Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 16:53
-1,35 %
7.233,46
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 15:40
-0,17 %
1.454,28
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 20375... najdena v temi Jutranji pregled - svet - 27.11.07

Seznam forumov  >  DS (prej: FT)  RSS    >  Jutranji pregled - svet - 27.11.07

Rubrike
·ETF (2)
·FT (9)
·Slovenija (21)
·balkan (8)
·garantirani (2)
·novitrgi (17)
·preglednovic (1282)
·razno (21)
·skladi (32)
·svet (2)
·zavarovanja (1)
Arhiv
·nov 2010 (10)
·okt 2010 (21)
·sep 2010 (22)
·avg 2010 (22)
·jul 2010 (22)
·jun 2010 (21)
·maj 2010 (21)
·apr 2010 (20)
·mar 2010 (23)
·feb 2010 (19)
·jan 2010 (20)
·dec 2009 (18)
·nov 2009 (21)
·okt 2009 (22)
·sep 2009 (22)
·avg 2009 (21)
·jul 2009 (23)
·jun 2009 (22)
·maj 2009 (40)
·apr 2009 (40)
·mar 2009 (44)
·feb 2009 (40)
·jan 2009 (40)
·dec 2008 (43)
·nov 2008 (40)
·okt 2008 (44)
·sep 2008 (44)
·avg 2008 (21)
·jul 2008 (25)
·jun 2008 (39)
·maj 2008 (40)
·apr 2008 (44)
·mar 2008 (42)
·feb 2008 (42)
·jan 2008 (42)
·dec 2007 (41)
·nov 2007 (51)
·okt 2007 (58)
·sep 2007 (43)
·avg 2007 (24)
·jul 2007 (28)
·jun 2007 (36)
·maj 2007 (51)
·apr 2007 (14)
 
Jutranji pregled - svet - 27.11.07
Rubrika: preglednovic
<  |  >  |  seznam
 27.11.07 09:03  andrejcc (DS) shramba  





  • Ameriške borze so večino dneva zgledale solidne. Ob koncu trgovanja pa so zabeležile močne minuse nad dvema odstotkoma. V nevarnosti naj bi bila tudi rastoča trendna linija iz leta 2003. Se pa tokrat za spremembo azijske borze niso odzvale tako močno, saj so bili padci nižjih od tistih v ZDA.

    K padcem naj bi največ prispevale spet finančne institucije. Citigroup naj bi zaradi racionalizacije odpustil 17.000 ljudi. Hkrati pa tudi prodaja 4,9% lastnih delnic. S prodajo naj bi iztržil 7,5 milijard dolarjev. Kupec je investicijski sklad vlade Abu Dhabi. Cena naj bi se gibala med 31,83 in 32,24 dolarjev na delnico. Arabci naftne dolarje pametno koristijo. Že leta 1991 je po posojilni krizi v Latinski Ameriki in posledičnim padcem cene to izkoristil savdski princ Alwaleed bin Talal, ki je takrat postal največji delničar Citigroup.

  • Po pred kratkim omenjenim nakupom deleža v AMD s strani Dubai International Capital, se je ta tokrat lotil naložbe v Sony. Očitno arabci razmišljajo tudi o tem, kaj bo, ko nafte ne bo.

  • HSBC Holdings PLC namerava reševati dva svoja sklada s prenosom 45 milijard dolarjev sredstev skladov med lastna sredstva. S tem naj bi preprečili likvidacijo skladov.

  • Zlato še vedno poskakuje, vendar se drži nad 820 dolarjev.



PS: Kdor se spomni konca filma iz inserta, se bo spomnil tudi vzporednice s trgom :)

* zadnji popravek: 27.11.07 09:03


Komentarji uporabnikov  (vseh: 8; zadnji: 27.11.07 11:11)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 27.11.07 09:23  Osojnikodgovori / citiraj

Šejki morda res razmišljajo. Kaj pa "navadni" Arabci, ki v npr. Dubai-u živijo od rente, ki jim pripada od rojstva dalje, vso delo v državi pa opravljajo Filipinci, Pakistanci, Indijci, itd.

Kaj bo pa s temi (milijoni ljudi - ?), ko enkrat črpanja denarja iz tal usahne ?
 27.11.07 10:02  dudeodgovori / citiraj

Osojnik, odkrivaš toplo vodo ...
 27.11.07 10:07  Osojnikodgovori / citiraj

dude, piješ toplo vodo ...
 27.11.07 10:13  dudeodgovori / citiraj

Zakaj misliš, da so Američani napadli Irak?

Hoteli so "predrugačiti" regijo in zmanjšati odvisnost od Savdijcev.
 27.11.07 10:35  Osojnikodgovori / citiraj

Ja, tudi jaz sem bil prepričan, da je bilo tako mišljeno.

Sedaj pa že malo dvomim. Rezultat je namreč 100% drugačen od pričakovanega.

Morda so pa Bush in njegov krog, kot veliki naftarji hoteli zgolj povečati ceno nafte, kar jim je 100% uspelo. Dobički se itak delijo 50:50 % med arabci in (ameriškimi) podjetji, ki nafto črpajo.

Morda je pa bila tisto varianta A, če pa ne rata pa je ta varianta B. Rezultat je v obeh primerih za načrtovalce vojne ugoden.

Kako se bodo iz iraškega gnoja izvlekli ven pa itak ostane problem naslednikov v beli hiši. Med tem časom so milijarde že pokasirane.

Nekako zgleda, da se vodstvo ZDA bolj ukvarja z lastnimi privatnimi dobički sedaj, kot pa kaj bo za državo boljše potem.
 27.11.07 10:43  dudeodgovori / citiraj

Jaz sem mnenja, da so glavni ideologi resnično imeli v mislih varianto A. Varianta B je prišla pač zraven, ker niti ni neka ovira varianti A. Glavno napako so IMHO naredili, ker so A zavili v celofan vojne proti terorizmu. Laž ima kratke noge.
 27.11.07 10:45  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[Osojnik]

Šejki morda res razmišljajo. Kaj pa "navadni" Arabci, ki v npr. Dubai-u živijo od rente, ki jim pripada od rojstva dalje, vso delo v državi pa opravljajo Filipinci, Pakistanci, Indijci, itd.

Kaj bo pa s temi (milijoni ljudi - ?), ko enkrat črpanja denarja iz tal usahne ?
--jim bojo iste pravice se naprej pripadale, sam da se bojo crpale iz svetovnih blue chipov :)
 27.11.07 11:11  Osojnikodgovori / citiraj
[andrejcc]

:: [Osojnik]

:: Šejki morda res razmišljajo. Kaj pa "navadni" Arabci, ki v npr. Dubai-u živijo od rente, ki jim pripada od rojstva dalje, vso delo v državi pa opravljajo Filipinci, Pakistanci, Indijci, itd.

:: Kaj bo pa s temi (milijoni ljudi - ?), ko enkrat črpanja denarja iz tal usahne ?



--jim bojo iste pravice se naprej pripadale, sam da se bojo crpale iz svetovnih blue chipov :)
do prvega borznega zloma.

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>