Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 10:05
0,46 %
8.749,10
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 09:05
0,17 %
1.463,37
SI 09:50
0,02 %
871,29
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 134633... najdena v temi Pregled novic - 24.02.15

Seznam forumov  >  Pregled novic  >  Pregled novic - 24.02.15

Ta tema se nanaša na Pregled novic 24.02.15

Iščem prvo neprebrano sporočilo v tej temi... najdeno na strani 1

Iskali ste objavo št. 134633... najdena na strani 1

Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 11
#134613  24.02.15 07:47  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

https://www.youtube.com/watch?v=ObpSd9DV...

* zadnji popravek: 24.02.15 07:47
#134618  24.02.15 09:26  waterdropodgovori / citiraj  |  shramba  
On se sicer ne vpraša kaj je poglavitni razlog
Ne morejo odpuščat, če je potrebno?
#134623  24.02.15 11:38  MrModgovori / citiraj  |  shramba  

Mazzini je dobro detektiral trend (v ZDA opazen že dolgo), škripati začne pri vzrokih, še bolj pa pri rešitvah.
#134628  24.02.15 12:22  emanuel goldsteinodgovori / citiraj  |  shramba  

Q: Kaj je to "človeški kapital"? [noahpinionblog.blogspot.com] Ali to obstaja? Je to pravo poimenovanje? Kakšne posledice ima taka obravnava znanj in navad delovne sile? Q

Neglede na (ne)etičnost takšnega poimenovanja (človeški viri, kapital itd) postaja ta dejstvo že s tem, da ljudje za delo tekmujemo na trgu, pri čemer smo edini kapital mi sami. Naša cena je odvisna od ponudbe in povpraševanja in vzporedno z liberalizacijo trga ne konkuriramo več le med seboj, ampak tudi z npr. Kitajci. Opevana fleksibilizacija delovne sile te procese samo pospešuje. Vprašanje je ali to res hočemo (kdo na svetu bi bil tako nor?), pri zagovornikih take politike pa se je treba vprašati, kakšno korist bodo imeli od tega. Zagotavljam vam samo eno, da zagovorniki fleksibilizacije garant niso tako konkurenčni, da bi bili pri izrazu svojih veščin ovirani s strani reguliranega delovnega prava. Nasprotno - oni se samo kanijo omastiti na naši fleksibilnosti (predelali nas bodo v pasjo hrano in pobasali dobičke:) )
#134633 (odg: #134628 emanuel goldstein)  24.02.15 14:14  waterdropodgovori / citiraj  |  shramba  
[emanuel goldstein]

Zagotavljam vam samo eno, da zagovorniki fleksibilizacije garant niso tako konkurenčni, da bi bili pri izrazu svojih veščin ovirani s strani reguliranega delovnega prava. Nasprotno - oni se samo kanijo omastiti na naši fleksibilnosti (predelali nas bodo v pasjo hrano in pobasali dobičke:) )
To pa itak. Veliki imajo polna usta poštenosti in s prstom vedno kažejo na druge medtem, ko imajo sami dovolj masla na glavi. Konkretno mi najprej pridejo na misel giganti iz IT industrije. Navzven sami poštenjaki, pol pa vidiš, da se velike firme med sabo dogovarjajo o tem, da si ne "izpeljujejo" talentov in jim s tem držijo nižje plače, kot bi jih sicer lahko imeli. Pa to, da brez dovoljenj uporabljajo patente drugega podjetja, pa izogibanje plačevanja davkov preko podjetij v davčnih oazah, pa podkupovanja državnih institucij, da bi kupile njihovo programsko opremo, pa nelojalna konkurenca, pa tovarne v tujih državah s suženjsko delovno silo, ... Vsi igrajo isto umazano igro....in nič drugače ni na preostalih področjih.



* zadnji popravek: 24.02.15 14:14
#134638 (odg: #134633 waterdrop)  24.02.15 23:32  matejosodgovori / citiraj  |  shramba  

Če je kaj precenjenega na tem svetu, je to IT in če obstajajo precenjena delovna mesta, so to v IT. Večina rešitev neuporabnih oz. so rešitve dostikrat vzrok novih problemov in s tem novih rešitev. Gre za izjemno podkupljivo industrijo, kjer prevladujejo podmazani opinion leaderji, ki prodajajo nepotrebne rešitve.
#134643 (odg: #134638 matejos)  25.02.15 16:02  kolegaodgovori / citiraj  |  shramba  

mimogrede, namen it je (z avtomatizacijo, preglednostjo, interoperabilnostjo, orkestracijo, in kar je še podobnih buzz wordov) racionalizacija poslovanja naročnikov, kar pomeni zmanjševanje stroškov, tudi "mehkih".

torej, kaj, katere rešitve so nepotrebne? morda samo pravega problema ne vidiš, da ne omenim kakšnih tipičnih slovenskih lastnosti...

industrija je živa, producira nove tehnologije in produkte, oboje z namenom zniževanja stroškov poslovanja na eni strani ter razvojnih/deploynih/vdrževalnih stroškov na drugi strani. če pa stranka ne ve točno, kaj bi in ne dopusti podrobnega vpogleda v svoj poslovni proces, pa potem ni problem v it industriji per se.

pa še to: tudi stranka nosi tveganje, če naroči rešitve/storitve pri podjetjih z dvomljivimi slovesom. korupcija je povsod problem, še najbolj pri poslih z državo.

zato: pošlji mi zs za primere teh situacij, ki jih navajaš, daj možnost, da nekdo iz tvojih slabih izkušenj naredi zgodbo z merljivimi prihranki pri stroških.

* zadnji popravek: 25.02.15 16:02
#134648 (odg: #134643 kolega)  25.02.15 17:49  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  
[kolega]

mimogrede, namen it je (z avtomatizacijo, preglednostjo, interoperabilnostjo, orkestracijo, in kar je še podobnih buzz wordov) racionalizacija poslovanja naročnikov, kar pomeni zmanjševanje stroškov, tudi "mehkih".



torej, kaj, katere rešitve so nepotrebne? morda samo pravega problema ne vidiš, da ne omenim kakšnih tipičnih slovenskih lastnosti...



industrija je živa, producira nove tehnologije in produkte, oboje z namenom zniževanja stroškov poslovanja na eni strani ter razvojnih/deploynih/vdrževalnih stroškov na drugi strani. če pa stranka ne ve točno, kaj bi in ne dopusti podrobnega vpogleda v svoj poslovni proces, pa potem ni problem v it industriji per se.



pa še to: tudi stranka nosi tveganje, če naroči rešitve/storitve pri podjetjih z dvomljivimi slovesom. korupcija je povsod problem, še najbolj pri poslih z državo.



zato: pošlji mi zs za primere teh situacij, ki jih navajaš, daj možnost, da nekdo iz tvojih slabih izkušenj naredi zgodbo z merljivimi prihranki pri stroških.
Tako.

Če se kaj zmenita, se jaz takoj javim za zagotavljanje hardware-a IBM in Lenovo, pa kakšne softverske rešitve. Za izvajalca seveda, mi sami "ne delamo nič", samo škatle in licence dobavimo po najboljši možni ceni.

Pa financiranje omogočimo (kar ponavadi ni nepomembno :-))
#134653 (odg: #134643 kolega)  25.02.15 19:19  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[kolega]

če pa stranka ne ve točno, kaj bi
... kar ni nobena redkost... ali se huje, ce je zelo prepricana, kaj bi, vendar je tisto wtf :)

https://www.youtube.com/watch?v=BKorP55A...
#134658 (odg: #134653 crt)  26.02.15 08:43  waterdropodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

:: [kolega]

:: če pa stranka ne ve točno, kaj bi



... kar ni nobena redkost... ali se huje, ce je zelo prepricana, kaj bi, vendar je tisto wtf :)

https://www.youtube.com/watch?v=BKorP55A...
Tega videa se pa ne morem naveličat :-) Kul!!!
#135293 (odg: #134653 crt)  27.03.15 08:38  groznyodgovori / citiraj  |  shramba  

No, pravi strokovnjaki znajo rešit tudi tak problem:

https://www.youtube.com/watch?v=B7MIJP90...
Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 11

Seznam forumov  >  Pregled novic  >  Pregled novic - 24.02.15

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>