Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 05:26
-0,69 %
6.831,78
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 03.04
1,53 %
1.049,88
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 145... najdena v temi RCM Eurasien & Osteuropa - kaj se dogaja, kako ven

Seznam forumov  >  Skladi  >  RCM Eurasien & Osteuropa - kaj se dogaja, kako ven

Vzajemni skladi, investicijske družbe, ETF... - osnove in razglabljanja o posameznih konkretnih primerih

Iščem prvo neprebrano sporočilo v tej temi... najdeno na strani 1

Iskali ste objavo št. 145... najdena na strani 1

Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 11
#132  13.03.06 03:55  _texodgovori / citiraj  |  shramba  

Pozdravljeni.

Trenutno imam del svojih sredstev v omenjenih dveh skladih. Zanima me, kaksno je najbolj smotrno obnasanje v taksnih primerih padanja vrednosti tocke. Prebral sem veliko stevilo clankov na to temo in ce se gleda priliv/odliv v sklada je bilo v tem zadnjem casu opazen odliv.

Hkrati pa je ogromen priliv v nov sklad RCM Pacifik. Zanima me, ce je mogoce mozno, da se je "vreca denarja" premaknila iz teh dveh skladov v nove sklade in ce je to sploh mozno ugotoviti. Ce bi bilo to res, bi to seveda lahko pomenilo, da je upravljalec ocenil, da kratkorocno ni pametno imeti vecjih pozicij v teh dveh skladih in je premaknil sredstva (ce seveda sredstva v upravljanju vlaga v svoje sklade).

Zdaj trenutno je bil padec 10% in to je zame se vedno velik plus, tako da me zanima, na kaksen nacin se izvajajo akcije umikanja iz sklada, hkrati pa ocitno obstaja moznost, da tole se pade naprej. Pri tem je ociten negativni trend, ker je vsaki novi vrh nizji od prejsnjega in tudi padci so nizji od prejsnjih (ce je smiselno tukaj pri skladih najbolj preproste ugotovitve TA aplicirati).

Tako da me zanima, kako bi kdo drug postopal v taksnih primerih. Ne bi pa rad se cakal en mesec z glavo v pesku in upal na izboljsanje, ker v koncni fazi ni nobenega zagotovila, kam se bo stvar premikala. Sicer mi je popolnoma jasno, da pac skladi predvidevajo neko dologorocno vlaganje, samo po taksnih rasteh se je morda smiselno vprasati, ce je to pametno. Se vedno lahko po izstopu in obratu trenda spet pocasi vlagamo nazaj in smo kljub visokim provizijam se vedno na boljsem, predvsem pa lazje spimo.

Glede na to, da ne gre za plitve trge me tudi zanima, kaksna je moznost, da se zgodi stampedo prestrasenih vlagateljev in s tem posledicno tudi padec indeksov. Ker v nobenem clanku nisem se dobil pametnega odgovora, zakaj je prislo do korekcije (ali so to samo logicni znaki pregretosti in se bo po korekciji stvar umirila, ali gre za kaksne makro ekonomske kazalce). Slisal sem tudi, da je celotna rast tudi posledica enormnih sredstev, ki so prisle v to podrocje in me zanima, ce je mozno, da so se ti prilivi sedaj nekako ustavili in je to bistvo celotne zgodbe in stvar sploh ni povezana z neko prosperiteto vzhodnih trgov.

Mogoce malo brez repa in glave samo v bistvu me zanima:

1. Nacini za izstopanje iz pozicije vzajemnega sklada v takih primerih

2. Ali je korekcija posledica prenehanja prilivov ali gre za makroekonomske kazalce, ki kazejo na slabso situacijo v prihodnosti

3. Ali je bila celotna rast v preteklem obdobju posledica ugodnih makroekonomskih kazalcev ali se je samo pocasi napihoval baloncek
#134 (odg: #132 )  13.03.06 06:33  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[tex]

Mogoce malo brez repa in glave samo v bistvu me zanima:

1. Nacini za izstopanje iz pozicije vzajemnega sklada v takih primerih
za najboljsi nacin bi bil potreben podatek o tem, kaksno bo gibanje v prihodnosti. tega podatka - kot zanesljivega - ni in ga ne bo. obstajajo razlicni nacini poskusov gledanja v prihodnost, med njimi je aktualno recimo prav to omenjeno o lower highs / lower lows, vendar se je dobro zavedati, da so vsi ti poskusi gledanje skozi motno sipo.

agnosticni ("vem, da ne vem") nacin je, da prodajas postopno in s tem dosezes neko povprecje znotraj gibanja.

v ameriski borzni folklori pa je na to temo lep izrek: sell to the sleeping point - prodaj do tocke, ko bos mirno spal; kjerkoli ze ta tocka je in ne glede na vse ostale pomisleke.

glavni zadrzek je davek. vprasanje ni samo to, ali bo zadeva padla; vprasanje je, ali bo padla toliko, da to odtehta davcno obveznost, ki bo ustvarjena s prodajo, torej recimo 20% dobicka. primer: kupljeno po 100, stanje 200, v primeru prodaje izkupicek 100 + (200 - 100) * (1 - 0,2) = 180.

pri tem je olajsevalna okoliscina to, da bo treba davek ob prodaji kadarkoli v 2006 prijaviti in placati sele februarja 2007 in se akontacija vec ne odvaja sproti, tako da vlagatelj dejansko prejme 200 (zacasno). res pa je tudi, da bo moral ob ponovnem vstopu znova vplacati vstopno provizijo. in to ne bo recimo 5% od 100, temvec 5% od 200. davek in strosek premika hkrati tako lahko naredita ze kar opazno razliko v primerjavi v situacijo, da bi ostal v skladu in ne imel dodatnih stroskov.

pripomba, ki sicer zdajle ne bo kaj dosti pomagala: nacin izstopanja iz pozicije mora vlagatelj imeti izdelan VNAPREJ. to mora biti del ze same nakupne odlocitve.

2. Ali je korekcija posledica prenehanja prilivov ali gre za makroekonomske kazalce, ki kazejo na slabso situacijo v prihodnosti
trgi v razvoju so v veliki meri korelirani s cenami surovin, konkretno rusija pa se zlasti s ceno nafte. v odsotnosti kaksnih drugih lokalnih faktorjev je to glavna stvar. surovine so se v zadnjih par tednih precej pocenile, zlasti nafta in industrijske kovine. (zato je recimo relativno brez pomena imeti poleg skladov za take trge povrhu se specializirane sklade za energijo in surovine.)

ta korelacija je deloma fundamentalne narave (mnogi od trgov v razvoju so gospodarstva, kjer so surovine zelo zastopane, prav tako v kapitalizaciji tamkajsnjih borz), deloma pa gre za to, da dandanes vroci denar zelo hitro leta od cveta do cveta in prihaja do trga, da "vse" hrati raste ali pada: [ne najdem članka: 3391]

dodatno opozarjam na malo starejsi tekst, ki pa zlagoma postaja vedno bolj aktualen in je bil tudi zavestno napisan za srednjerocno prihodnost: Facebook zasenčil obdobje objav poslovnih rezultatov

3. Ali je bila celotna rast v preteklem obdobju posledica ugodnih makroekonomskih kazalcev ali se je samo pocasi napihoval baloncek
v igri je ze dolgo oboje. ko nekaj lep cas raste, pa kakrsenkoli je ze razlog, je taka stvar sama sebi najboljsa reklama in zacne na veliko pritegovati denar z vseh koncev in od vlagateljev najrazlicnejsih sposobnosti, premozenja in predznanj.

za perspektivo - v zadnjih 12 mesecih je v sklade raiffeisen v sloveniji slo vec denarja kot v vse slovenske skupaj.

glavni problem pri tem je, da je lahko zgodba naceloma cisto ok, vendar pricakovanja rastejo hitreje od nje. za pricakovanja ni nobene omejitve, ker se dogajajo v glavi; realnost pa ima svoje omejitve. in potem pridemo zlagoma do tocke, ko spremembe v realnosti, ki sicer niso nujno velike, pripeljejo do velike nervoze / razocaranja pri dotlej ze prenapihnjenih pricakovanjih.

v bistvu je to podobna zgodba kot tista stalna zalostinka slovenskih direktorjev "ja kako pa to, objavili smo super rezultate, delnica pa pade, nekaj je narobe s to borzo". nic ni narobe, samo treba je razumeti nacin delovanja.

recimo rusija in nafta: za fundamentalno sliko zadosca, ce pregledamo dogajanje in novice z ameriskimi naftnimi podjetji v zadnjih letih - kaj najdemo: vse dokler cena nafte ni pod recimo 40, imajo se mastno dovolj prostora za dobicke. ampak v oceh vedno bolj nervozne publike 60, 50 ali bognedaj 40 seveda tudi pod razno ni isto kot 70.

in publika JE vedno bolj nervozna; v sklade za mlade trge, v bistvu sklade za vroce zgodbe, je slo v zadnjem casu ogromno denarja, samo v prvih 2 mesecih 2006 toliko kot v celem letu 2005: [ne najdem članka: 3631]

dodatna skrb je, da se bo svetovna gospodarska rast ob rasti obrestnih mer upocasnila (tudi na trgih v razvoju) in ce do tega pride, to pomeni zmanjsano povprasevanje po energentih in surovinah. tako da sedanje dogajanje ni nujno samo stvar vrocih custev imetnikov vrocega denarja.

glede dileme fundament / sentiment predlagam tale dva teksta, sicer nista napisana ravno zdajle, vendar se isti vzorec vseskozi ponavlja: [ne najdem članka: 2436] in [ne najdem članka: 3167] .



* zadnji popravek: 13.03.06 06:33
#145 (odg: #134 crt)  13.03.06 10:18  Jakobodgovori / citiraj  |  shramba  

Bom kot berem, manj mi je jasno kaj naj naredim. Pa, če si še tako poenostavim tvoj odgovor. In sem prišel do naslednjega sklepa. A bi nam lahko zaupal kako kaj zgleda tvoj portfelj? Kakšna je tvoja filozofija investiranja in seveda na podlagi česa?

Aja, pa še en "skrb" vzbujajoč podatek iz poročila RCM. V zadnjih treh letih so korekcije na turškem trgu trajale v povprečju 24 dni, povprečen padec pa je bil 23%. Osteuropa ima v Turčiji 15%, Eurasien pa 10%. Vse kaže, da bo še krasno. In, če smo povsem črnogledi - nikjer ne piše, da tokrat ne bo trajalo dalj časa in še močneje.

* zadnji popravek: 13.03.06 10:18
#146 (odg: #145 Jakob)  13.03.06 10:26  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Jakob]

A bi nam lahko zaupal kako kaj zgleda tvoj portfelj? Kakšna je tvoja filozofija investiranja in seveda na podlagi česa?
moja filozofija je bolj kot ne ziheraska in taksna mi ustreza. pri tem sploh ni receno, da to kakorkoli pomaga komurkoli drugemu. imam nadpovprecno ljubezen do prostega denarja (vedno) in zlata (zadnjih nekaj let), ostalo je (kar je se z opaznejso utezjo) v glavnem v alfi, beti, mp-globalu in mp-techu.

ce ti iz tega se vedno ni jasno, kaj narediti, je to popolnoma pricakovano in OK, ker ni enega enotnega odgovora, temvec je to zelo stvar posameznika.

Aja, pa še en "skrb" vzbujajoč podatek iz poročila RCM. V zadnjih treh letih so korekcije na turškem trgu trajale v povprečju 24 dni, povprečen padec pa je bil 23%. Osteuropa ima v Turčiji 15%, Eurasien pa 10%. Vse kaže, da bo še krasno. In, če smo povsem črnogledi - nikjer ne piše, da tokrat ne bo trajalo dalj časa in še močneje.
ce bi rad bil res crnogled, poglej se malo dlje v preteklost, recimo leta 1997-1998 na azijskih in ruskem trgu. ker zadnja tri leta res niso nobene resne korekcije. :)



* zadnji popravek: 13.03.06 10:26
#147 (odg: #145 Jakob)  13.03.06 10:39  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Jakob]

Aja, pa še en "skrb" vzbujajoč podatek iz poročila RCM. V zadnjih treh letih so korekcije na turškem trgu trajale v povprečju 24 dni, povprečen padec pa je bil 23%. Osteuropa ima v Turčiji 15%, Eurasien pa 10%. Vse kaže, da bo še krasno. In, če smo povsem črnogledi - nikjer ne piše, da tokrat ne bo trajalo dalj časa in še močneje.
RKB ima pametno politiko, ko od pristopnikov zahteva izpolnitev tega obrazca. Poleg tega v vseh materialih za Osteuropo in Eurasien jasno piše, da je priporočljiva doba 10 let. Vendar tega očitno marsikdo ne jemlje resno.
#148 (odg: #145 Jakob)  13.03.06 10:42  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
Aja, pa še en "skrb" vzbujajoč podatek iz poročila RCM.
Ko smo že pri te sorte podatkih. Zadnje mesečno poročilo za Osteuropo se zaključi takole: "Zaradi zadnjih tečajnih porastov so po našem mnenju številne delnice že dosegle svojo polno vrednost."
#150 (odg: #146 crt)  13.03.06 11:04  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
ce ti iz tega se vedno ni jasno, kaj narediti, je to popolnoma pricakovano in OK, ker ni enega enotnega odgovora, temvec je to zelo stvar posameznika.
... morda pa si zelel slisati to:

ce danes das prst v zrak, pogledas naokoli in reces, da saj pravzaprav sploh ni nobenih resno podcenjenih nalozb -- imas po moje veliko bolj prav kot ne.

ok, ena izjema bi recimo lahko bili kmetijski pridelki, ampak tam je zadeva tezko dostopna retail vlagatelju; in pa zlato / srebro, vendar tam sliko zelo zamegli prisotnost vrocega denarja.

#153 (odg: #148 sandi)  13.03.06 11:09  Jakobodgovori / citiraj  |  shramba  
"Zaradi zadnjih tečajnih porastov so po našem mnenju številne delnice že dosegle svojo polno vrednost."
Da, prebral, opazil in pokvarilo vikend. Sicer pa si me "potolažil" s tistim o minimalnem vlaganju vsaj 10 let. Pa si spet govorim: o.k., saj sem dolgoročni.

Zdaj pa naj kdo reče, če nisem tipični predstavnik nekoga, ki bi rad čimbolj oplemenitil denar - pa nima pojma, kako.:)

#154 (odg: #134 crt)  13.03.06 11:27  _dbodnarukodgovori / citiraj  |  shramba  
glavni zadrzek je davek. vprasanje ni samo to, ali bo zadeva padla; vprasanje je, ali bo padla toliko, da to odtehta davcno obveznost, ki bo ustvarjena s prodajo, torej recimo 20% dobicka. primer: kupljeno po 100, stanje 200, v primeru prodaje izkupicek 100 + (200 - 100) * (1 - 0,2) = 180.
ne razumem povsem kaksen je vpliv davka?

Recimo da nameravas zdaj prodati, pocakati da pade, potem pa spet kupiti. Padec mora jasno odtehtati vstopno/izstopno provizijo. Davek si pa samo razporedis: del zdaj, del kasneje. Se motim?

Razen ce si mislil na "popuste" po 5,10,15 letih...

#155 (odg: #154 )  13.03.06 11:37  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

vpliv davka je to, da v zgornjem primeru sicer dobis 200 enot, vendar ves, da bos od tega 20 moral placati. to je sicer odlozen, vendar dejanski in znan strosek, ki ga v primeru ne-prodaje ne bi bilo. ravno tako ti niza bilanco, kot ti jo niza vnovicna vstopna provizija, le da njo bolj akutno obcutis, ker jo placas takoj (ko znova vstopas).

seveda pa je dejstvo, da lahko denar, za katerega ves, da bo moral iti za davek, zdajle takoj znova vlozis (v ta sklad ali kaj drugega) in iz njega do casa placila se kaj naredis -- drugace kot pri proviziji.

no, ampak to je mogoce olajsevalna okoliscina, mogoce pa otezevalna, glede na to, da nikjer ne pise, da bos z vlozkom tega denarja naredil dobicek.

nakar se zadeva se dodtano zakomplicira s tem, da zakon dovoli pobot dobickov in izgub (tj. morda bos pa v istem letu naredil se kaksno izgubo) -- AMPAK ... s tem so problemi: [ne najdem članka: 3021]



* zadnji popravek: 13.03.06 11:37
#159 (odg: #134 crt)  13.03.06 12:50  _petercodgovori / citiraj  |  shramba  

Ma, po mojem smo bolj ali manj na vrhu. Če imaš naložbo že dlje časa noter (npr. 2 leti) je zdaj super trenutek, da pobereš dobiček ali kar vse, ga vržeš v en depozit ali denarni sklad in malo prespiš.

Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 11

Seznam forumov  >  Skladi  >  RCM Eurasien & Osteuropa - kaj se dogaja, kako ven

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>