:: [crn1]

:: Ne vem zakaj bi naj bile Univerze odgovorne za dogajanje na trgu delovne sile. Bolj pomembno bi bilo, da imajo studentje konkretne podatke kaj se splaca studirati, pa da se potem glede na to odlocajo.



To si me spomnil na srednjo šolo :-)




na strojni je bilo enako. prve dve leti prakse smo z ročno pilo drgnili in izdelovali ključavnico. dve leti !!

na informativnem dnevu računalniki, robotki, opremljene delavnice, učilnice tujega jezika s slušalkami, itd.

potem v 4 leta sredne šole nikoli več videl nič od tega.

brez pretiravanja, ko sem prišel na fax, leta 1992, nisem znal zagnat računalnika, kaj šele da bi znal karkoli si z nji pomagat. ker sem se prej vso šolanje učil nemščino, sem z diplomo postal dipl ing., pa nisem znal ene besede angleščine. nemščine pa tudi ne kaj dosti več. itd.



Povsod je isto. Naj bo to šola, služba, politika pred volitvami, ali pa finančni "strokovnjaki" z najnovejšim, najdonosnejšim in najvarnejšim finančnim produktom.
 24.11.09 11:14  Hevidiodgovori / citiraj
[Tujec]

Če hočeš uničiti državo, moraš sprejeti čimveč zakonov... kitajska modrost.
Amen.
 26.11.09 09:17  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[Osojnik]

nujno bi bilo ukiniti štuentsko delo, pa bi bili takoj rešeni skorj vsi zgoraj oenjeni problemčki - leta študija bi se najmanj prepolovila, pojavilo bi se ogromno novih delovnih mestna trgu, itd. itd.
Delo: Kmalu tudi nad predolg študij

Golobič je še dejal, da je dolžina študija v Sloveniji velik problem, ki vključuje tudi zlorabe in prizadeva javne finance. Napovedal je, da se bodo tega resno lotili, za začetek z enotno evidenco študijskega vpisa.
(to govori isti organ, od koder izhaja Butalec št. 1 z začetka te debate)



* zadnji popravek: 26.11.09 09:17
 19.12.09 09:03  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Dnevnik: Fakultete in študenti krivijo za nastali položaj državo, na MŠŠ pa s prstom kažejo na fakultete

33 diplomantov Fakultete za socialno delo je lani opravljalo pripravništvo, diplomiralo pa jih je 256. Letos ga je opravilo le 10 diplomantov, diplomiralo pa jih je 167. Vsi drugi ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje strokovnega izpita in se tudi ne morejo zaposliti kot socialni delavci.

135 plačanih pripravniških mest ter 400 prostovoljnih vsako leto razpiše MŠŠ, samo lani pa je na tem področju diplomiralo več kot 1400 študentov. Štirikrat preveč vlog za pripravništva je na naslov ministrstva prišlo lani, za 135 mest se je prijavilo 520 oseb.

858 brezposelnih učiteljev in vzgojiteljev je trenutno prijavljenih na zavodu za zaposlovanje.
 04.01.10 12:40  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Jože Anderlič v današnjem Delu FT:

Izbira poklica v Sloveniji je kolektivna obsesija pod premiso, »da ne bo treba delati«. Tako imamo na pretek raznih »filozofov« iz FDV, upravnih in turističnih visokih šol, varuhov vseh žanrov kulture in narave in podobno. Večina teh bi v tujini dobila največ delovno mesto taksista, v Sloveniji pa zahtevajo ustrezno delovno mesto, če tega ni - pa nadomestilo za brezposelnost. Na drugi strani pa lahko brez uspeha iščete tehnično usposobljen kader vse od tesarja, zidarja, električarja, vodovodarja do inženirja gradbene, elektro, strojne in IT stroke. Ravno tako nimamo natakarjev, kuharjev, medicinskih sester in ne nazadnje smo ostali tudi brez zdravnikov. Kaj so delali šolski in visokošolski ministri zadnjih devetnajst let, da niso opazili tega neravnotežja in z ukrepi spodbujanja na eni strani in omejevanjem vpisa na drugi strani to preprečili? Ravnali so preprosto neodgovorno, ravno tako vsi tisti, ki so v tem obdobju izbrali poklic, ki ga trg dela ne išče, drugega pa družbeno okolje potrebuje.
 04.01.10 13:11  _domen87odgovori / citiraj

"Ravnali so preprosto neodgovorno, ravno tako vsi tisti, ki so v tem obdobju izbrali poklic, ki ga trg dela ne išče, drugega pa družbeno okolje potrebuje."

Ampak kako lahko rece, da je nekdo ravnal neodgovorno, ker si je pac izbral taksen faks kakrsnega si je? Saj ni tisti clovek (student) kriv, ker primanjkuje ljudi v dolocenih branzah. Ni on kriv in ne more on nositi odgovornosti za to. Sploh se mi zdi narobe, da bi drzava dolocala kaj naj nekdo studira, cetudi je zadaj "dober namen" da bi uravnovesili trg dela (v resnici je to totalitarno razmisljanje).

Trg naj se uravnovesi sam, ce imamo prevec druzboslovnih studentov jih pac imamo, vsak od njih si je sam kriv da je to izbral in ce ne dobi dela, naj vsak od njih sam nosi odgovornost za svojo izbiro.
 04.01.10 13:25  gorazdrebaodgovori / citiraj

Ponavadi je tko, da če določene zadeve primankuje se le tej cena dviga, če je pa določene preveč pa pada.

Tega pa pri nas ni.
 04.01.10 14:54  kolegaodgovori / citiraj

Izgleda, da sem res najmanj blesav, jaz tega clanka na spletu ne najdem za Delo ft, 4.1.2010, niti me nikjer gnjavi, da bi se moral prijaviti; ti pa si vseeno copy/paste...
 04.01.10 14:59  ajerajodgovori / citiraj

Tako je, naj vsak štuira kar želi, če je pa doktoriral iz vpliva klorofilnih ciklov sončnic na poslušalce vala 202, naj pa potem sam sebi pripiše, če ne dobi boljšega dela kot je natakar(ica). In nič socialne pomoči za take rastline.
 04.01.10 15:02  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[alexd]

Izgleda, da sem res najmanj blesav, jaz tega clanka na spletu ne najdem za Delo ft, 4.1.2010, niti me nikjer gnjavi, da bi se moral prijaviti; ti pa si vseeno copy/paste...
http://www.delo.si/tiskano/html/zadnji/D...
V luči svobode in odgovornosti (zadnja stran)
 04.01.10 15:15  kolegaodgovori / citiraj

Aja, sem res pricakoval kaksen bolj iztopajoc clanek, ne samo taksen odstavek. Delo ima sicer neko pocasno nalaganje strani (vsaj pri meni, heh) - pa niti intuitivno navigacije ni.
 04.01.10 15:21  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

ja navigacija je ubi boze
 04.01.10 15:23  _husleriusodgovori / citiraj

Nad številkami stranmi lahko preklopiš iz .html v .pdf...tako dobiš originalno celotno stran v pdfju.
 04.01.10 16:09  Hevidiodgovori / citiraj
[sandi]

Jože Anderlič v današnjem Delu FT:



::Izbira poklica v Sloveniji je kolektivna obsesija pod premiso, »da ne bo treba delati«. Tako imamo na pretek raznih »filozofov« iz FDV, upravnih in turističnih visokih šol, varuhov vseh žanrov kulture in narave in podobno. Večina teh bi v tujini dobila največ delovno mesto taksista, v Sloveniji pa zahtevajo ustrezno delovno mesto, če tega ni - pa nadomestilo za brezposelnost. Na drugi strani pa lahko brez uspeha iščete tehnično usposobljen kader vse od tesarja, zidarja, električarja, vodovodarja do inženirja gradbene, elektro, strojne in IT stroke. Ravno tako nimamo natakarjev, kuharjev, medicinskih sester in ne nazadnje smo ostali tudi brez zdravnikov. Kaj so delali šolski in visokošolski ministri zadnjih devetnajst let, da niso opazili tega neravnotežja in z ukrepi spodbujanja na eni strani in omejevanjem vpisa na drugi strani to preprečili? Ravnali so preprosto neodgovorno, ravno tako vsi tisti, ki so v tem obdobju izbrali poklic, ki ga trg dela ne išče, drugega pa družbeno okolje potrebuje.
Vsaj v prvem delu se zelo moti. Katastrofalno posploševanje in metanje v en koš! Tipičen slovenski tranzicijski povzpetnež, ki nima pravega občutka za realnost.
 04.01.10 16:37  gorazdrebaodgovori / citiraj

Ne vem če se res kaj dost moti.

Se še spomnim, kako so me priganjal ko sem bil mlajši, uči se uči,da boš mel velikodenarja in da ti ne bo treba za trakom delat. Sedaj tud ni dost razlike, ko druge starše poslušam, pa tud lastnim iste pravljice lapam.

Da je politka zamočila pri usmerjanju v katere poklice je tud dejstvo, bolj kot dobrobit in uspešnost naroda ji je bil važen biznis. Šola je biznis katerega vsi plačujemo. Če zajebeš z izobrazbo pa se še vedno lahko izobražuješ, popoldne na svoje stroške, kar je spet biznis. Kolk je pa časa vmes izgubljenega, da do kadra prideš jih pa itak ne briga dokler so profiti kot so. Saj če samo pogledaš kako se je povdarjalo zadnja leta vseživljensko učenje, tretja univerza (za upokojence)..., poglej si programe izobraževalnih ustanov (predvsem popoldanske), pa ti je velik tega lahko jasno. Saj ne rečem, da se ni prav iobraževat, ampak za moj naš denar se naj izobražujejo ljudje v tistem za kar jih potrebujemo, za lasten denar se pa zarad mene lahko učijo tud samo to kako se po rit popraskat.

 04.01.10 20:31  Brucodgovori / citiraj

V socializmu so furali samo težko industrijo, s ''kapitalizmom'' pa je blo treba sfurati še storitve. Pri nas so pretiravali v obe smeri.
 05.01.10 11:57  Hevidiodgovori / citiraj
[gorazdreba]

Ne vem če se res kaj dost moti.
Moti se pri posploševanju in šinfanju družboslovja. Po drugi strani pa k tvojem zapisu nimam kaj za dodat.
 05.01.10 12:25  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--ne jemlji osebno. velike skupine se hitro posplosuje glede na njihovo povprecje. seveda so tudi primeri (posamezniki ali skupine znotraj tega povprecja) ki pozitivno izstopajo (pa naj gre za FDVjevce; javno upravo, ekonomske teoretike, vstavi po potrebi...)

* zadnji popravek: 05.01.10 12:25
 05.01.10 12:15  Tujecodgovori / citiraj

problem je predvsem kvalitetna raven slovenskih družboslovnih in humanističnih fakultet. Iluzorno je trditi, da je kaj drugega kot poden. Obstajajo redki oddelki, ki so na evropsko primerljivi ravni, in redki kvalitetni profesorji, ki resno jemljejo tako raziskovalni kot pedagoški del svojega poklica. Velika večina pa je poden.

Kako primerljive so naše tehnične in naravoslovne fakultete ne vem - ampak ugled imajo boljši, in za to morajo biti neki razlogi.

Bistven problem je zakonska ureditev šolstva, in ne neka apriorna bebavost akademikov ali študentov. In prav proti tej zakonski ureditvi se je "treba boriti" - kar počne tudi omenjeni pisec.

Do rešitve verjetno nikoli ne bo prišlo. Razen če slovenski volivci izgubijo volilno pravico, in jih obenem zamenja nekdo z možgani (in ne italijanski volivci :-)). Zato nam ne preostane kaj dosti drugega, kot da v tem sistemu poskrbimo za sebe, kolikor se pač da, in gremo kdaj pa kdaj na pivo, namesto da se penimo zaradi stvari, na katere nimamo vpliva.
 05.01.10 12:51  tomaz3odgovori / citiraj

Ni ravno tipični tranzicijski povzpetnež. Uspel je v Avstriji še za časa juge, to ga nedvomno ločuje od ostalih, pa tudi pri lastninjenju družbenega premoženja ni sodeloval. Je pa svojevrstno 'teslo', ki jih v njegovem fohu ne manjka ...

V tem sestavku pa mu dajem povsem prav. njegov namen je bil v tem sestavku splošen in ne parcialen. Ne moremo imeti (ne)delovanje državne regulative za alibi, vsak mora prevzeti odgovornost za svoje odločitve. In premisa, ki jo omenja je realnost. Čeprav sem naravoslovec pa kar pogosto segam po 'filozofski' literaturi. Presenečen sem, na kako nizki intelektualni ravni so večinoma traktati mlajših sociologov, filozofov, ... Večinoma beda, očitna nesposobnost. Nekaj izjem je in ti to dobro vedo. Vendar ostajajo v slovenskem povprečju ker je družba pač taka, povprečna. Večina ki gre to študirat pa niti pred študijem niti po študijju ne vedo kaj bi s to ogromno količino znanja, v katerega so vložili enormen trud, sploh počeli.

ps. ne verjamem, da je ta sestavek napisal sam ...

* zadnji popravek: 05.01.10 12:51
 05.01.10 14:05  Hevidiodgovori / citiraj
[tomaz3]

Ni ravno tipični tranzicijski povzpetnež.
Sm bil prehitr v obsodbi. Ampak kolega je delal pri njem, zato vem o kakšnem "tipu" je govora...

[andrejcc]

--ne jemlji osebno.
point taken :)
 12.01.10 12:55  Osojnikodgovori / citiraj
[gorazdreba]

Ponavadi je tko, da če določene zadeve primankuje se le tej cena dviga, če je pa določene preveč pa pada.

Tega pa pri nas ni.


naša država je verjetno edina na svetu, kjer ima kader, ki ga primanjkuje, plače pod povprečjem, kader, ki ga je preveč, pa plače nad povprečjem.

vse razprave politikov, profesorjev, direktorjev, kogarkoli, .... so povsem odveč.

vsak naj študira kar SAM hoče. šola (osnovna, srednja, visoka) zgolj izobražuje (in vzgajala naj bi), nikakor pa ni odgovorna za probleme direktorjev, ki ne dobijo kadra, ki ga menda potrebujejo, plačali pa ga ne bi nič več kot so ga do sedaj. krivi so si zgolj sami in nihče drug namesto njih.

in ja, seveda je razmetanje davkloplačevalskega denarja, da se proizvaja kader, ki ga je preveč. to se pa lahko takoj reši s šolninami za šolanje kadra, ki ga menda država ne potrebuje. torej, če hočeš biti filozof, politolog, karkoli - si šolanje plačaj sam.

če pa je morda kakšnega kadra premalo (le katri je ta, jaz ga ne opazim), pa naj bo zanj še naprej šolanje brezplačno.
 12.01.10 13:02  Osojnikodgovori / citiraj
[gorazdreba]

Se še spomnim, kako so me priganjal ko sem bil mlajši, uči se uči,da boš mel velikodenarja in da ti ne bo treba za trakom delat. Sedaj tud ni dost razlike, ko druge starše poslušam, pa tud lastnim iste pravljice lapam.


:-)

še danes povsod okrog mene slišim enako. brez omembe traku.

torej šola, da boš imel veliko denarja in ti NE BO TREBA delat - sploh nič. :-)

lahko boš ti druge jebal in ne drugi tebe. :-)

nekaj dni nazaj sem šokiral sorodnike in družinske prijatelje, ko so vpričo mene tako solili pamet otrokom, in nato kot mene dali za vzor, jaz pa izjavim, da s šolo ni še nihče obogatel.
 12.01.10 13:15  MSTANK1odgovori / citiraj
[Osojnik]

nekaj dni nazaj sem šokiral sorodnike in družinske prijatelje, ko so vpričo mene tako solili pamet otrokom, in nato kot mene dali za vzor, jaz pa izjavim, da s šolo ni še nihče obogatel.
To si pa kr lepo izmislu :)-un ki si je to zadevo spomnu / organiziru, kr dobr služ...ok to al hotel / frizer za mačke :)
 12.01.10 22:19  Tujecodgovori / citiraj
[Osojnik]
to se pa lahko takoj reši s šolninami za šolanje kadra, ki ga menda država ne potrebuje. torej, če hočeš biti filozof, politolog, karkoli - si šolanje plačaj sam.
Tako je. Mama vseh problemov je itak državno lastništvo v državi ljudstva, ki si samo ne more vladati.

In zdaj če že imamo tako stanje (državno lastništvo) ima država torej interes po določenih kadrih (ker sicer ne razumem, kako bi ga imela), naj sponzorira te kadre, ne pa vsega povprek.

V osnovi pa se mi zdi zadeva zgrešena - država nima kaj biti pametna, kaj se rabi in kaj ne. Vsaj ne taka, kot je naša. Če bi pustili trgu proste roke, bi sam zelo lepo povedal, katere poklice potrebuje.
 12.01.10 23:40  gorazdrebaodgovori / citiraj

Dejstvo pa je tudi, da samo gospodarstvo ne ve kaj bi. Če bi melo kak velik interes po določenih kadrih, bi jih iskalo in vzdrževalo že od osnovne šole naprej, tako kot je v določenih športih npr. fuzbal. Sedaj pa tud samo samo čaka kaj mu bo kdo na pladnju prinesel. Sistem štipendiranja je bil po svoje kar v redu, kar se tega tiče.
 13.01.10 00:49  jernejcekodgovori / citiraj
[Osojnik]

naša država je verjetno edina na svetu, kjer ima kader, ki ga primanjkuje, plače pod povprečjem, kader, ki ga je preveč, pa plače nad povprečjem.
Se spomnim že precej časa nazaj, je bil na tv intervju s kadrovnikom nekega podjetja. Le-ta je tarnal, kako je danes nemogoče dobiti inženirja. Da so objavili razpis za 10 delovnih mest, na razgovor jih je prišlo pet, eden pa se je na koncu dejansko pri njih zaposlil (številke so malo izmišljene, ker sem originalne že pozabil, so pa tu nekje).

Potem sem se še dolgo spraševal, ali v Sloveniji res ne obstaja niti deset inženirjev? Ali pa so ponudili tako slabe delovne pogoje, da nikogar to ni pritegnilo :)

Jaz mislim, da je tega "deficitarnega" kadra pri nas očitno še preveč. Naša podjetja se ukvarjajo z delom z nizko dodano vrednostjo in se zanj zaposluje npr. inženirje, ko bi tako delo morali opravljati tehniki. Potem pa mladino prepričujejo, naj grejo študirat v tehnične vode namesto družboslovja.

Zato je upravičen dvom, ali se res splača postati npr. inženir strojništva in pristati za strojem v proizvodnji za 800 eur neto plače, ali raje študirati bohemistiko, primerjalno književnost, muzikologijo, politologijo, kulturologijo, upravo, medjezikovno posredovanje... in z državnih jasli prejemati večjo plačo za manj dela in večjo varnost zaposlitve. Očitno pač omenjeni profili še vseeno uspejo dobiti službe, sicer se mladina ne bi tako gužvala v te programe.
 15.01.10 10:03  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
Naša podjetja se ukvarjajo z delom z nizko dodano vrednostjo in se zanj zaposluje npr. inženirje, ko bi tako delo morali opravljati tehniki.
Jaz mislim, da je tale način zaposlovanja bistveno bolj razširjen v javnem sektorju. Namreč:

- razni zavodi, npr. si sistematizacijo delovnih mest lahko naredijo čisto svobodno (t.j. predvidijo 100 delovnih mest, za katere se "potrebuje" visoka izobrazba, in 10 takih s srednjo)

- nakar na ta delovna mesta tudi res zaposlijo visoko izobražene, zato da jim lahko dajo višjo plačo (raznorazni količniki)

- kljub temu, da morda zahtevnost ni tako visoka

- piramida (sestava po zahtevnosti) je potem obrnjena

- ampak: na tak način jim uspe privabiti "boljše" delavce, kot bi jih sicer

Temu se potem učeno reče, da postajamo "družba znanja". :-)
 22.01.10 15:16  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
:: Golobič je še dejal, da je dolžina študija v Sloveniji velik problem, ki vključuje tudi zlorabe in prizadeva javne finance. Napovedal je, da se bodo tega resno lotili, za začetek z enotno evidenco študijskega vpisa.



(to govori isti organ, od koder izhaja Butalec št. 1 z začetka te debate)
In taisti organ bo letos sprašil 92 mio evrov tako, da bodo vsi visokošolski zavodi dobili točno toliko mest, kolikor so želeli in producirali velik del nezaposljivih diplomantov še naprej. Današnje Delo:

?? slika(15323) ??
 23.01.10 20:46  Tujecodgovori / citiraj

http://www.rtvslo.si/slovenija/druzboslo...
statistika:

http://www.rtvslo.si/files/Slovenija/mmc...

Žal, bolj ali manj napačno razumevanje problematike zaposljivosti diplomiranega kadra.

Statistika je zanimiva. Po mogočnem vodstvu ekonomistov, organizatorjev in pravnikov sledijo vse sorte poklicev. Nekaj profilov iz FDV (politologi, varstvoslovci, komunikologi), nato precej pedagogov (slovenščina, športna vzgoja, nemščina, angleščina (!!)), nato sledijo strojniki in elektrotehniki!!!

Seveda je treba upoštevati tudi letni vpis na te programe, kar v statistiki ni zajeto. Če letno vpišejo 1000 ekonomistov, in jih je 1000 brezposelnih, je to iz stališča zanimivosti poklica manj hudo, kot če letno vpišejo 35 študentov, in jih je brezposelnih 100.

Ironična podrobnost: med najbolj brezposelnimi poklici ni tistih, ki jih poučuje intervjuvani profesor (filozofov). To je gotovo zato, ker že od prvega letnika dobro vedo, da ne obstaja nič takega, kot je "povpraševanje po filozofih" in zato pač sprejmejo kakršnokoli delo, povezano ali nepovezano z njihovo usmeritvijo. To pa pri nekaterih ozko usmerjenih programih pogosto manjka: profesor slovenščine utegne pogosto misliti, da njegova diploma pomeni, da mora učiti slovenščino (98 brezposelnih). Kaj si misli visokošolski diplomirani ekonomist, pa mi itak ni jasno (789 brezposelnih)

meni najbolj ljuba kategorija je "diplomirani organizator - menedžer" (169 brezposelnih). Menedžer se malo rodiš, malo pa naučiš z dooolgimi izkušnjami dela z ljudmi, pogosto pa je nujno tudi tehnično poznavanje stroke, v kateri si menedžer - sicer te podrejeni, a bolje podkovani, "peljejo scat". Kako lahko smrkavca pri 18ih v štirih letih naučijo nečesa, kar si zasluži naziv "menedžer"?

Če pogledamo na številke z ohlajeno glavo, sploh ni tako hudo. problem je res z ekonomisti, pravniki in organizatorji - no, trg bo najboljše že skonzumiral, tisti ki to niso, bodo pa za začetek organizirali excel tabele in printali papirje v odv. pisarni.

Ko te tri kategorije odštejemo (v njihovih uni in vs oblikah), ostane 4662 brezposelnih s 7. ali 8. stopnjo. In ta številka ni konstanten problem - to so večinoma tisti, ki so končali faks in gojijo neke ideale o svoji pomembnosti. Dokler starši te ideale futrajo, so pač brezposelni, potem pa se nekako prilagodijo.

Statistični urad poroča: "V koledarskem letu 2008 je na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih diplomiralo 17 221 študentov, med njimi kar dve tretjini žensk.

Če opazujemo gibanje števila novih diplomantov terciarnega izobraževanja v času, lahko ugotovimo, da je to število po nihanju okrog 6000 v osemdesetih in na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja začelo po letu 1994 močno naraščati. Pred desetimi leti je preseglo mejo 10 000. Do leta 2008 se je število vseh diplomantov v primerjavi z letom 1996 podvojilo, v primerjavi z leti pred 1990 pa kar potrojilo."

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?I...

Če letno diplomira 17.000 ljudi, in je 7000 brezposelnih, to ni tak strašen problem. To pomeni, da celo večina novodiplomiranih najde službe. (res je, da javkajo, ker delajo delo, za katerega faksa sploh ne potrebujejo, ampak to je njihov problem, in ne problem proračuna)

Resničen problem je to, koliko teh ljudi v resnici dobi službo, ki je plačana z državnim denarjem, obenem pa ne naredi ničesar koristnega. Izgine iz bodečih statistik, obenem pa nas stane več, kot če bi ostal brezposelen.

Še večji resničen problem je, kaj bomo storili z vsemi fizikalci, ki delajo za 400 in 500 evrov (po novem bodo za 600), ko njihovih služb ne bo več. Vsa proizvodnja, ki se lahko preseli, se bo preselila, ali pa bo na plečih države. Firma, ki za delavca za tekočim trakom porabi 1000 evrov, ne more preživeti na mednarodnem trgu. To je veliko resnejši problem, kot teh nesrečnih 7000 brezposelnih zmedenih diplomantov, ki so v procesu realne evaluacije svoje diplome.
 24.01.10 07:59  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
(res je, da javkajo, ker delajo delo, za katerega faksa sploh ne potrebujejo, ampak to je njihov problem, in ne problem proračuna)
Če jih je proračun futral vsa ta študijska leta, potem pa vnašajo podatke v excel, za kar ni ravno potrebna diploma upravnega organizatorja, potem vseeno je to delno tudi problem proračuna.

Resničen problem je to, koliko teh ljudi v resnici dobi službo, ki je plačana z državnim denarjem, obenem pa ne naredi ničesar koristnega.
En kos tega problema je tudi, koliko teh državnih delovnih mest je umetno povzdignjeno/sistematizirano na "univerzitetno zahtevnost" (in posledično stanejo več), kljub temu da bi za opravljanje zadoščal že zmerno prizadeven gimnazijski maturant.
 24.01.10 10:34  Tujecodgovori / citiraj
[sandi]
Če jih je proračun futral vsa ta študijska leta, potem pa vnašajo podatke v excel, za kar ni ravno potrebna diploma upravnega organizatorja, potem vseeno je to delno tudi problem proračuna.
Ja, se strinjam. Ampak rešitev tega je edino plačljivo (visoko) šolstvo. Kar prinese s seboj ogromne premike:

1. slovenci morajo pasti na glavo, da to podprejo (no, morda bo dovolj prazna blagajna, ko denarja ne bo, ga bodo vzeli visokem šolstvu, ne pa zdravstvu in pokojninam - zaradi volilne moči uporabnikov)

2. nastane nov problem: mladi masovno nehajo študirati, s tem država izgubi ogromno takih, ki jim študij vseeno koristi, in z osvojenim znanjem prispevajo k dobrobiti proračuna in lastnega okolja. Pri 18ih pač niso dovolj zreli, da bi se zadeve resno lotili, mnoge pa v toku študija vseeno sreča pamet. Če bi tistem trenutku imeli redno službo in ženo in psa (lol) je veliko vprašanje, če bi se lotili študija.

Morda je rešitev v nekem polovičnem sistemu... plačljiv študij z zelo omejenimi neplačljivimi mesti za tiste najboljše, in možnost kreditiranja s strani države z nizkimi obrestmi (to mislim da imajo marsikje po svetu). Rešitev, kjer državni vrh odloča, koliko vpisnih mest je dovoljenih za nek program, se mi zdi v osnovi zgrešena. Ker potem bodo to določali tisti ljudje, ki jih gledaš po televiziji. In nikakor niso bolj pametni od trga.

::Resničen problem je to, koliko teh ljudi v resnici dobi službo, ki je plačana z državnim denarjem, obenem pa ne naredi ničesar koristnega.



En kos tega problema je tudi, koliko teh državnih delovnih mest je umetno povzdignjeno/sistematizirano na "univerzitetno zahtevnost" (in posledično stanejo več), kljub temu da bi za opravljanje zadoščal že zmerno prizadeven gimnazijski maturant.
To je velik kos problema. Ampak to je splošen problem skorumpiranosti javnega sektorja in zgrešenih strategij. Za to niso krivi ne študenti in ne univerze. Nasploh se mi zdi črtenje študentarije, pa naj bo še tako ultralevičarska, pretepanje oslove sence.

Študentje so 18 let vzgajani v socialističnem duhu, predvsem v šoli, pogosto pa tudi doma. Potem pokukajo v svet (in ta svet je za večino njih slovenija, ker so pač navezani na svoje okolje tako kot skoraj vsi tukaj razsvetljeni na forumu) in vidijo možnosti: bistveno lažje se je odločiti za lahek študij, in še tega vleči do zadnjega trenutka (torej z dvema ponavljanjema, pa še kakim zdravniškim, in nato še absolvent, pa še kako pavziranje vmes), se poleg lepo imeti, žurirati, uživati. Zakaj bi pa izbral 4 leta trdega dela (po možnosti težkega študija), in potem takoj služba za 1000 - 1200 evrov (če imaš srečo)? Na to vprašanje ne smeš gledati z očmi 40 let starega zaposlenega z otroci.

Sistem, ki se tem otrokom ponuja, ustvarjamo starejši. Mi jih vzgajamo, mi jim volimo oblast, mi smo ustvarili pogoje, ki so sedaj na voljo. Študenti se zgolj obnašajo kot kratkovidni homo racionalis - izberejo najbolj ugodno opcijo in razmišljajo za cca 5 let naprej. Zato so ti otroci predvsem žrtve tega zblojenega sistema, ki jih je vzgojil v to žalostno mentaliteto, ki jo imajo, nikakor pa ne krivci.
 24.01.10 16:02  gsavliodgovori / citiraj
[Tujec]



Sistem, ki se tem otrokom ponuja, ustvarjamo starejši. Mi jih vzgajamo, mi jim volimo oblast, mi smo ustvarili pogoje, ki so sedaj na voljo. Študenti se zgolj obnašajo kot kratkovidni homo racionalis - izberejo najbolj ugodno opcijo in razmišljajo za cca 5 let naprej. Zato so ti otroci predvsem žrtve tega zblojenega sistema, ki jih je vzgojil v to žalostno mentaliteto, ki jo imajo, nikakor pa ne krivci.
Ja, to je pa ta kolektivni moral hazard, ki ga s sabo nosi socializem. Kjer smo sicer vsi čimbolj enaki, le da eni za ta cilj enakosti ropajo druge, tem drugim se pa začne slej ko prej jebat za kak trud, saj nima smisla, ker jim bodo to oni prvi takoj zasegli.
 26.01.10 21:31  sejadodgovori / citiraj

Zanimiv se mi zdi tale podatek:

Evropski statistični urad Eurostat je ob koncu preteklega leta objavil raziskavo o tem, kakšna je starostna meja mladostnikov, ko ti zapuščajo dom svojih staršev. V domala vseh državah je povprečna starost višja pri moških kot pri ženskah. Med tiste, ki se za osamosvojitev odločijo najbolj zgodaj, so se uvrstili Finci, Francozi in Nizozemci. Precej nižje so dejansko pristali Italijani, na zadnjem mestu pa je med evropskimi državami pristala Slovenija. Povprečna starost Slovenca, ko zapusti dom svojih staršev in "gre na svoje" znaša 31,5 leta pri moških in 29,6 leta pri ženskah.

(vir: http://www.mladina.si/dnevnik/25-01-2010...)

Ali po vašem obstaja korelacija med dolžino študija in odhodom od doma?

Ali pa se v Sloveniji mladostniki odločajo za kasnejše zapuščanje doma zaradi visokih cen najema, nestabilnosti zaposlitve?

Sicer sem mislil, da je italijanski "hotel mama" vodilni v Evropi, pa vidim, da smo jih prehiteli po desni...

 26.01.10 22:11  gorazdrebaodgovori / citiraj

Mogoče bi bil že podatek kolk so v povprečju možje starejši od svojih žena dovolj.

Če ti prej ni treba it od doma, greš pa takrat ko te žena prisili, ker noče bit s taščo pod isto streho in obratno.
 28.01.10 10:27  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Pravna praksa: Diploma kot izogibanje streznitvi na trgu dela (november 2009)
 28.01.10 12:28  matic7odgovori / citiraj

ravno danes poslal nekaj ponudb za delo, pa da vidimo če bo kaj odgovorov:)
 28.01.10 12:52  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[matic7]

ravno danes poslal nekaj ponudb za delo, pa da vidimo če bo kaj odgovorov:)
(upam, da nisi ravno iz ene od tistih branž, ki jih po nemarnem omenjam v zgornjem članku :-)
 28.01.10 12:54  matic7odgovori / citiraj
[sandi]

:: [matic7]

:: ravno danes poslal nekaj ponudb za delo, pa da vidimo če bo kaj odgovorov:)



(upam, da nisi ravno iz ene od tistih branž, ki jih po nemarnem omenjam v zgornjem članku :-)


yup, tam kjer piše največ brezposelnih:)
 28.01.10 14:13  Tujecodgovori / citiraj
[matic7]

:: [sandi]

:: (upam, da nisi ravno iz ene od tistih branž, ki jih po nemarnem omenjam v zgornjem članku :-)





yup, tam kjer piše največ brezposelnih:)
Da ne boš kake neumnosti ušpičil zdaj! Najprej prošnja na JU, potem na ministrstvo za notranje zadeve, potem ministrstvo za obrambo, nato probaj še v kaki pisarni kakega vladnega urada za xy. Šele če nič od tega ne bo ratalo (pa sem prepričan, da bo), začni iskati delo. Aja, pa še ljubljanska občina bi znala najti kak stolček zate. Saj je sandi zgoraj napisal, kako ustvarjamo družbo znanja.

Malo te hecam... morda bo fajn, če greš najprej delat, da boš pol vedel, kako lepo ti je...

 28.01.10 14:52  matic7odgovori / citiraj
[Tujec]

:: [matic7]

:: :: [sandi]

:: :: (upam, da nisi ravno iz ene od tistih branž, ki jih po nemarnem omenjam v zgornjem članku :-)

::

::

:: yup, tam kjer piše največ brezposelnih:)



Da ne boš kake neumnosti ušpičil zdaj! Najprej prošnja na JU, potem na ministrstvo za notranje zadeve, potem ministrstvo za obrambo, nato probaj še v kaki pisarni kakega vladnega urada za xy. Šele če nič od tega ne bo ratalo (pa sem prepričan, da bo), začni iskati delo. Aja, pa še ljubljanska občina bi znala najti kak stolček zate. Saj je sandi zgoraj napisal, kako ustvarjamo družbo znanja.



Malo te hecam... morda bo fajn, če greš najprej delat, da boš pol vedel, kako lepo ti je...




hja:)

poslal sem na podjetja in pa še nekam, recimo na nepridobitno gospodarsko družbo, ki je zelo blizu doma in na podlagi njihovih načtrov/projektov sem tudi naredil diplomsko..tukaj tudi če bi dobil, bi bilo verjetno le za nekaj časa. Vse ostalo je v LJ, recimo da imam do BTC -ja 43 kilometrov (kaj vem cca. 35 minut čisto mirne vožnje), tako da nekaj je ampak me LJ ne moti. Načeloma le ena ponudba ni šla v LJ, vse ostale pa:)
 05.03.10 11:30  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Nekaj starejši članek na temo temo avtorja Vladimirja Mijatovića:

Koliko mladih diplomantov potrebuje naše gospodarstvo?
 28.03.10 20:47  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
Novembrska številka revije Moje finance se loteva teme brezposelnosti diplomantov, o kateri smo pred časom govorili tudi na tem forumu (Register brezposelnih diplomantov).
Dobra novica za ameriške diplomante: New College Graduates To Be Cryogenically Frozen Until Job Market Improves

:)
 02.05.10 20:21  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Dnevnik: Zaposlovanje mladih: Generacija, ki ji družba ne dovoli odrasti

Če bi Aleksander vedel, da bo kriza, bi morda pohitel z diplomo in ne bi izgubil tistih nekaj let, ko si je podaljševal obdobje študentskega življenja in dela. Služba v bowling centru mu je bila všeč, družba dobra, nagnjen k hedonizmu še ni želel izstopiti iz območja brezskrbnosti. To naj bi se spremenilo po diplomi. In se je res. A ne tako, kot si je predstavljal. Namesto v službo je šel na zavod za zaposlovanje.
 02.05.10 20:25  ajerajodgovori / citiraj

Ta članek je totalna neumnost, kdo sploh rabi obramboslovce al kaj je že ta tip, in to o ZDA? Tam gre lahko za kelnarja ampak hej, sej tega kadra v gostinstvu tudi pri nas manjka, saj ne ačuna, da bo v ZDA dobil pa nevemkakšno službo s tem podaljškom od SŠ, ki se baje kliče FDV!?
 02.05.10 20:30  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[ajeraj]

Ta članek je totalna neumnost, kdo sploh rabi obramboslovce al kaj je že ta tip, in to o ZDA?
Možakar se je s FDVjem spoprijemal 9 let, zdaj pa se čudi, da so potencialni delodajalci do njegovih sposobnosti skeptični...
 02.05.10 20:33  ajerajodgovori / citiraj

Men se zdi, da tudi če bi FDV končal v 2 letih, če ne greš v smer MR lahko potem odpreš le še novinarstvo in polaganje ploščic sp, ta tip gre pa še u cajtenge s svojo zgodbo in pri tem omeni še vsaj 2 kaznivi dejanji. Čudi me, da se še niso oglasili kiminalisti pri njem.
 02.05.10 21:10  Tujecodgovori / citiraj

Hočeš nočeš, diploma danes ni nič posebnega, nobeno zagotovilo. Kdaj pa je že bilo nekaj, kar ima 35 ali 40 odstrotkov prebivalstva, kaj posebnega?

Ko je diplomiralo 5% ljudi, valjda, bili so carji. Zdaj imamo industrijo izobraževanja.

Porodila se mi je primerjava, ki je za ta forum sicer neprimerna, ampak resnična:

Diploma (sama po sebi, brez posebnega znanja) je danes vredna toliko, kot trd kurac (sam po sebi, brez posebnega znanja.) Oboje posedujeta približno isto velika deleža populacije.

(razumem, da ZDAJ še nimamo 35% diplomiranih - ampak v to smer gremo z našim izobraževalnim sistemom, in temu nivoju je prilagojena težavnost programov fakultet)



* zadnji popravek: 02.05.10 21:10
 27.05.10 14:36  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Finance: Družboslovci bodo še naprej dominirali

...Na naravoslovne in matematične podiplomske študije bo jeseni vpisanih sedem odstotkov študentov, na tehnične in gradbene 15 odstotkov, na družboslovne pa 59 odstotkov.

"V letošnjem študijskem letu je bilo kar 78 odstotkov študentov vpisanih na družboslovne, poslovne, upravne in pravne vede. Iz leta v leto pa se razmerja urejuje v normalne okvirje," pojasnjuje visokošolski minister Gregor Golobič.
 14.02.11 08:42  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Delo: Fiktivni vpis: Laž ima dolge nogé

...Večina tovrstnih »študentov« status potrebuje le zaradi pravice do študentskega dela in zaradi uživanja različnih socialnih pravic. Minister Golobič je lani večkrat izjavil, da bodo do naslednjega, torej letošnjega vpisa vzpostavili omenjeno evidenco. Poudarjal je še, da hočejo s tem odpraviti razmere, v katerih je lahko nekdo pri nas pet let ali več redni študent, ne da bi medtem naredil en sam izpit.
 14.02.11 11:34  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Letos štirje novi študiji in 
več kot 30.000 vpisnih mest

...ki skupaj ponuja 30.189 vpisnih mest za redni in izredni dodiplomski oziroma enoviti magistrski študij. Od tega je 26.367 mest za vpis v prvi letnik – 24.528 jih je namenjenih slovenskim državljanom in državljanom drugih članic EU. Približno dve tretjini omenjenih vpisnih mest, 19.478, sta namenjeni rednim študentom – 11.434 mest je na univerzitetnih prvostopenjskih programih, 7230 jih je na prvostopenjskih visokošolskih strokovnih programih in 809 mest je na enovitih magistrskih programih.
V novem študijskem letu bodo štirje novi študijski programi. Na Univerzi v Ljubljani je na Filozofski fakulteti prvič razpisan dvopredmetni univerzitetni program Etnologija in kulturna antropologija. Trije novi programi pa so razpisani na Univerzi v Mariboru. To so visokošolski strokovni program Mehatronika, visokošolski program Informacijska varnost in univerzitetni študijski program Tehniško varstvo okolja.
 15.03.11 09:16  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

O vrednosti univerzitetnega izobraževanja, dva nobelovca in en sodnik:


  1. Krugman

  2. Posner

  3. Becker



 15.03.11 10:22  ramsterodgovori / citiraj

Dodajam še eno (ekstremno) mnenje:

http://earlyretirementextreme.com/the-se...
 30.08.11 08:18  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

88% populacije po končanem srednješolskem izobraževanju nadaljuje na visokošolski ravni?

/.../Zdaj, ko se proračunsko financiranje našega visokega šolstva ne odmerja več po številu vpisanih študentov, so tudi zaposleni v visokem šolstvu začeli pritrjevati ugotovitvam OECD, da imamo pri nas verjetno preveč študentov oziroma da je za toliko študentov premalo denarja.
http://www.delo.si/mnenja/tema-dneva/pre...

http://www.delo.si/novice/slovenija/vztr...

* zadnji popravek: 30.08.11 08:18
 22.09.11 21:56  gorazdrebaodgovori / citiraj

Vedno sem mislil da je status študenta, status katerega pridobiš med študijem, pa sem očitno bil v zmoti, ker se ga da na študentskih servisih tudi kupiti za ceno 200€ edin ne vem če ti za to račun izdajo. Kolk je pa to legalno mi pa tud ni jasno.
 23.09.11 09:54  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Delo: Gorenjci hočejo svojo univerzo

...V novo univerzo bi se najprej vključile Fakulteta za organizacijske vede (FOV), Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice, Visoka šola za hotelirstvo in turizem Bled, pridružena članica pa bi bila Visoka šola za gradbeno inženirstvo Kranj.)
...mogoče bi kvalitetno ponudbo nove univerze zaokrožili tako, da pritegnejo še fakulteto Doba, visoko šolo B2, visoko strokovno šolo Promet.info...

;)

* zadnji popravek: 23.09.11 09:54
 04.10.11 10:53  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Odhajajoči funkcionar z ministrstva zdaj situacijo pojasnjuje takole (vir):

...»Prepričan sem, da enostranskega odgovora ni, nikakor pa ga ne moremo iskati v mandatu te vlade. Povezan je z nastankom množičnosti visokošolskega študija, s privlačnostjo družboslovno-humanističnih študijev po osamosvojitvi (zaradi sprostitve ideoloških pritiskov), z majhno ali nepomembno vlogo naravoslovno-tehnične inteligence v razvojnih prizadevanjih našega gospodarstva, zavestno odločitvijo države po osamosvojitvi, da ne bo dajala prednosti nobeni znanstvenoraziskovalni usmeritvi, ampak da bo ta odvisna od kakovosti in povpraševanja na trgu, s financiranjem visokošolskih zavodov, ki je bilo zelo odvisno od števila vpisanih študentov, in nazadnje s podeljevanjem številnih visokošolskih koncesij na družboslovnem področju.« Sorčan poudarja odgovornost visokošolskih institucij, češ da so »glede tega že dolgo avtonomne, saj same določajo in akreditirajo nove študijske programe, prav tako določajo število vpisnih mest«. To, da vlada vsako leto daje soglasje k predlogu razpisnih mest, je po njegovih besedah bolj ali manj le formalnost, ker vlada »samo potrjuje predloge, ki so jih predlagali visokošolski zavodi«, poleg tega pa je z odpravo tako imenovane glavarine kot kriterija za financiranje »verjetno zmanjšala želje zavodov, da vpisujejo za vsako ceno«.
 04.10.11 13:26  waterdropodgovori / citiraj

Sem že več časa prepričan, da je študij kot ga poznamo danes ena velika farsa oz en velik biznis. Lepo je videt koliko izobraženih ima država (pa ne samo naša) ampak koliko uporabnega / tržno uporabnega znanja (za dušo zanimive ampak v praksi brezvezne smeri) in koliko talenta (prirojene inteligence) imamo je pa drugo vprašanje. V nedeljo zvečer je bil na TV3 Karel Erjavec in zanimivo mi je bilo ko je izjavil, da Slovenija mora ohraniti tudi nižje kvalificirana delovna mesta, ker ne moremo biti vsi doktorji znanosti v visoko tehnoloških podjetjih. Kot pravijo jenkiji: Don't try to teach a pig fly.
 09.07.12 13:08  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Dnevnik: Začarani krog iskanja prve zaposlitve: diplomanti bi lupili tudi krompir

...Nisem natančno vedela, kaj naj po končani diplomi. Iz izkušenj starejših študentov sem vedela, da zaposlitev na tem področju zelo primanjkuje. Tako sem se za podiplomski študij odločila tudi zato, da 'resno življenje' še za nekaj časa odložim in podaljšam obdobje študentskih let, ki so na nek način zelo brezskrbna, poleg tega pa tako nisi 'brezposeln', temveč študent, in imaš neko svoje mesto v družbi," pravi 30-letna Ajda, diplomantka filozofske fakultete, ki trenutno opravlja doktorski študij. Delovne dobe še nima.
 09.07.12 19:04  milwal (admin) odgovori / citiraj

Problem naših mladih diplomantov je razvajenost, ne pa pomanjkanje služb. Če bi bili prisiljeni delati ali stradati, bi roku petih let pridobili toliko znanja in spretnosti, da bi bili prav lepo uporabni in zaposljivi. Nekateri celo samozaposljivi. Neglede na to, ali so tehničarji/naravoslovci, ali prodajalci/družboslovci.

Človek, ki ne zna nič, in je njegova dodana vrednost da na ukaz prestavi nekaj iz ene pisarne/skladišča v drugo, pač lahko zasluži okrog 500 do 700 evrov na mesec. In če mu doma nudijo preživetje, obenem pa dobi še državne priboljške - mu za ta denar pač ni smiselno iti v službo, kjer bo izgubil priboljške, dvignil življenjske stroške (prevoz itd.), pa še doma bo moral prispevati.

In nesposoben bo ostal tako dolgo, dokler bo kot tak lahko lagodno preživel. Problem je hitrost premikov. Država lahko bankrotira v enem mesecu, usposabljanje ljudi na stopnjo, kjer bodo mislili, kjer bodo prizadevni in zanesljivi, pa traja vsaj nekaj let.

In to se nam je zgodilo.
 10.07.12 21:40  ajerajodgovori / citiraj

Nekdo je objavil na financeh tale link:

http://www.bolha.com/ucbeniki-univerza/k...
 10.07.12 22:58  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[milwal]

Človek, ki ne zna nič, in je njegova dodana vrednost da na ukaz prestavi nekaj iz ene pisarne/skladišča v drugo, pač lahko zasluži okrog 500 do 700 evrov na mesec
kar je v bistvu cudez.

 11.07.12 12:52  ThomasTodgovori / citiraj
[sandi]

diplomanti bi lupili tudi krompir#http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042540648)
Khm, da poskusim olupiti, krompir namreč, kot vživljeni doplomant... eem, recimo filozofije:

Za filozofa lupljenje krompirja ni več le narcistični zaslon, ki zamegli resnico želje, temveč način kako udomačiti travmatični gon in se spraviti z njim. Med avtentično resnico-dogodkom in lupljenjem krompirja zagotovo obstaja razlika, ki leži v dejstvu, da je v resnici-dogodku praznina gona smrti, vrzel, ki za trenutek zaustavi red biti.

Primitivna subverzija na osi krompir-prekerec, o kateri govori Lacan, lahko vznikne le znotraj horizonta človekove končnosti, kot formacija, ki nadomešča in zapolnjuje ontološko praznino, luknjo v tkivu realnosti, ki ga odpira dejstvo, da realnost konstituira prav končni subjekt.

Napram Badioua bi morali vztrajati na tem, da se lupljenje krompirja zdi zgolj končnemu bitju kot travmatični vdor realnega, kot nekaj, česar ni mogoče neposredno imenovati in prav samo dejstvo, da je človek razcepljen med smrtnostjo in zmožnostjo, da sodeluje pri večnosti resnice-dogodka, priča o dejstvu, da imamo opraviti z končnim bitjem.

Diplomant filozofije tako povzdigne lik Krompirja, ki je tisti, ki imenuje dogodek, da proizvede novi označevalec-krompir, spremeni simbolno polje skozi naslavljanje na nov dogodek.

* zadnji popravek: 11.07.12 12:52
 15.07.12 17:11  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Delo: Zakaj Slovenec ne polaga parketa v Londonu

...To bi zahtevalo drugačen izobraževalni proces na vseh ravneh, z univerzo vred, kjer pa profesorji vsako kritiko svojega dela in dvom o kakovosti diplomantov interpretirajo kot napad na akademsko avtonomijo. Premnogi profesorji, osredotočeni na nabiranje točk z objavami v revijah, ki so same sebi namen, nimajo zveze z realnostjo in jih usoda njihovih diplomantov niti najmanj ne zanima.
 15.07.12 17:17  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[sandi]

Zakaj Slovenec ne polaga parketa v Londonu

To bi zahtevalo drugačen izobraževalni proces na vseh ravneh
indeed :)
 05.09.12 09:23  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Tile dve avtorici sta simpatično odkriti:

..Množičen vpis na družboslovnih in humanističnih fakultetah ni želja teh fakultet, ampak posledica dolgoletnega neustreznega načina financiranja (po številu študentov, in ne na program).
Fakultete so torej razpisovale nepregledne količine vpisnih mest na študijskih programih, - kjer za diplomante ni bilo, ni in jih ne bo dovolj delovnih mest - v glavnem zato, da so si zagotovili dovolj denarja za plače profesorjev in drugega osebja.

http://metinalista.si/koliko-delajo-univ...

* zadnji popravek: 05.09.12 09:23
 05.09.12 09:26  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Pa še pogled dekana gradbene fakultete:

Delo: Po hidrološki še vpisna suša

...Vpis na univerzitetni študijski program Vodarstvo in komunalno inženirstvo smo s prvotnih 70 vpisnih mest (od leta 1998) v postopku prehoda na bolonjske študijske programe v zadnjih letih znižali na 50 vpisnih mest, ker se je počasi zmanjšalo zanimanje za ta novi študijski program in tudi zato, da ne bi zasitili trga dela z diplomanti tega novega poklicnega profila – torej smo se vedli trezno in »tržno«.

Za šolsko leto 2012/13 smo tako razpisali 50 prostih vpisnih mest za prvostopenjski univerzitetni študij Vodarstvo in komunalno inženirstvo. Kot prvo izbiro smo spomladi prejeli osem (8) prijav, do 17. avgusta pa se je vpisalo sedem (7) novincev. Tako je za drugi vpisni rok na voljo še 43 prostih vpisnih mest.
 13.09.12 09:44  milwal (admin) odgovori / citiraj

En profesor na Elektrotehniški je v obliki komentarja na Financah poskusil celo z reklamo za svojo fakulteto.

http://www.finance.si/ko_bom_velik_bom_i...

"Kljub velikim možnostim elektrotehnike zanimanje med mladimi ne sledi potrebam podjetij" pravi. Zdaj, zakaj imajo začetniki elektrotehniki pri nas 100 - 200 evrov višjo plačo od začetnic čistilk, s tem se profesor ne ubada preveč :-))

 13.09.12 18:43  Osojnikodgovori / citiraj
[sandi]

Pa še pogled dekana gradbene fakultete:



Delo: Po hidrološki še vpisna suša



::...Vpis na univerzitetni študijski program Vodarstvo in komunalno inženirstvo smo s prvotnih 70 vpisnih mest (od leta 1998) v postopku prehoda na bolonjske študijske programe v zadnjih letih znižali na 50 vpisnih mest, ker se je počasi zmanjšalo zanimanje za ta novi študijski program in tudi zato, da ne bi zasitili trga dela z diplomanti tega novega poklicnega profila – torej smo se vedli trezno in »tržno«.

::

::Za šolsko leto 2012/13 smo tako razpisali 50 prostih vpisnih mest za prvostopenjski univerzitetni študij Vodarstvo in komunalno inženirstvo. Kot prvo izbiro smo spomladi prejeli osem (8) prijav, do 17. avgusta pa se je vpisalo sedem (7) novincev. Tako je za drugi vpisni rok na voljo še 43 prostih vpisnih mest.
morda bom sedaj koga užalil, ampak dejstva, ki so vidna, so pač dejstva.

komunalni inženir je brezvezni poklic, mladi diplomanti v ogromni večini NE bodo imeli primerne službe, zato naj vpisani novinci - razmislijo o prekvalifikaciji drugam. dokler so še mladi.

v podjetju, v katerem sem zaposlen (strojna industrija), so zaposli tudi mladega komunalnega inženirja. v proizvodnji v oddelku montaže opravlja ročna dela. plača je na nivoju začetnika s poklicno izobrazbo. ne vem natančno koliko, vem pa, da je beda od bede.

in ne, ni z njim nič narobe. je priden, delaven, lepo se obnaša. očitno mu je pa to edina možnost rednega dohodka. zato študenti komunale razmislite, dokler je še čas.
 13.09.12 19:03  Osojnikodgovori / citiraj
[milwal]

En profesor na Elektrotehniški je v obliki komentarja na Financah poskusil celo z reklamo za svojo fakulteto.



http://www.finance.si/ko_bom_velik_bom_i...


"Kljub velikim možnostim elektrotehnike zanimanje med mladimi ne sledi potrebam podjetij" pravi. Zdaj, zakaj imajo začetniki elektrotehniki pri nas 100 - 200 evrov višjo plačo od začetnic čistilk, s tem se profesor ne ubada preveč :-))


Po začasnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leto 2012 znaša povprečna mesečna bruto plača za poklic inženirja elektrotehnike 2.575 evrov. Čeprav nam torej inženirjev primanjkuje, se to pri plačah še ne pokaže.

do tega stavka sem bral, potem sem pa nehal.

članek je kot reklama za kremo proti staranju. manekenka te gleda naravnost v oči in kljub temu gromozansko laže. je pač plačana za to. profesror (vsaj posredno) ravno tako.

potreba podjetji me en kurc briga. blagajničarka me v trgovini vpraša zgolj za gotovino ali kartico. ne zanima jo kje delam in kako zanimivo je moje delo.

ne, ni bruto plača inženirja elektrotehnike 2575 evrov ampak je nekje od 1000 do 1500 eru BRUTO. (za tiste, ki niso šefi seveda)

ne, ne primanjkuje nam inženirejev, ampak jih imamo preveč.

ne, ni res da se to pri plačah še ne pokaže. že davno se to na plačah povsem jasno kaže.

in še v poduk profesorju in ostalim (oprostite admini, ampak tako je) TELIČKOM, ki si domišljajo, da nam inženirjev primanjkuje in da bi, ČE bi, mladina študirala masovno tehniko in naravoslovje, potem naša država (podjetja, gospodarstvo) splavala:

90% vseh inženirjev na planetu Zemlja je konec 1980-ih let živelo v Sovjetski zvezi. Kaj se je s to državo (podjetji, gospodarstvom) potem zgodilo ?

mimogrede, v tem istem času je mlad začetnik oficir v vojski z plačo vsaj 3 kratno prekašal mladega začetnika inženirja v gospodarstvu. ali bi našel tu profesor kakšno asocijacijo z modernim časom ? (neki so omenjali čistilke) :-)
 13.09.12 20:05  urkostarodgovori / citiraj
:: [milwal]

90% vseh inženirjev na planetu Zemlja je konec 1980-ih let živelo v Sovjetski zvezi. Kaj se je s to državo (podjetji, gospodarstvom) potem zgodilo ?
Mogoče res, ampak se mi zdi malo čudno tako neravnovesje, glede na čas ko gre obdobje hladne vojne h koncu. Imaš mogoče kak vir ali link na to informacijo? Lep pozdrav
 14.09.12 08:50  milwal (admin) odgovori / citiraj
[urkostar]

:: :: [milwal]

:: 90% vseh inženirjev na planetu Zemlja je konec 1980-ih let živelo v Sovjetski zvezi. Kaj se je s to državo (podjetji, gospodarstvom) potem zgodilo ?



Mogoče res, ampak se mi zdi malo čudno tako neravnovesje, glede na čas ko gre obdobje hladne vojne h koncu. Imaš mogoče kak vir ali link na to informacijo? Lep pozdrav
To je sicer Osojnik napisal, ne jaz :-P

Sicer pa ja, reklamna akcija profesorja z elektrotehniške je bila čisto narobe speljana. Vsak ptiček na veji ve, da elektrotehniki začnejo s plačo čistilke + 200 eur, nato pa v desetih letih dosežejo kakega jurja dvesto.

Jaz bi reklamo za elektro faks napisal tako:

1. Prestraši: Slovenija se potaplja, plače bodo še padale, brezposelnost se bo višala, nekonkurenčni smo.

2. Ponudi rešitev pred težavo: protikrizna izobrazba, kjer potem dejansko nekaj znaš, in lahko ponudiš storitve v vseh gospodarskih ciklih: inženir elektrotehnike. Tudi v krizi ne bomo mogli živet bbrez elektrike. Izobrazba ne zagotavlja visoke plače v Sloveniji, ker v sloveniji visokih plač v zelo kratkem času ne bo imel nihče več.

2.b. Še ena rešitev: selitev v tujino, kjer sicer ne bodo rožice cvetele - ampak saj vsi vemo, kaka je situacija v Nemčiji in Avstriji v primerjavi s Slovenijo.

3. Par provokativnih vprašanj... recimo: ali imate v Nemčiji boljše zaposlitvene možnosti kot:

a) gimnazijski maturant

b) diplomirani politolog

c) diplomirani sociolog

d) diplomirani inžiner elektrotehnike

4. Potem pa lepo pošteno napišemo, da je vpis na elektro faks enostaven, ker večina študentov vpisuje družboslovje, zato ni visokih omejitev. Napisal bi še, da je učni program na elektrofaksu primerljiv s programi v tujini, in navedel nekaj uspešnih mednarodnih projektov (tega sicer ne vem, ampak sigurno imajo kakega). Sodoben študent je pravzaprav v unikatno dobri poziciji: država mu bo plačala kvaliteten elektro faks, na katerega se ni težko vpisati!

-------------

Sigurno sem manj nabijal kot profesor v članku, pa sem bil vseeno bolj prepričljiv. Ampak jaz imam nesmiselno in neperspektvno izobrazbo za prodajalca, ne pa kakovostne in na trgu iskane izobrazbe elektrotehnike :-)))
 14.09.12 14:41  urkostarodgovori / citiraj

Se oproščam za napako, milwal.
 14.09.12 21:30  Osojnikodgovori / citiraj
[urkostar]

:: :: [milwal]

:: 90% vseh inženirjev na planetu Zemlja je konec 1980-ih let živelo v Sovjetski zvezi. Kaj se je s to državo (podjetji, gospodarstvom) potem zgodilo ?



Mogoče res, ampak se mi zdi malo čudno tako neravnovesje, glede na čas ko gre obdobje hladne vojne h koncu. Imaš mogoče kak vir ali link na to informacijo? Lep pozdrav
Zakaj neravnovesje ? Kaj ti je čudno ?

sredi 1980-ih let nihče, ampak res nihče, ne na zahodu ne na vzhodu, še ni vedel, da gre obdobje hladne vojne proti koncu. saj so predvidevali, da bo socializem in sovjetska zveza propadla in razpadla (kot so tudi tam še konec 1980-ih let predvidevali, da je kapitalizem in USA v zadnjem stadiju), ampak nihče, res NIHČE, tudi največji optimisti niso pričakovali propad in razpad socializma in sovjetske zveze že v času NAŠEGA življenja.

moj vir pa je predavanja pri predmetu obramboslovje na fakulteti za strojništvo, ki se je zgodilo tam nekje 1993 ali 94 leta, predavatelj Teodor Geršak. preverjal po drugih virih nisem nikoli, sem mu verjel kar na besedo.

 15.09.12 11:28  milwal (admin) odgovori / citiraj

Urkostar, ni panike, ni potrebno opravičilo sploh, samo nek izgovor sem rabil, da sem se malo sčvekal :-)

Osojnik... upam, da ne verjameš vsem obramboslovcem na besedo... wink wink :-)

Ti zadnji stadiji so sicer tudi svojevrsten hec... podobno ko pri nafti, ki je nikakor noče zmanjkat... bi blo zanimivo, če bi se zmenili, da namesto volitev in politike in vsega tega, sfuramo upravni sistem kapitalizem 20 let, komunizem 20 let, in tako izmenjava sem in tja - mešano po državah.

Scenarij: Nemčija po dvajsetih letih socializma ful urejena in z visokim standardom, Italija pa istočasno v kapitalizmu čist razturana, in ob obratu bi bilo na jugu ful upanja, "uh, zdaj smo pa mi na vrsti, da se imamo dobro!"
 15.09.12 12:43  urkostarodgovori / citiraj

Osojnik, z neravnovesjem sem mislil, kako bi sploh bilo mogoče, da bi SZ in USA sploh lahko tekmovali v oboroževanju (hladna vojna), če bi ena stran imela 90% vseh inženirjev, druga pa manj kot 10%, če predpostavljam, da je obstajal še kak inženir izven SZ in USA. Ali je kdo vedel, da gre hladna vojna in socializem h koncu, je v tem kontekstu povsem obrobno vprašanje.

No, bom nehal smetit študentsko temo, da se mi ne bo treba spet opravičevat :)
 15.09.12 13:16  milwal (admin) odgovori / citiraj

Študentje inžinerske stroke v ZDA so izumljali iste stvari kot ruski, ampak ker so imeli visok vpis na ekonomiji in družbenih vedah, so uspeli več kiča prodat po celem svetu, kar je posledično prineslo noter več denarja, s čimer se je inžinerske izume lahko tudi naredilo.

Rusi niso prodali nič, ker ni bilo lepo zapakirano, zato ker v planskem gospodarstvu in šolstvu ni bilo prostora za študij marketinga. Tako ni bilo denarja, in najsisjajnejši inžinerski izumi so propadli, ker jih je prehitel čas.

Tak, pa je tema študentska.

Ampak res. Ali mislite, da povečan vpis na tehnične študijske programe lahko pripomore k boljši prihodnosti naše države?

IN kaj bi se še moralo spremeniti, da bi se ta vpis povečal... in ali so te spremembe glede na naravo ljudi možne?
 16.09.12 11:59  ajerajodgovori / citiraj

Navezal bi se na post milwala in sicer glede promocije elektrotehniškega študija: glede na to, da smo po 90. začeli z inflacijo vpisovanja na fakultete in da kvantiteta zagotovo ne pomeni kvalitete, se moramo vprašati, ali res želimo izobraževat inžinerje za druge države EU? Jaz mislim da ne in če gremo še naprej, Nemčija res lahko dobro preplača katerekoli strokovnjake, ki jih potrebuje, kar pomeni, da bodo morda raje vzeli druge bolj motivirane in izobražene kot naše. In dejstvo je, da je večina delovnih mest za inžinerje v zahodnih državah zasedena s tehniki, kader ki danes prihaja iz srednjih šol pa je pod vsako kritiko in s tem ološem si pač ne moreš veliko pomagat in zato delodajalci vzamejo raje inžinerja in ga plačajo kot tehnika. Tu je tudi odgovor, zakaj so plače nizke, saj je le malo inžinerjev usposobljenih za inžinersko delo in samo oni seveda tudi dobijo primerno plačo.

Sicer pa bi kot država morali biti pred resno dilemo in takoj tern nemudoma zmanjšati število vpisnih mest na fakultetah za pol, ter nujno ukinit in zapret nekaj fakultet in študiskih smeri, ki so same sebi namen in zaposlitev za diplomante ni. Ljudje se pa potem čudijo, če potem, ko gredo delat plačujejo visoke davke in imajo slabe plače - ja tudi stroške šolanja vas, vašega kolega ki ni diplomiral in kolegice ki je sedaj z magisterijem FDV čistilka mora nekdo plačat a ne?

Tudi s prespektive, da si še kar naprej želimo nekakšnih industrijskih delovnih mest, ki so slabo plačana, kar je jasno razvidno iz besed poliikov ter davčne politike glede obremenitve plač in nezaposlovanja v javnem sektorju, bi bilo potrebno zelo nujno najprej uredit to in se ne zajebavat z nekakšnimi zlatimi pravili in podobnimi neumnostmi. Tako da kar povečujte vpise na srednje in naprej šole za tehnične poklice, ker imamo jasno začrtano vizijo in to je, da bomo poddelavci velikih zahodnih korporacij za male pare in na tem bomo gradili našo prihodnost in naš uspeh.

Da o tem, da so se ekonomisti v deželi pokazali kot zelo slaba naložba države in državljanov sploh ne izgubljam besed.
 16.09.12 15:31  milwal (admin) odgovori / citiraj

Zanimivo.

Jaz sem o promociji elektrofaksa pisal bolj iz njihovega ozkega stališča; profesorju na elektrofaksu je sigurno v osebnem interesu, da ima veliko študentov - zato bi moral napisati bolji promocijski prispevek.

Sicer pa se strinjam s teboj, da horde diplomirancev samo povečujejo stroške šolstva, in zmanjšujejo število delovne populacije (ker folk začne delat in prispevat tam okoli 25 - 30-ega leta.)

-------------

Ampak... kaj je alternativa? Ker enostavnih rešitev tukaj najbrž ni. Če orenk zreduciramo izobraževanje, bo povprečen prebivalec še toliko manj znal - ker kakorkoli, nekaj jih v štirih letih faksa, posebej tehničnega, vendarle naučijo - tudi če ne diplomirajo.

Jaz bi recimo povečal izdatke za osnovno in srednje šolstvo. Več učiteljev na isto količino učencev v osnovnih šolah, več prakse in njen večji pomen v sredni šoli. Nobene štipendije za srednjo šolo. Povratek potnih stroškov ali dijaškega doma, in to je to.Potem pa en orenk terorizirajoči urad, ki bi vsako leto izvajal vsedržavne teste od tretjega razreda pa do konca srednje šole. Vsak učenec, učitelj, ravnatelj, hišnik, kuharica, bi imel svojo statistiko, na katere podlagi bi dobival osnovno (nizko) ali pa precej zvišano plačo, in ki bi bila podlaga za varnost njegove službe.

Potem pa obrat za 180 stopinj na visokem šolstvu; z njim se sploh ne bi ukvarjala politika ali kako ministrstvo, pač pa prosti trg. Čista svoboda za akademike, hehe. Po koncu srednje šole bi vsak lahko pisal splošne teste (ni pa mu treba), ki bi bili razvrščeni v dve (prodajalci in tehniki :-)) ali več panog in v vsaki skupini bi zgornjih 30% (kar bi lahko glede na potrebe in stanje proračuna spreminjali) dobilo državni vavčer za dodiplomski študij brez padcev.

Noben faks tudi ne dobi nobenega državnega denarja, razen šolnin dijakov v top 30%. Če se dijak s tem vavčerjem raje vpiše na tujo univerzo - ni problema sploh.

------------

Stroški visokega šolstva bi tako bili vsako leto cca 6000 do 7000 šolnin, krat štiri leta. Torej cca 25.000 šolnin letno. Če bi šolnina znašala cca 10.000 evrov, pa še enih 3000 evrov za preživetje, skupaj čez palec 13.000 evrov krat 25.000 glav, znese skupaj 325 milijonov na leto.

Za primerjavo:

leta 2011 je Univerza v Ljubljani imela 347 milijonov prihodkov. (skoraj vse od države) (leta 2006 je imela 257 milijonov, za primerjavo, kako to raste.) Ostale univerze skupaj naklofajo cca 100 mio. Za štipendiranje je država leta 2011 porabila 115 milijonov evrov. To je skupaj slabih 600 mio, rezultati pa so znani.

Pomoje bi tako porabljen denar dajal boljše rezultate v usposobljenosti delovne sile, in bi se popravil koeficient števila delovno aktivnih glede na število celotnega prebivalstva.

Meni je izobraževanje (sploh pa vzgoja!) še najbolj "javna" dobrina - ker je pomoje nacionalni interes (hehe), da smo konkurenčni. Vzgoja je pri nas še bolj zafurana od izobraževanja samega... ampak za to bi morali odpreti temo "za otroke se jim...", ker pri študentih je že prepozno.

Saj ne da imam iluzije, da bo res kdaj tako - to je samo vaja v razmišljanju ob pisanju :-) Vabljene kritike in popravki :-)
 17.09.12 00:12  Osojnikodgovori / citiraj
[urkostar]

Osojnik, z neravnovesjem sem mislil, kako bi sploh bilo mogoče, da bi SZ in USA sploh lahko tekmovali v oboroževanju (hladna vojna), če bi ena stran imela 90% vseh inženirjev, druga pa manj kot 10%, če predpostavljam, da je obstajal še kak inženir izven SZ in USA. Ali je kdo vedel, da gre hladna vojna in socializem h koncu, je v tem kontekstu povsem obrobno vprašanje.



No, bom nehal smetit študentsko temo, da se mi ne bo treba spet opravičevat :)


številčna premoč vsekakor je močan faktor in kvantiteta zelo veliko šteje - nikakor pa ne zagotavlja zmage v vojni. mimogrede, oboroževalno tekmo je v hladni vojni sovjetska zveza gladko dobila. v 1980-ih letih so krepko presegali USA in ves zahod v številu A-bomb, raket, letal, tankov, topov, .... nenazadnje številu aktivnih vojakov in rezervistov. ( v bistvu jih ga razen letalstva rusija še danes številčno krepko presega). tisto, kar je 1990 kolapsiralo, je bilo gospodarstvo, in nato posledično vojska.

pa še ena čisto sodobna primerjava (nedavno je bil članek v financah). v švici baje študira zgolj 25% populacije. v avstriji in finski polovico. v sloveniji pa več kot 80%. glede na to neravnovesje, kako bo sploh lahko avstrijsko ali finsko gospodarstvo tekmovalo s slovenskim ?? švica pa je očitno že izgubljen primer - ??

število inženirjev oz. izobražencev ne pomeni samo po sebi še nič. res nič.
 17.09.12 00:17  Osojnikodgovori / citiraj
[milwal]

Ampak res. Ali mislite, da povečan vpis na tehnične študijske programe lahko pripomore k boljši prihodnosti naše države?


ne.

IN kaj bi se še moralo spremeniti, da bi se ta vpis povečal... in ali so te spremembe glede na naravo ljudi možne?
seveda so možne.

sem že omenil, da me blagajničarka v trgovini vedno vpraša gotovina ali kartica.

še nikoli me ni vprašala kje delam, kaj delam, je to zanimivo delo, se dobro razumem s sodelavci, sem morda brezposeln, ....
 05.10.12 12:46  sejadodgovori / citiraj

Nekaj vtisov o kitajskem šolskem sistemu:

Ko ravnatelja povprašam, kako kaj disciplina pa odnos šolarjev do učiteljev, se njegov odgovor nam, Evropejcem, zdi zabaven. "Oh, veste," pravi, "spoštovanje do učitelja je menda vgrajeno v kitajske gene. Od Konfucija dalje namreč velja učitelj za tistega, ki 'vse ve' in je v družbi zaradi svojega poklica zelo spoštovan. To velja še vedno, učitelj je avtoriteta, ki se jo brezpogojno spoštuje. Na naši šoli se zato še vedno trudimo, da učitelj ne bi bil več samo nesporni vodja razreda, temveč tudi otrokov prijatelj in starš." Nato nas sočutno pogleda: "Vem pa, da na evropskih šolah učiteljem ni lahko."

http://www.dnevnik.si/objektiv/reportaza...
 08.10.12 09:40  blinkodgovori / citiraj
[sejad]

Nekaj vtisov o kitajskem šolskem sistemu:



Ko ravnatelja povprašam, kako kaj disciplina pa odnos šolarjev do učiteljev, se njegov odgovor nam, Evropejcem, zdi zabaven. "Oh, veste," pravi, "spoštovanje do učitelja je menda vgrajeno v kitajske gene. Od Konfucija dalje namreč velja učitelj za tistega, ki 'vse ve' in je v družbi zaradi svojega poklica zelo spoštovan. To velja še vedno, učitelj je avtoriteta, ki se jo brezpogojno spoštuje. Na naši šoli se zato še vedno trudimo, da učitelj ne bi bil več samo nesporni vodja razreda, temveč tudi otrokov prijatelj in starš." Nato nas sočutno pogleda: "Vem pa, da na evropskih šolah učiteljem ni lahko."



http://www.dnevnik.si/objektiv/reportaza...
"nesporni vodja razreda, temveč tudi otrokov prijatelj in starš"

hm...tole troje ne gre skupaj pa če se še tako trudijo.
 09.10.12 18:08  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
...Diplomant angleščine in glasbe dela kot ptičje strašilo. Na 4 hektarih njiv preganja ptiče, v kakršnem koli vremenu.
http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/de...
 22.10.12 20:08  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Turk:Fiktivni študenti državo stanejo do 100 mio letno

...Slovenija je po deležu generacije, ki se vpisuje na eno od oblik terciarnega izobraževanja, med prvimi na svetu, med zadnjimi pa po deležu tistih, ki jo končajo, je minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk dejal v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslanske skupine SLS Mihaela Prevca glede preprečevanja fiktivnih vpisov.
 04.11.12 22:34  sejadodgovori / citiraj

Kaj je, po vašem mnenju, razlog, da se naše univerze pri kadrovanju obnašajo tako, kot so se v vašem primeru?

Naše in tuje univerze, ki sem jih imela priložnost spoznati, se razlikujejo predvsem v tem, da v tujini vedno vzamejo najboljšega strokovnjaka, ki ga lahko dobijo za določeno prosto delovno mesto. V Sloveniji pa je žal tako, da se izbere najboljšega prijatelja ali pa sina najboljšega prijatelja. Ali pa sorodnika. Vsaka univerza bi si morala prizadevati, da zaposli najboljše strokovnjake in tudi s tem izboljša svoje mesto na mednarodnih lestvicah. Zato v tujini vzamejo tiste, ki lahko z mednarodnimi objavami, s citiranostjo, z udeležbami na mednarodnih konferencah prispevajo k ugledu neke institucije.

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga...
 05.11.12 11:50  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
... Znano je, da se v Sloveniji na univerze vpisuje približno 70 odstotkov generacije okrog dvajsetega leta starosti, to je slabih petnajst tisoč letno. Priporočilo EU in OECD je po Umkovih besedah 30 odstotkov. Glede na to, da pri nas diplomira približno polovica vpisanih, se temu kar približamo. Težava je drugje: Slovenija nekaj več kot šest tisoč diplomantom letno lahko ponudi okrog pet tisoč delovnih mest – vendar jih je od teh 70 odstotkov s področja naravoslovja in tehnike, 30 pa s področja družboslovja. Razmerje diplomantov pa je ravno obratno.
http://www.pogledi.si/mnenja/ni-se-dovol...

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>