Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 00:21
0,40 %
10.178,20
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 22.08
0,19 %
1.282,63
SI 22.08
0,17 %
864,56
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 142253... najdena v temi Pregled novic - 20.11.15

Seznam forumov  >  Pregled novic  >  Pregled novic - 20.11.15

Ta tema se nanaša na Pregled novic 20.11.15

Iščem prvo neprebrano sporočilo v tej temi... najdeno na strani 1

Iskali ste objavo št. 142253... najdena na strani 1

Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 35   stran:  1 | 2 | > | zadnja
#142148  20.11.15 09:01  pipsodgovori / citiraj  |  shramba  

To o ameriški policiji sem že gledal nekaj časa nazaj, wtf se grejo tam?!?. Če raje gledate prispevek:

https://www.youtube.com/watch?v=3kEpZWGg...
#142153  20.11.15 09:31  crn1odgovori / citiraj  |  shramba  

Z besedo (da ne bo pomote zaradi decimalke) - tisocstoenajst karatni diamant. :)
#142158  20.11.15 09:52  shamoodgovori / citiraj  |  shramba  

http://www.marketwatch.com/story/help-my...

on the wrong side of short.. kako že v Sloveniji temu rečemo? Društvo CHF ali nekaj?
#142168 (odg: #142158 shamo)  20.11.15 13:17  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  
[shamo]

http://www.marketwatch.com/story/help-my...


on the wrong side of short.. kako že v Sloveniji temu rečemo? Društvo CHF ali nekaj?
Izjemen link, vredno se je lotiti tudi originalne zgodbe: https://www.gofundme.com/jwctrek

Tip trejda od marca letos. Skratka, pol leta izkušenj. Glup ko stup. Vedno ima na računu približno 37K, ker toliko je pripravljen izgubiti, če se nabere več, dvigne z računa. Torej ni glih nekdo, ki bi bil na tesnem, če lahko izgubi 37K.

Uspe mu postaviti tako ekstremno short stavo, da je ob nihaju delnice iz 2 na 16 usd izgubil cca 140K eur. Če poskusim približno izračunati; prodal je približno 10.000 delnic po približno dva dolarja (vrednost 20.000 - na fotki je prejšnji dan natančna pozicija 18.228), ki so potem zrasle na 16 dolarjev, in jih je moral kupiti nazaj za 160.000 - in tako ustvaril cca 140K minusa. Delnica je že pred tem kazala tendenco, da v par urah skoči za pol dolarja - torej je sam dobro vedel, da se igra z verjetno razliko 5.000 usd v par urah.

Kake nauke potegniti iz trgovca s pol leta izkušenj, ki ga ne sekira, če v nekaj urah zapravi pet jurjev (pustimo zdaj, da sploh vedel ni, da lahko zapravi 100 jurjev)?

Predvsem to, da bolj ko je človek neveden, bolj je pogumen - povsod, ne samo na borzi. Zdaj bo likvidiral svoje pokojninske prihranke (pravi, da tudi ženine :-)), da bo lahko vrnil dolg do brokerja. Kar nam je lahko povod za popularno idejo, da bi Slovenci sami šparali za pokojnino, in bi se baje ful več nabralo kot zdaj, ko jim jo od plače trga in potem vrača država...

Drugi nauk je dobro staro pravilo o leveragu pri borznem trgovanju: tisti, ki nimajo denarja, se naj ne igrajo s tem, ker je nevarno. Tisti, ki imajo denar, pa vzvoda ne rabijo, ker lahko že tako stavijo dovolj.

Tretji nauk je o velikih in malih: če imate milijonski account, bo morda kdo pri brokerju bdel nad zgodbo in vas MORDA (samo morda) potegnil ven iz pozicije, preden je taka izguba. Kanonfuter pa je pač kanonfuter, še dobro da ga niso v indijski ali egiptovski call center vezali. Men se ne smili niti malo, ne morem si pomagati :-) Celo prav je, da se denar iz takih rok seli v pametnejše.
#142173 (odg: #142168 milwal)  20.11.15 14:36  shamoodgovori / citiraj  |  shramba  

Všečkam nauke.
#142178 (odg: #142168 milwal)  20.11.15 14:54  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]



Drugi nauk je dobro staro pravilo o leveragu pri borznem trgovanju: tisti, ki nimajo denarja, se naj ne igrajo s tem, ker je nevarno. Tisti, ki imajo denar, pa vzvoda ne rabijo, ker lahko že tako stavijo dovolj.
...pri tistih, ki nimajo denarja, obstaja še podvrsta, ki se gre dodatno zadolžiti.
#142183  20.11.15 15:26  blinkodgovori / citiraj  |  shramba  

"Krka napoveduje, da bo v prihodnjih letih spet šla v prevzeme "

Za začetek bi se lahko država speljala iz lastništva, razen če je cilj naše države postati investicijski sklad fokusiran na generične farmacevte.
#142188  20.11.15 15:37  blinkodgovori / citiraj  |  shramba  

"Mini-schengen zaenkrat še ni uradni predlog

Območje bi sestavljale Nemčija, Avstrija, Belgija, Luksemburg in Nizozemska, centri za sprejeme in razvrščanje beguncev pa bi bili na območjih izven mini-schengna. Zaenkrat sicer še ne gre za uraden predlog, a Nizozemci za to idejo kar pridno lobirajo."

Pa ravno Nizozemci lobirajo ki se navzven kažejo kot najbolj odprti, tolerantni, liberalni. Povdarek je na navzven, ker za štirimi stenami padejo maske in so enaki kot vsi ostali.
#142193  21.11.15 11:20  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Teorija pravičnega plačevanja ogrevanja v blokih dobiva nove dodatke:

http://www.rtvslo.si/posebnaponudba/novi...

Če bo vaša poraba merilnikov manj kot 40% povprečne, vam bodo kasirali kar kvadraturo - kot da merilniki ne delajo.

Problem dosedanje ureditve (merilniki na radiatorjih) je sledeč: veliko uporabnikov radiatorje zapre, ker zmorejo preživeti na 18-19 stopinjah. Takih uporabnikov ni malo. Posledično plačujejo samo neke skupne obratovalne stroške ogrevanja.

Ker imajo soseda, ki ima otroke, ali pa je pač veliko doma, ali kakorkoli drugače - in MORA ogrevati svoje stanovanje na vsaj 23-24 stopinj, je ta sosed prisiljen greti svoje stanovanje toliko bolj. Toploto namreč skozi stene oddaja sosedu, ki zmore živeti na 18-19 (ali tudi nič) stopinjah.

In zato mora več kot pol sosedov plačevati nesorazmerno večji delež. V resnici namreč ne ogrevajo samo svojega stanovanja na 24 stopinj, pač pa tudi sosedovega na tistih 18-19. Če bi oba imela svojo hišo, bi ogrevalec z dobro izolacijo plačal manj, ogrevanec pa veliko več - zunaj je pozimi ničla, ki jo je treba spraviti na 18-19 stopinj. Pustimo zdaj argumente, da on pač lahko živi tudi na nič stopinj, pa da je to prazno vikend stanovanje ipd. Njegov luksuz je, če se je odločil imet prazno stanovanje v bloku.

Začelo se je dogajati, da so tudi tisti, ki ne morejo zdržati na 18 stopinj ugasnili radiatorje, dobili zelo nizek račun, pa se še malenkost pogreli s klimo. Ampak ko to dela polovica bloka, preostala polovica dobi račun za znoret - ker večina klimatsko ogretih je seveda toliko pametna, da se v veliki meri pusti ogreti sosedom. Spet pa so žrtve tisti, ki se s klimo ogrejejo na "pošteno", nadpovprečno temperaturo, poleg pa vseeno plačujejo še minimalni račun za radiatorje.

Skratka - klasično balkansko nadmudrivanje. Boljš da jaz plačam 70 evrov ti pa 200, in sem samo malo na hladnem, kot da bi oba plačevala 100 in bila oba na toplem.

Filozofija Slovenije se pokaže, ko se v prometni konici iz stranske ceste vključujete v promet na levo. Stokrat (resno mislim - več kot stokrat) sem se peljal s povsem dostojnimi in prijaznimi ljudmi, ki niti pomislijo ne, da bi se ustavili in spustili avto iz stranske ceste čez. Ko pa so sami tam, pa se hudujejo in iščejo možnost za vrivanje - ker druge izbire nimajo.

Preprosto v glavi nimamo impulza za skupnost.
#142198  21.11.15 23:15  pipsodgovori / citiraj  |  shramba  

Bodo imeli v blokih kmalu večje račune za ogrevanje, kot mi v hišah :D

Je pa ena dobra stran tega, vse več blokov se odloča za izolacijo. Edina rešitev za zmanjšanje vseh računov.
#142203 (odg: #142193 milwal)  22.11.15 01:46  MrModgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Preprosto v glavi nimamo impulza za skupnost.
Ta cela zgodba z deljenjem stroškov ogrevanja se mi je zdela najprej čudovit primer zakaj komunizem ne deluje. Zdaj pa mislim, da bi lahko na tej bazi naredili cel kup študij človeške psihe :)

M

* zadnji popravek: 22.11.15 01:46
#142208 (odg: #142193 milwal)  22.11.15 10:23  cicibanodgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]
praktična izvedba po moji izkušnji tudi v nemčiji ni bistveno boljša. ko sem imel še stanovanje, smo imeli vsak svoj števec, stroški trikrat previsoki, hausverwalter pa brez interesa da bi se zanimal zakaj je tako in naredil več kot očitne korekture. sedaj sva v hiši in imava iste stroške kot prej v 2,5x manjšem stanovanju :)

je pa res, da ko so aboslutni stroški za komplet bivanje 250€ mesečno, te tistih 50€ več ali manj ne ubije pri nemškem standardu. zato tudi dosti mojih kolegov plačuje kaltmiete 500-1000 na mesec, pa je to za njih "kr ok" - ampak to je že druga tema
#142223  23.11.15 13:43  Brucodgovori / citiraj  |  shramba  

Mi imamo v bajti pa drug problem: lani so se zaradi visokih računov vsi začeli ogrevati na lastne vire (kamin, elektrika,...), peč pa ne glede na to, ali imamo vsi odprte radiatorje do konca, ali pa jih vsi zapremo, vedno skuri za 1.500 olja mesečno (+/- odvisno od zunanje temperature). Sedaj bomo vsi spet plačevali po kvadraturi, zraven pa še stroške alternativnega vira ogrevanja. O temu, da bi rekli bobu bob in spet vsi šli nazaj na kvadraturo in odprli radiatorje do konca, pa seveda ni šans.

Ne vem pa, kako je z rešitvijo v večstanovanjski bajti, ali obstaja način, da peč zaznava, koliko radiatorjev je odprtih in samo toliko kuri olja, kot je potrebno.
#142228 (odg: #142223 Bruc)  23.11.15 15:05  blinkodgovori / citiraj  |  shramba  
[Bruc]

Ne vem pa, kako je z rešitvijo v večstanovanjski bajti, ali obstaja način, da peč zaznava, koliko radiatorjev je odprtih in samo toliko kuri olja, kot je potrebno.
Peč avtomatsko ogreva na X stopinj celzija. Če so radiatorji priprti je v obtoku manj vode (in obratno) kar pomeni da peč ogreje manjšo količino vode kot sicer in zato porabi manj energije.
#142238 (odg: #142223 Bruc)  23.11.15 22:17  cicibanodgovori / citiraj  |  shramba  
[Bruc]
ja, midva ravno montirala. ima koledar + zunanji senzor in ti glede na parametre + tvojo "pričakovano" temperaturo prilagaja temperaturo vorlaufa. tako na primer ko je zunaj 10 stopinj ne da več od sebe kot 30 stopinj - in je tako efektivnejša peč, kot pa tista ki ti da vedno 80 stopinj na razpolago. podobno logiko uporabljajo toplotne črpalke (ali pa radarski tempomat na avtu v povezavi z avtomatskim menjalnikom)

zanimiv je sistem TČ + sončni kolektorji, kjer ogreto vodo kolektorjev praktično lahko uporabljaš tudi pozimi, saj tudi če jo predgreješ s solarnim sistemom iz npr -10 na +10, + preostanek s toplotno črpalko, si tako dosti privarčeval. primer http://solarix.si/sonnenkraft-solar-comp...
moraš pa zadevo preračunati, ali se ti cenovno izplača, saj je sistem precej izpopolnjen - ampak tudi primerno veliko stane.

skratka današnja senzorika in elektronika + zanimiva kombinacija ogrevanja dela kr čuda. ne moreš pa narediti več kot s pošteno fasado in okni - torej izolacino - to je pa dejstvo.
#142243  24.11.15 10:20  allagasodgovori / citiraj  |  shramba  

imamo tč voda voda.za toplo vodo porabimo cca 15eur mesečno.pa smo ogromni porabniki (cca 80m3 mesečno vse vode,od tega recimo 20 m3 segrete na 42C).s tega vidika se naložba v sončne kolektorje ne splača.
#142248 (odg: #142223 Bruc)  24.11.15 10:49  kolegaodgovori / citiraj  |  shramba  
[Bruc]

Mi imamo v bajti pa drug problem: lani so se zaradi visokih računov vsi začeli ogrevati na lastne vire (kamin, elektrika,...), peč pa ne glede na to, ali imamo vsi odprte radiatorje do konca, ali pa jih vsi zapremo, vedno skuri za 1.500 olja mesečno (+/- odvisno od zunanje temperature). Sedaj bomo vsi spet plačevali po kvadraturi, zraven pa še stroške alternativnega vira ogrevanja. O temu, da bi rekli bobu bob in spet vsi šli nazaj na kvadraturo in odprli radiatorje do konca, pa seveda ni šans.
1500€ mesečno, ne glede na to, če imaš radiatorje odprte ali zaprte? Koliko stanovanj v hiši?

* zadnji popravek: 24.11.15 10:49
#142253 (odg: #142248 kolega)  24.11.15 11:47  Brucodgovori / citiraj  |  shramba  

17 stanovanj, vem pa vse o teoretičnih rešitvah tega problema, samo pri nas se pač nič ne da dogovoriti, ker vsak vleče na svojo stran. Rabili bi ''upgrade-at'' peč (sedaj jo ročno reguliramo....), obnašajo se pa vsi tipično slovensko....
#142258 (odg: #142228 blink)  24.11.15 13:02  matic7odgovori / citiraj  |  shramba  

Še malo pade cena kurilca:

http://www.petrol.si/za-dom/izdelki/kuri...

pa se že ne bo splačalo računati o alternativah :)

#142263 (odg: #142258 matic7)  24.11.15 14:44  blinkodgovori / citiraj  |  shramba  
[matic7]

Še malo pade cena kurilca:



http://www.petrol.si/za-dom/izdelki/kuri...


pa se že ne bo splačalo računati o alternativah :)




Mhm, še malo pa bo Mramor dvignil trošarine. Goriva niso draga, trošarine in DDV so razlog ki vse skupaj nenormalno podraži.
#142268 (odg: #142243 allagas)  24.11.15 17:22  cicibanodgovori / citiraj  |  shramba  
[allagas]

imamo tč voda voda.za toplo vodo porabimo cca 15eur mesečno.pa smo ogromni porabniki (cca 80m3 mesečno vse vode,od tega recimo 20 m3 segrete na 42C).s tega vidika se naložba v sončne kolektorje ne splača.
ne vem na osnovi česa to tako kategorično zanikaš. TČ stane in solarni sistem prav tako (morda malenkost več). Obratovalni stroški solarnega sistema so skoraj nični, TČ pač ne, ima izkoristek recimo 1:3. kolektorji pa 1:100 - če je sonce. Če temu prišteješ tudi nesezonski del kolektorjev (predvsem zima) je efektivnost tu - tu. Investicija malo višja, obratovalni stroški malo nižji, škoda se prerekat okoli detajlov. evo še ena na to temo http://solarix.si/solarni-sistem-ali-top...
V kolikor kolektorje uporabljaš za predgrevanje vode TČ je tehnično gledano to čista zmaga (upoštevajoč prejšnje komentarje glede izolacije ipd.)
#142278 (odg: #142268 ciciban)  25.11.15 09:39  allagasodgovori / citiraj  |  shramba  

tč imamo že za gretje objekta.s kolektorji lahko ogrevaš samo sanitarno vodo-potreben je sistem za ogrevanje (kotel,peč,tč,...).pravim da se naložba v solani sistem ne povrne.

čez palec mojih 15x12mesecevx10let=1800eur.(pustimo da to plačujem skozi 10 let, naložba v kolektorje je pa takoj na začetku obdobja).kolektorji za toliko vode so cca 4000-6000eur (8m2)+napeljava.po 10 letih jim izkoristek toliko pade da predpostavim da so zamortizirani.

kolektorje ne morem uporabljati za vodo tč ker tč zahteva nekje od 4-15C vodo.tč je izkoristek 1:5.tudi zrak voda so tu nekje.

se pa vsak sam odloči-odvisno tudi kje živiš, koliko je sonca, kolikokrat si brez elektrike, je voda primerna za tč in miljon spremenljivk še.vzdrževat je pa potrebno oba sistema.

lp
#142323 (odg: #142278 allagas)  25.11.15 16:54  cicibanodgovori / citiraj  |  shramba  
[allagas]

tč imamo že za gretje objekta.s kolektorji lahko ogrevaš samo sanitarno vodo-potreben je sistem za ogrevanje (kotel,peč,tč,...).pravim da se naložba v solani sistem ne povrne.

čez palec mojih 15x12mesecevx10let=1800eur.(pustimo da to plačujem skozi 10 let, naložba v kolektorje je pa takoj na začetku obdobja).kolektorji za toliko vode so cca 4000-6000eur (8m2)+napeljava.po 10 letih jim izkoristek toliko pade da predpostavim da so zamortizirani.

kolektorje ne morem uporabljati za vodo tč ker tč zahteva nekje od 4-15C vodo.tč je izkoristek 1:5.tudi zrak voda so tu nekje.

se pa vsak sam odloči-odvisno tudi kje živiš, koliko je sonca, kolikokrat si brez elektrike, je voda primerna za tč in miljon spremenljivk še.vzdrževat je pa potrebno oba sistema.

lp
kolektorji se uporabljajo za ogrevanje sanitarne vode, dogrevanje raznih kotlov (za radiatorje ali talno ogrevanje) ter predgrevanje TČ za ogrevanje (za radiatorje ali talno ogrevanje)

če gledaš samo sanitarno vodo - je investicijsko najcenejši pretočni bojler (durchlaufhitzer), cenovno 200€ in nato gretje porabljene vode brez skladiščenja na štrom 1:1

ne glede na to kateri nadaljnji tip ogrevanja uporabiš za sanitarno vodo, je investicija višja od zgoraj omenjene: rabiš bojler (300€), nato pa ali vržeš grelec (50€), ali TČ agregat (800€), ali kolektorje (1700€) ali pa priklopiš vse skupaj na periferijo za ogrevanje stavbe (TČ, Kamin, peleti, olje, plin...) - referenca sa povprečno 4člansko družino

tu je delta med TČ in kolektorji 1000€, tekoči stroški kolektorjev so nižji, investicija višja, cena vzdrževanja nižja - skupno tu-tu oz. stvar okusa

kolektorje lahko uporabiš tudi za predgrevanje TČ, pri temperaturah 4-15 stopinj - poslal sem ti link, lahko malo pogooglaš, mislim da so na netu lepe predstavitve kako zadeva funkcionira

TČ zrak-voda s povprečnimi izkoristki 1:5 ne poznam niti teoretično

p.s. cene elektrike v prihodnje ne bojo nižje ;)
#142328 (odg: #142323 ciciban)  25.11.15 17:23  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

A je možno, da določeni vremenski pogoji bolj sedejo na kolektorje, drugi pa na TČ? Ali pa da celo določena vrsta hiše in njenih stanovalcev bolj odgovarja enemu ali drugemu konceptu?

Čeprav imam težek nivo obolenja za postfordizmom, o sodobnem ogrevanju nimam pojma :-P

Moj kolega je kupil (ima klasično socialistično bajturo + novo kvalitetno fasado in okna) eno ultra hudo TČ, Mislim da je stalo 10 ali 15 jurjev, talno gretje... nisem se poglabljal, kaj vse je za to dobil. A je lahko tako drago? (zgoraj piše jurja...)

Pravi, da bo zdaj pač porabil nekih 600 - 700 eur elektrike na leto in čau. Kar je cca jurja, ali celo jurja in pol manj, kot bi dal za olje s klasično pečjo, ki greje vodo in potem radiatorje.

Je možno, da hišo z dvema ogrevanima nadstropjema normalno ogrevaš za ubogih 700 eur elektrike na leto?

Je pri nas (okej, pri vas... (okej, pri njih - Ljubljana, hehehe)) elektrika toliko subvencionirana, olje pa toliko obdavčeno, da se splača to izkoriščat?

Imel je tudi prvi "dogodek", kot se temu po vojaško reče. Črpalka je pametna, in je nekega dne ugotovila, da ona danes ne bi. Bilo je mrzlo. Klical je mojstre, ki so v Ljubljani in so hitro prišli. Dvakrat kliknili in je bilo v redu.

Ampak, lahko pa jih tudi ne bi bilo. (postfordizem pa to).

Kaka je računica, če imaš učinkovito peč na drva in znaš drva poceni locirati (hehe)? Denimo za zmernih 40-50 eur na "drvarski" kubični meter, junowotajmean.
#142333 (odg: #142328 milwal)  25.11.15 18:29  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Čeprav imam težek nivo obolenja za postfordizmom
word :)
#142338 (odg: #142328 milwal)  25.11.15 19:01  cicibanodgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

A je možno, da določeni vremenski pogoji bolj sedejo na kolektorje, drugi pa na TČ? Ali pa da celo določena vrsta hiše in njenih stanovalcev bolj odgovarja enemu ali drugemu konceptu?
seveda, ponekod imaš podtalnico, in TČ voda-voda, nekje gozd in đabe les, nekje obilico sonca (ali pa ravno kontra - dosti megle ipd). in tako se prilagajaš

pomembno je tudi kaj želiš - ali ogrevanje sanitarne vode - kot opisano zgoraj - ali pa ogrevanje objekta + sanitarne vode. Spet ali je novogradnja (super ali manj super izolirana), ali nekaj socialističnega ki je dodelano ali ne; odvisno tudi od sistema ki v hiši že je. -npr imaš ogrevanje olje+ radiatorje => oljni kotel težko menjaš s TČ, ker TČ običajno delajo na nizkih temperaturah (ajd 40 => preferenca talno gretje = velik radiator ali pa dobra izolacija = pasivna hiša), radiatorji pa pri visokih in tako bistveno nižajo efektivnost TČ



Čeprav imam težek nivo obolenja za postfordizmom, o sodobnem ogrevanju nimam pojma :-P



Moj kolega je kupil (ima klasično socialistično bajturo + novo kvalitetno fasado in okna) eno ultra hudo TČ, Mislim da je stalo 10 ali 15 jurjev, talno gretje... nisem se poglabljal, kaj vse je za to dobil. A je lahko tako drago? (zgoraj piše jurja...)
okna in fasada sta zmaga. paradoks je, da če je tako dobro izoliral hišo, se lahko igraš z ogrevanjem in tako kupiš plinsko ali oljno peč za investicijo 3 jurje in si rešil problem => namreč poraba je itak zelo nizka. Pa če na leto skuriš 600€ štroma ali pa 900€ kurilca je to zanemarljiva razlika napram investiciji 3 jurje proti 10-15 jurjev.

je pa tko, da če praviš da je hiša že stala, je pomembno kakšna periferija je že v hiši. v novogradnjah se je lažje igrati z opcijami



Pravi, da bo zdaj pač porabil nekih 600 - 700 eur elektrike na leto in čau. Kar je cca jurja, ali celo jurja in pol manj, kot bi dal za olje s klasično pečjo, ki greje vodo in potem radiatorje.
to je izvedljivo, pasivne hiše so ranga 1-3 litre / m2 bivalne površine letno, kar pavšalno potrdi računico. so pa tudi kotli na plin bistveno napredovali glede izkoristkov (nizkotemperaturni + kup senzorike, ki sem jo opisal v prejšnjih postih)



Je možno, da hišo z dvema ogrevanima nadstropjema normalno ogrevaš za ubogih 700 eur elektrike na leto?
3 litre * 150m2 = 500L = 500€, pavšalno gledano je, če je izolacija dobra. je pa pomemben podatek, da bo šel štrom gor. tu "gori" je 0,15-0,25 € /kWh (ravno menjal ponudnika :) )

p.s. plin je 0,049 kWh



Je pri nas (okej, pri vas... (okej, pri njih - Ljubljana, hehehe)) elektrika toliko subvencionirana, olje pa toliko obdavčeno, da se splača to izkoriščat?



Imel je tudi prvi "dogodek", kot se temu po vojaško reče. Črpalka je pametna, in je nekega dne ugotovila, da ona danes ne bi. Bilo je mrzlo. Klical je mojstre, ki so v Ljubljani in so hitro prišli. Dvakrat kliknili in je bilo v redu.



Ampak, lahko pa jih tudi ne bi bilo. (postfordizem pa to).



Kaka je računica, če imaš učinkovito peč na drva in znaš drva poceni locirati (hehe)? Denimo za zmernih 40-50 eur na "drvarski" kubični meter, junowotajmean.
jup, greš v črtov gozd, malo požagaš. nazaj grede še izkoplješ malo krompirja, nalupiš koruzo, pomolzeš sosedovo ovco . čista zmaga. ;)

offtopic: tu "gori" je bilo pred 30 leti velik naval na nachtspeicheofen - električne peči ki se ponoči nafilajo s toploto na nočni štrom. Cena je bila 2 pfeninga na kWh in tretjino komercialne cene. S tem so tudi lažje regulirali omrežje.

danes je cena le še nekje 15% cenejša od komercialne (+ da je komercialna cena zelo visoka) in tako te peči letijo na veliko ven - tudi midva sva sedaj jeseni naredila ta podvig in šla na ogrevanje na plin. podobnosti z možnim bodočim slovenskim scenarijem so zgolj naključne :)
#142343  25.11.15 19:08  allagasodgovori / citiraj  |  shramba  

drva so še zmeraj najcenejša-če imaš svoj gozd si sploh zmagal.je pa največ dela+kdo bo zjutral vstal da bo topla voda če si brez zalogovnika?napredna varjanta je z zalogovnikom da ti peč segreje oz. dogreva do 2 zjutraj sv in imaš zjutraj še zmeraj toplo vodo pa zakuriš le pop.zdej že bolj komot so peleti ali sekanci, ki se sami nalagajo (mene moti ker na ceno nimam vpliva (no kot da na štrom imam:))pa kvaliteta niha iz leta v leto).

glede stroškov s tč: mi smo v hiši z 240m2 (lj) in smo v 4 letih porabili vsako leto cca 900eur.letos smo naredili fasado in pričakujem 500-600 eur stroškov za ogrevanje-trenutne cene štroma.ko se je bajta kurila na olje je šlo cca 3000l olja.(okna smo še vmes menjali).

invest. stroški so pa pri tč ohoho:sama tč je okoli 4,5k, zalogovnik 1k,bojler 0,8k,razvod talnega,vrtina,...se nabere.

moje mnenje je da se ne splača več sistemov hkrati dajat na bajto če imaš lahko vse v enem.kolektorji so bili špica 20-30 let nazaj da v prehodnih obdobjih in poleti nisi rabil kurit peči z drvi samo zardi sanit.vode.

počasi se pa v evropi valjajo predlogi kako bi nepremičnino obdavčili glede na ogljični odtis in tam je olje odpelo svoje-ne vem pa kako bodo ljudje z majhnimi penzijami investirali v eno bolj sodobno/zeleno peč.al pa prodat bajto in se preselit v oskrbovano 50m2 stanovanje.to je že druga tema.
#142348 (odg: #142343 allagas)  25.11.15 20:08  matic7odgovori / citiraj  |  shramba  
[allagas]

glede stroškov s tč: mi smo v hiši z 240m2 (lj) in smo v 4 letih porabili vsako leto cca 900eur.letos smo naredili fasado in pričakujem 500-600 eur stroškov za ogrevanje-trenutne cene štroma.ko se je bajta kurila na olje je šlo cca 3000l olja.(okna smo še vmes menjali).




folk, kaj vi delate?:)

imate 29 v bajti :)

jaz imam peč na olje za jurja, nobene avtomatike, avtomatske ventile, 2 nadstropja, skupaj 190 m2 bivalne površine, kamin, staro bajto s 5 cm izolacije na steni in nova okna ter nekaj če 20 cm na stropu. Sicer težko rečem koliko pokurim, ampak če imamo 6 metrov drv za kamin, ne pokurim zraven več kot 800 L olja tudi ob mrzli zimi.

Resda mi pa ne ugaja čez 22 stopinj, na vrhu pa imajo 24.

edino kar me moti je rekuperacija, ki je nimam. Bral sem en članek od nekega inženirja, da se nova okna naluknja z mašino v okvir in se vstavi tampon, ki potem reagirajo na vlago in se po potrebi skrčijo. O lokalni rekuperaciji ne razmišljam (tudi ta inženir je to opisal kot precej boljšo alternativo lokalni rekuperaciji), o centralni rekuperaciji pa mogoče kdaj.

Tudi jaz sem razmišljal o alternativah trenutnemu ogrevanju, ampak vedno pridem do stroška dodatne izolacije 10.000 k, plus nove mašine itd.., pa mi nekako ne potegne stroškovno. Potrebno je vedeti, da hiša ne bi bila skoraj nič več vredna ob takšni investiciji, na moji lokaciji.
#142358 (odg: #142323 ciciban)  25.11.15 20:17  matic7odgovori / citiraj  |  shramba  


p.s. cene elektrike v prihodnje ne bojo nižje ;)


tudi jaz sem takšnega mnenja.

dokler gre e.on-u dobro, bo vse ok:)

http://live.finance.si/17762/Eon-kljub-v...

se bomo na sonce in vetrnice greli, pa bo.
#142368 (odg: #142348 matic7)  25.11.15 20:20  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  
[matic7]

Sicer težko rečem koliko pokurim, ampak če imamo 6 metrov drv za kamin, ne pokurim zraven več kot 800 L olja tudi ob mrzli zimi.
To se mi zdi ful malo...

edino kar me moti je rekuperacija, ki je nimam.
A zdaj naj googlam, al je to nekaj takega, kot "edino kar me moti je donos na kapital, ki ga nimam"?

:-P
Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 35   stran:  1 | 2 | > | zadnja

Seznam forumov  >  Pregled novic  >  Pregled novic - 20.11.15

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>