Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 15:02
-3,57 %
8.620,12
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 17.01
1,55 %
1.637,75
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 124936... najdena v temi Prva petletka

Seznam forumov  >  Nedeljsko kosilo  RSS    >  Prva petletka

Ko vas neha srbeti prelaganje iz sklada v sklad in si zaželite tuhtanja o širši sliki. Vsako nedeljo, včasih pa tudi ne.

Ko vas neha srbeti premetavanje naložb in si zaželite tuhtanja o širši sliki.

Vsako nedeljo, včasih pa tudi ne.

 
Prva petletka<  |  >  |  seznam
 29.12.13 09:08  crt (admin) (DS) shramba  

Prva petletka

Preteklo je... OK, ne pet, temveč že malo več kot šest let od prvih akutnih simptomov finančne krize (v Nemčiji, v Franciji in v VB, kjer je jeseni 2007 impresivno potonil Northern Rock). Da je postala prepoznana kot kriza tudi v Sloveniji, sta morali potem miniti še dve leti. Kje smo zdaj?

Začnimo z razmislekom: katera je trivialna rešitev problema, kako povrniti stanje pred krizo, za katerega je bilo značilno prekipevajoče navdušenje ob zastonj denarju? Tako vendar, da povrnemo prekipevajoče navdušenje in zastonj denar. Drugo je bistveno lažja naloga kot prvo, vseeno pa kaže, da aktivnost največjih svetovnih centralnih bank vedno bolj uspeva pri vračanju vedenja ljudi v pred-krizne vzorce. (Ki jim je potem sledila kriza :)

Govorim o umikanju iz bančnih vezav; simptomatično je tudi venenje zlata kot izrecnega primera trženja varnosti; vnovično povečevanje zadolženosti ameriških gospodinjstev; ter seveda novi-stari vrhovi na delniških trgih. Znova smo v razmerah, ko najbolj letijo najbolj odpuljene zadeve in sem smo prišli niti ne toliko s korenčkom (lepimi obljubami) kot s palico (v politično-zakonodajno varni banki dobite približno nič).

Globalno vnovično napihovanje je uspešno v tolikšni meri, da je v takšnih razmerah končno začela kazati znake celo japonska inflacija – po tistem, ko so več kot desetletje tam tiskali denar kot za stavo in prišli nikamor. Zdaj gre, ker – med drugim – svetovno okolje skoraj povsem sodeluje.

Je pa pomembno opaziti, kako izrecno je zdaj zastavljena monetarna politika. Japonci izrecno želijo imeti inflacijo; Abeju tudi ni nerodno povedati, da želi Nikkei na vrednosti X do datuma Y. V anglo svetu prav tako glasno govorijo (delujejo pa po mojem vtisu že lep čas) o tem, da bi bilo fajn, da bi denarne oblasti izrecno ciljale ravni borznih indeksov in pomagale na poti do tja. Švicarji – no, Švicarji so vmes že povsem odpravili prosti trg, ko gre za valutne tečaje.

Razviti svet torej izvaja vzorce, ki bi se jim v Sloveniji, kjer se razmišljanje dogaja povečini na podlagi tega, kaj je nekdo nekoč davno povedal ali prebral – in ne tega, kaj se dejansko dogaja – reklo jugoslovanarsko komunajzarsko šiviljski.

V takšnem svetu je toliko bolj zanimiva tema Bitcoin (in njegovi sorodniki). Vendar ne zato, ker bi dejansko omogočal izstop iz uradnega denarnega sistema (kar je po moje že samo po sebi vprašljivo, ker so točke, kjer se stika z njim, to pa se za široko uporabo mora, pač slejkoprej podvržene vsemu uradnemu).

Ne, zanimiv je predvsem kot poskusni primer valute, ki obstaja zgolj v elektronski obliki. Kar med drugim pomeni, da je ne morete dvigniti iz banke in nesti domov, da imate obrestno mero vsaj nič. Kar nadalje pomeni, da je lahko tudi manjša kot nič. Kar pomeni preboj problema spodnje meje denarne politike s surovo silo in nove dimenzije tega, v kolikšni meri lahko politične in deanrne oblasti upravljajo ekonomsko aktivnost.

Oziroma v kontekstu prej omenjenega – koliko hitreje lahko poteka nadaljna pot v plansko gospodarstvo. Kako bi se Marx smejal.

Imel bi tudi razloge za nasmešek, kajti danes gledamo po eni strani globalni eksperiment, kako je, če denar nima več cene – in s tem tudi ne več naravno pozitivne obrestne mere; kar podira logiko delovanja sistema in vodi do tistega, čemur je Keynes pred sto leti rekel odmiranje rentnika (ne tistega, ki cuza državo; tistega, ki živi od donosa na kapital).

Po drugi strani gledamo tisto, čemur se marksistično reče rast stopnje razvoja proizvajalnih sil. Tehnologija je nadaljevanje evolucije z drugimi sredstvi. Razvoj v umetni inteligenci, robotiki in energetiki lahko postane nadaljevanje človeškega dela z drugimi sredstvi. »Razvoj družbenih odnosov sledi razvoju proizvajalnih sil,« se je včasih reklo pri šolskem predmetu Samoupravljanje s temelji marksizma. Kar pomeni: ko tehnologija odpre prostor, se vanj naselijo drugačni načini življenja in razmerij med ljudmi ter ljudmi in državo, kot smo jih bili vajeni v prejšnjem krogu.

V tem duhu so na primer dejansko lahko smiselni pozivi k UTD. Ki porazi pojem protestantske delovne etike, ker toliko-in-toliko človeškega dela postane defacto nepotrebno. HOWEVER. There's a big however.

Prvi prihod Marxa je svet zajel v obliki revolucionarnega leninizma. Namesto tega, da bi prehod v drugačna človeška razmerja bil zvezna posledica razvoja proizvodne moči, seveda v najbolj razvitih državah, je eksperiment potekal nasilno in v najmanj razvitih državah. Nakar pač... Stvar ni ravno uspela.

Tudi v tokratnem krogu lahko mirno pride do tega, da ljudje v državah, ki so po vseh kriterijih daleč od špice razvoja, gledajo, kaj se dogaja pri najbogatejših in rečejo: tudi mi hočemo tisto, kar si privoščijo tam čez. Saj smo vendar tudi mi ljudje. Materialne podlage sicer nimamo, ampak saj to ni pomembno, štejeta samo močna volja in čvrsta, po potrebi oborožena odločnost. Horuk! … In ponovimo celotni prvi krog.

Potem je tu seveda še možnost, da tudi razviti svet sicer dejansko doseže nekakšno splošno ljudsko obilje in zadovoljstvo volilcev, kar se tiče zadovoljevanja osnovih potreb – vendar je to zadovoljstvo tudi stvar aktivnega upravljanja potreb; ne od znotraj (kaj zares rabim) temveč od zunaj (sugeriramo in programiramo ti, kaj rabiš).

V ta kontekst spada tista dodatna dimenzija časov železne zavese, ki jo v sedanjem času videvamo po svetu - razvoj tehnike je med drugim prinesel tudi to, da po Snowdenu nekdanji visoki oficir Stasija reče: oh, ko bi mi imeli takšno tehniko, kot jo uporabljajo danes... Slovenci se kregajo o tem, kdo je udbaš, v času, ko na svetu obstaja super-udba. Ki pa ima poleg palice na voljo tudi ogromno korenčkov, zato je pri njenem razkritju sicer nekaj negodovanja, vendar... Življenje teče dalje.

Tako je odprta možnost, da svet prihodnosti ni nujno flower power različica Marxa in Keynesa, temveč prej Huxleya in Orwella. Ali za tiste, ki ne berejo (hej, kaj potem počnete tu) – The Matrix. Živimo skratka v zanimivih časih.

In Slovenija? Eh, Slovenija. WTF is Slovenia. Slovenski problemi so bistveno manj unikatni (»to je možno samo pri nas«), kot jih je popularno razglašati. Lahko bi celo rekli, da je živ dolgčas, kako se vzorci skozi zgodovino in geografijo ponavljajo. So tudi bistveno manj stvar notranjega razreševanja kot pa ugodnega vetra, ki dvigne vse barke.

Dokler se tega vetra po svetu ne nabere toliko, da dvigne res še zadnje pepčke, lahko sedimo v tem loncu in skušamo nekako preveslati čas rojenja silnih političnih in ljudskih modrosti o tem, kako rešiti Slovenijo in vesolje. Najraje skozi eno uho notri, skozi drugo ven in ob tem počnemo nekaj povsem tretjega.

Tako je vsaj najmanj amortizacije človeškega materiala. A vseeno z ušesom na tračnici, ali se ne bliža spet neki prerok, ki bi ljudskim množicam pokazal pot v svetlo prihodnost, tlakovano s premoženjem in življenjem dovolj majhne podmnožice. Ni neizogibno, ni pa nemogoče. Če smo že vključili Marxa, dajmo še Tita: delajte, kot da bo sto let mir, pripravljajte se, kot da bo jutri vojna.

* * *

S tem pogledom v preteklost in prihodnost vas nedeljsko kosilo za nekaj časa zapušča. Ta nekaj bo predvidoma dolg tri mesece. Lahko pa se zgodi, da bo nedoločeno dolg. To je odvisno od vlage in pritiska. Veliko sreče vsem.



* zadnji popravek: 29.12.13 09:08


Komentarji uporabnikov  (vseh: 10; zadnji: 06.01.14 08:46)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 29.12.13 17:45  MrModgovori / citiraj

Piscu in vse bralcem želim veliko sreče v novem letu. Kot kaže jo bomo prej ko slej krvavo potrebovali :)

Lp,

M

PS: Upam, da bo manj kot 3 mesece.
 29.12.13 18:25  milwal (admin) odgovori / citiraj

Zelo lepo sumirano dogajanje.

Medtem ko te ne bo, bomo prevajali Izabelo Kaminsko :-)
 30.12.13 23:13  IgorMujdricaodgovori / citiraj

"Si vis pacem, para bellum" ("Če hočeš mir, se pripravi na vojno")

Srečno!

"Appear weak when you are strong, and strong when you are weak." ― Sun Tzu, The Art of War http://www.puppetpress.com/classics/Arto...
 31.12.13 10:04  bodajodgovori / citiraj

"Razviti svet torej izvaja vzorce, ki bi se jim v Sloveniji reklo jugoslovanarsko komunajzarsko šiviljski."

Je ena pomembna razlika: V jugoslovenarsko komunajzarsko šiviljskem vzorcu je denar drag.
 31.12.13 10:09  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[bodaj]

Je ena pomembna razlika: V jugoslovenarsko komunajzarsko šiviljskem vzorcu je denar drag.
denar je drag, ker danasnja slovenija ne pocne tega, da bi na veliko tiskala in ciljala borzne indekse in inflacijo. je torej glede tega trenutno manj jugoslovanarsko komunazjarsko siviljska kot glavne mrcine :)



* zadnji popravek: 31.12.13 10:09
 31.12.13 10:38  bodajodgovori / citiraj
[crt]

:: [bodaj]

:: Je ena pomembna razlika: V jugoslovenarsko komunajzarsko šiviljskem vzorcu je denar drag.



denar je drag, ker danasnja slovenija ne pocne tega, da bi na veliko tiskala in ciljala borzne indekse in inflacijo. je torej glede tega trenutno manj jugoslovanarsko komunazjarsko siviljska kot glavne mrcine :)




V moji terminologiji je nekoliko drugače:

Kar delajo Japonci in Američani je samo "komunajzarsko".

Dodatek "šiviljsko" dobiš, če se zadolžuješ po visoki obrestni meri v valuti, ki je ne nadzoruješ.

Dodatek "jugoslovenarsko" si bomo zares zaslužili šele ko bomo uvedli tolar in jugoinflacijo.

PS: Najprej sem mislil, da si se zatičkal, zdaj pa vidim, da se konsistentno motiš: reče se jugoslovEnarsko in ne jugoslovanArsko.
 31.12.13 10:40  matic7odgovori / citiraj

Tudi z moje strani vsem srečnga pa zdravga :)

Lp
 31.12.13 10:53  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

V casu, ko me ne bo, kolikor koliko bo ze ta trajal, predlagam za tekoco razgledanost redno rabo naslednjih virov (keeping it short and sweet):

- ftalphaville.com (in kot ekstra super bonus za dnevno usmerjene se njihovo twitter listo https://twitter.com/FTAlphaville/ft-alph...)

- nakedcapitalism.com

- qz.com

vsem vse dobro v mejah moznosti & may you always know where your towel is :)



* zadnji popravek: 31.12.13 10:53
 31.12.13 13:21  Hevidiodgovori / citiraj

Hvala Črt & respect za te priceless big picture sum-up-e :)

Srečno 2k14 vsem!
 06.01.14 08:46  matejosodgovori / citiraj
[bodaj]

:: [crt]

:: :: [bodaj]

:: :: Je ena pomembna razlika: V jugoslovenarsko komunajzarsko šiviljskem vzorcu je denar drag.

::

:: denar je drag, ker danasnja slovenija ne pocne tega, da bi na veliko tiskala in ciljala borzne indekse in inflacijo. je torej glede tega trenutno manj jugoslovanarsko komunazjarsko siviljska kot glavne mrcine :)

::

::



V moji terminologiji je nekoliko drugače:

Kar delajo Japonci in Američani je samo "komunajzarsko".

Dodatek "šiviljsko" dobiš, če se zadolžuješ po visoki obrestni meri v valuti, ki je ne nadzoruješ.

Dodatek "jugoslovenarsko" si bomo zares zaslužili šele ko bomo uvedli tolar in jugoinflacijo.



PS: Najprej sem mislil, da si se zatičkal, zdaj pa vidim, da se konsistentno motiš: reče se jugoslovEnarsko in ne jugoslovanArsko.
Bodaj, pojdi spat

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>