Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 21:59
0,54 %
7.131,07
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 13.12
0,30 %
1.501,42
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 38986... najdena v temi ZPS proti NLB

Seznam forumov  >  Periskop  RSS    >  ZPS proti NLB

Blog - Sandi Kodrič

Sandi Kodrič

V tem blogu se avtor pretežno čudi in sprašuje o raznih temah - ki so ali pa niso povezane s financami.

Vse zapisano je osebno mnenje, ki nima nobene povezave z družbo, lastnico teh spletnih strani.

Rubrike
·banke (36)
·borza (35)
·certifikati (13)
·davki (9)
·ekonomija (36)
·hec (7)
·jezik (17)
·kekec (20)
·knjige (2)
·mediji (21)
·nadzorniki (20)
·nakupovanje (11)
·nepremičnine (52)
·oglaševanje (25)
·pokojnina (55)
·politika (50)
·potrošnik (15)
·psihologija (3)
·razno (8)
·skladi (93)
·sodstvo (5)
·svoboda (6)
·zakonodaja (19)
·zavarovanje (31)
·zdravstvo (11)
Arhiv
·nov 2015 (1)
·maj 2015 (1)
·feb 2015 (1)
·dec 2012 (1)
·nov 2012 (1)
·okt 2012 (4)
·jul 2012 (6)
·jun 2012 (1)
·maj 2012 (1)
·apr 2012 (5)
·mar 2012 (2)
·feb 2012 (3)
·jan 2012 (4)
·dec 2011 (3)
·nov 2011 (4)
·okt 2011 (7)
·sep 2011 (2)
·avg 2011 (6)
·jul 2011 (1)
·jun 2011 (4)
·maj 2011 (13)
·apr 2011 (8)
·mar 2011 (15)
·feb 2011 (4)
·jan 2011 (11)
·dec 2010 (9)
·nov 2010 (12)
·okt 2010 (10)
·sep 2010 (10)
·avg 2010 (11)
·jul 2010 (8)
·jun 2010 (9)
·maj 2010 (11)
·apr 2010 (11)
·mar 2010 (17)
·feb 2010 (6)
·jan 2010 (5)
·dec 2009 (7)
·nov 2009 (6)
·okt 2009 (9)
·sep 2009 (3)
·avg 2009 (8)
·jul 2009 (3)
·jun 2009 (2)
·maj 2009 (7)
·apr 2009 (5)
·mar 2009 (12)
·feb 2009 (7)
·jan 2009 (11)
·dec 2008 (6)
·nov 2008 (11)
·okt 2008 (10)
·sep 2008 (5)
·avg 2008 (8)
·jul 2008 (4)
·jun 2008 (12)
·maj 2008 (8)
·apr 2008 (7)
·mar 2008 (9)
·feb 2008 (6)
·jan 2008 (7)
·dec 2007 (5)
·nov 2007 (8)
·okt 2007 (6)
·sep 2007 (8)
·avg 2007 (8)
·jul 2007 (1)
·jun 2007 (8)
·maj 2007 (11)
·apr 2007 (12)
·mar 2007 (11)
·feb 2007 (6)
 
ZPS proti NLB
Rubrika: banke, potrošnik
<  |  >  |  seznam
 05.06.07 22:14  sandi (admin) (DS) shramba  

Danes je Zveza potrošnikov Slovenije obvestila javnost o svojih aktivnostih glede domnevnega oškodovanja bančnih varčevalcev, komitentov "Modrega varčevanja NLB". NLB je baje med letoma 1999 in 2003 sklepala pogodbe, v katerih je komitentom zagotavljala, da bo obrestna mera vsako leto varčevanja višja, dejansko pa so jo zniževali. Iz tega bi se dalo sklepati, da se je banka uštela pri predvidevanju, kaj se bo dogajalo na trgu in je potem svojo napako kar prevalila na komitente.

Kaj je res in kaj ni, iz javno objavljenih navedb ZPS in NLB ni mogoče ugotoviti. Namreč, kot piše Delo, je namreč odgovor NLB prislovično pitijski. Navedb ZPS ne demantirajo, pač pa pravijo, da je lahko prihajalo do različnega razumevanja, kaj jim je bilo v okviru pogodbe dejansko obljubljeno. O obrestnih merah ne govorijo, pač pa navajajo, da imajo vse stranke modrega varčevanja v pogodbi zapisano tudi možnost predčasne prekinitve pogodbe kadarkoli po izteku prvega leta varčevanja, ki so jo nekatere tudi izkoristile.

To bi lahko interpretirali kot: kdor je sumil, da ga bomo nategnili, je modro varčevanje itak lahko prekinil.

Kakorkoli, zanimivo bo spremljati, kakšen bo izid. Nauk pa je očiten: temeljito prebrati vse papirje pred podpisom kakršnihkoli dolgoročnih pogodb in v primeru dvomov pridobiti še kakšno mnenje.

BTW: če se nam slučajno NLB javi s kakšnim obširnejšim in bolj relevantnim odgovorom na navedbe ZPS, ga bomo na Finančni točki z veseljem objavili. Če ima banka pri tem čisto vest, bi bilo najbolj prepričljivo, če kar objavijo eno od takratnih pogodb, kot so jih sklepali modri varčevalci. Iz tega bi se točno videlo, o čem so varčevalci bili obveščeni in kaj so podpisali.

* zadnji popravek: 05.06.07 22:14


Komentarji uporabnikov
Replika? Pripomba? Še kaj manjka?  (vseh: 32; zadnji: 18.03.11 11:47)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 05.06.07 23:25  pgregorcodgovori / citiraj

Malo sem zadeve že pozabil (sem bil tudi sam varčevalec)... sem šel pogodbo poiskati in v 7. členu piše: V primeru ukinitve TOM se sredstva usklajujejo s predpisano ali v bančni praksi uveljavljeno indeksno klavzulo oz. se minimalna obrestna mera ustrezno spremeni.

Kar je mene najbolj zmotilo takrat je bilo to, da sem na banki vprašal, koliko so obresti in so povedali neko cifro. Ko pa so jih konec leta pripisali, so bile nižje. Ker sem močno tečnaril, so mi razkrili, da stari varčevalci prejemamo nižje obresti kot novi, ker se nam upošteva TOM, starim pa ne ali nekaj takega... Ko sem pa spraševal (povedal sem leto pogodbe) pa o tem ni nihče nič črhnil...

Osebno se mi za tisti denar takrat ni dalo angažirati. Zamenjal sem banko in to je bilo tudi vse. Me pa zanima, kako se bo sedaj zadeva iztekla.
 06.06.07 07:50  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[pgregorc]

Malo sem zadeve že pozabil (sem bil tudi sam varčevalec)... sem šel pogodbo poiskati in v 7. členu piše: V primeru ukinitve TOM se sredstva usklajujejo s predpisano ali v bančni praksi uveljavljeno indeksno klavzulo oz. se minimalna obrestna mera ustrezno spremeni.
Hm. A ni bilo tako, da se je TOM za obstoječe pogodbe uporabljal še naprej. Saj se menda TOM še danes izračunava.
 06.06.07 07:55  pgregorcodgovori / citiraj
[sandi]

:: [pgregorc]

:: Malo sem zadeve že pozabil (sem bil tudi sam varčevalec)... sem šel pogodbo poiskati in v 7. členu piše: V primeru ukinitve TOM se sredstva usklajujejo s predpisano ali v bančni praksi uveljavljeno indeksno klavzulo oz. se minimalna obrestna mera ustrezno spremeni.



Hm. A ni bilo tako, da se je TOM za obstoječe pogodbe uporabljal še naprej. Saj se menda TOM še danes izračunava.
Ja, se je. Zato so obstoječi dobili manj kot tisti, ki so sklenili na novo.
 06.06.07 08:53  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[pgregorc]

:: Hm. A ni bilo tako, da se je TOM za obstoječe pogodbe uporabljal še naprej. Saj se menda TOM še danes izračunava.



Ja, se je. Zato so obstoječi dobili manj kot tisti, ki so sklenili na novo.
A ni obrnjeno? Starim naj bi se upošteval TOM do konca (dobili več), novejši naj bi sklenili pod slabšimi pogoji, brez TOMa (dobili manj)?
 06.06.07 11:17  maatejodgovori / citiraj

No, tud sam sem mel to takrat sklenjeno. Ampak glede na to, da je bila višina zneska (vsaj uradno) omejena, ravno obogatel noben s tem varčevanjem ni in ne bi. Tako da najbolje da pozabimo zadevo. V prihodnje pa je treba bit bolj pazljiv pri branju drobnega tiska oz. VSEH členov. Če se pa komu da ukvarjat s to zadevo za tistih nekaj jurjev, pa kar. Ampak bolje usmeriti boj po načelu principa na kaj bolj ljudstvu "škodljivega".
 06.06.07 11:18  gregor19odgovori / citiraj
[sandi]

:: [pgregorc]

:: :: Hm. A ni bilo tako, da se je TOM za obstoječe pogodbe uporabljal še naprej. Saj se menda TOM še danes izračunava.

::

:: Ja, se je. Zato so obstoječi dobili manj kot tisti, ki so sklenili na novo.



A ni obrnjeno? Starim naj bi se upošteval TOM do konca (dobili več), novejši naj bi sklenili pod slabšimi pogoji, brez TOMa (dobili manj)?
Ne. V mojem primeru je bilo v petem letu obrestovanje TOM+0,4%, kar je zneslo 2,8%, če bi prekinil in začel znova, je bilo za prvo leto 3,25%.

Ampak to sem izvedel šele po dveh mesecih pritoževanja na prenizek znesek obresti. Tudi pri meni je takrat dvignilo pokrov, sem vse zaprl in šel v drugo banko.

Še to, kaj je pisalo v moji(h) pogodbi(ah): pribitek na osnovo se vsako leto POVEČUJE, osnova pa se določi v sklepu banke. Tako so se obresti v resnici vsako leto nižale. Ampak pravno je vse pokrito, tako da na takele pogodbe dvomim, da bodo kaj iztožili.

Še nostalgija: ob sklenitvi so obljubljali TOM + 5,4%. Mislim pa, da nikoli niso nobene vloge obrestovali po več kot TOM + 2%.

In nauk: banka lahko ponudi naslednji depozit: štiri leta obrestovanje osnova + pribitek 0%, peto leto osnova + pribitek 10%. Osnova pa se določi s sklepom banke, trenutno znaša 0,2%.

Ljudje zagrabijo.

Po štirih letih pa sledi nov sklep banke, določi osnovo recimo -10%.
 06.06.07 12:43  pgregorcodgovori / citiraj
[gregor19]

:: [sandi]

:: :: [pgregorc]

:: :: :: Hm. A ni bilo tako, da se je TOM za obstoječe pogodbe uporabljal še naprej. Saj se menda TOM še danes izračunava.

:: ::

:: :: Ja, se je. Zato so obstoječi dobili manj kot tisti, ki so sklenili na novo.

::

:: A ni obrnjeno? Starim naj bi se upošteval TOM do konca (dobili več), novejši naj bi sklenili pod slabšimi pogoji, brez TOMa (dobili manj)?



Ne. V mojem primeru je bilo v petem letu obrestovanje TOM+0,4%, kar je zneslo 2,8%, če bi prekinil in začel znova, je bilo za prvo leto 3,25%.
Tako ja. Tudi jaz sem spokal kufre in odsel.
 06.06.07 13:42  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj


Torej navedbe NLB držijo: res je lahko prihajalo do različnega razumevanja, kaj jim je bilo v okviru pogodbe dejansko obljubljeno. Nekateri varčevalci so spregledali, da so šli v "črno luknjo", varčevanje, katerega rezultat čez pet let bo odvisen od vsakokratnega "sklepa banke o osnovi". Oziroma, varčevalci so mislili, da je v igri samo ena spremenljivka (višina TOM), dejansko pa je bila še ena.
 06.06.07 13:54  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[gregor19]

In nauk: banka lahko ponudi naslednji depozit: štiri leta obrestovanje osnova + pribitek 0%, peto leto osnova + pribitek 10%. Osnova pa se določi s sklepom banke, trenutno znaša 0,2%. Ljudje zagrabijo. Po štirih letih pa sledi nov sklep banke, določi osnovo recimo -10%.
Tale nauk je lahko aktualen tudi danes. Kolikšen del ljudi, ki danes sklepajo strukturirane depozite v SKB/BACA/Abanki, ZARES VE, v kaj vstopajo?
 06.06.07 14:12  sejadodgovori / citiraj
Tale nauk je lahko aktualen tudi danes. Kolikšen del ljudi, ki danes sklepajo strukturirane depozite v SKB/BACA/Abanki, ZARES VE, v kaj vstopajo?
Mislim, da so pogodbe o strukturiranih depozitih precej bolj natančno opredeljene (vsaj jaz imam v rokah pogodbi od SKB in BACA) in je možnost manipuliranja (dvoumnosti) precej nižja.

BTW, če pogledaš strukturirani depozit od SKB (tisti, ki je bil izdan lani): v pogodbi je natančno navedeno, da bo vsakoletna izplačana obrestna mera višja izmed:

- 0,3%

- Vrednosti košarice delnic (formula za izračun in presečni datumi so zelo natačno navedeni), vendar ne več kot 9,5%.

- vsaj 50% do tedaj najvišje dosežene obrestne mere.

Letos je minilo prvo leto. Rezultat: Donos košarice je bil 7,75%.

Komitentom je bilo izplačano 7,75%, v prihodnjih 4 letih pa imajo zajamčeno izplačilo VSAJ 3,875%.

Če bo dejanski donos v naslednjem letu npr. 9%, se bo izplačalo 9%, minimalni prag za izplačilo za zadnja 3 leta pa se bo s 3,875% zvišal na 4,5%.

Podobno je pri BA-CA (formula udeležbe v dejanskem donosu je tudi zelo natačno opredeljena) kot tudi pri Abanki (malo bolj kompleksno sicer, pa vseeno razumljivo).
 06.06.07 14:37  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[gregor19]

Še nostalgija: ob sklenitvi so obljubljali TOM + 5,4%. Mislim pa, da nikoli niso nobene vloge obrestovali po več kot TOM + 2%.
Še malo nostalgije. Pred leti, ko je bil TOM še veljaven in letna inflacija okoli 8-9%, je NLB ponujala otroško varčevalno knjižico, na kateri je bila letna obrestna mera 4% nominalno (brez revalorizacije). Na mojo pisno poizvedbo, ali ni to nateg svetovnega formata (glede na to, da jim takrat seveda na misel ni prišlo dajati kreditov z nominalno obrestno mero) sem dejansko dobil pisni odgovor, da vse to drži, da otrok svoj denar na knjižici realno res izgublja, vendar pa to vseeno ni nateg, pač pa bančno poslovanje v okviru ustaljene prakse (ali nekaj takega). Škoda, da nisem dopisa shranil.
 06.06.07 14:45  Redstripeodgovori / citiraj

Na banki koper ni nič bolje, ne vem zdej na pamet, ampak so za rojstvo otroka podarili par jurjev, vendar si se moral obvezati, da boš pet let varčeval 30k sit letno. Obrestna mera 2,25% tam nekje. Jaka muda, neki ti šenka pa ti pol na drugi strani vzame...
 06.06.07 14:52  sejadodgovori / citiraj
[Procent] ...ampak so za rojstvo otroka podarili par jurjev, vendar si se moral obvezati...
Saj poznaš: Boj se Danajcev tudi ko darove nosijo!:)
 18.09.07 12:26  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Nekoliko bolj na široko opisuje bančni nateg z modrim varčevanjem zadnja Mladina:

Zloraba zaupanja
 18.10.07 08:30  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Delo piše v članku Ne-modro varčevanje NLB:

...Veliko pove podatek, da je v poravnalnih pogodbah včasih določba, da varčevalec vsebine pogodbe ne sme razkrivati tretjim osebam.

Tole pa spominja na tiste klavzule iz pogodb pri BPH o individualnem upravljanju premoženja, da stranka ne sme razkriti, kakšna je bila dejanska dosežena donosnost.
 12.12.07 17:11  miljonarodgovori / citiraj

NLB me sedaj vabi, da sklenem poravnavo za premalo plačane obresti.

Obresti so sedaj izračunali na podlagi najvišje obrestne mere, ki je bila zapisana v pogodbi. Za mene je to OK.

Nočejo pa priznati zamudnih obresti, ker bi jaz ta denar moral dobiti že pred 2 leti. Trdijo, da nisem upravičen do zamudnih obresti.

 08.05.08 16:40  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Prva sodba sodišča v primeru "modrega varčevanja": Banke diskriminirajo potrošnike?
 09.05.08 09:20  _JanezTKodgovori / citiraj

Sam sem bil tudi član "modrih" varčevalcev. Obresti res niso bile takšne kot so jih obljubljali, samo so poleg tega obljubljali tudi boljše kredite, če si modro varčeval. Načeloma si jih res dobil z boljšimi pogoji samo ti pogoji so bili še vedno slabši, kot drugje.

Posledica je simpl - sm v nekem trenutku prekinil varčevanje in zamenjal banko.
 09.07.08 16:36  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Kot kaže, je NLB samovoljno nižala obrestne mere tudi drugje, ne le pri "modrem varčevanju":

Sporočilo Zveze potrošnikov Slovenije
 09.07.08 17:33  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

nacionalni interes je nekje treba zaracunat
 24.04.09 14:19  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Žurnal24: NLB: 40.000 varčevalcem 10 milijonov

Zadeva je dobila zanimiv epilog v dilemi, kaj predstavljajo tiskane publikacije (reklame), ki jih banke delijo potencialnim strankam. Ali so banke zavezane k tistemu, kar je tam notri napisano, ali pa ne, ker so pač te publikacije kr neki in ne "uradne ponudbe".

Kot je razumeti, se je sodišče postavilo na stališče, da so informativne publikacije kr neki in banka ni zavezana, da se drži tistega, kar piše v njih; npr. tega, kakšne bodo obresti pri Modrem varčevanju.

* zadnji popravek: 24.04.09 14:19
 24.04.09 14:25  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--ze to, da se je NLB izvensodno nadvse rada poravnala, mnogo pove o tem kaj je sama mislila o "brosurah"

 01.06.09 15:50  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

ZPS: NLB kršila pogoje tudi pri Rentnem varčevanju
 03.06.09 02:24  alnoodgovori / citiraj

Ve kdo kaj več o temu Rentnemu varčevanje. Jaz sem imel ravno to varčevanje od oktobra 2001 do oktobra 2004.

A je banka že priznala napako? A bodo zopet nekaj malega dali za nazaj in da stranka podpiše poravnavo? Kakršna koli informacija je dobrodošla.
 03.06.09 08:01  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[alno]

Ve kdo kaj več o temu Rentnemu varčevanje. Jaz sem imel ravno to varčevanje od oktobra 2001 do oktobra 2004.



A je banka že priznala napako? A bodo zopet nekaj malega dali za nazaj in da stranka podpiše poravnavo? Kakršna koli informacija je dobrodošla.
Poziv varčevalcem Rentnega varčevanja zaradi prenizko izplačanih obresti
 03.06.09 12:48  sdspecyodgovori / citiraj
[sandi]

Žurnal24: NLB: 40.000 varčevalcem 10 milijonov



Zadeva je dobila zanimiv epilog v dilemi, kaj predstavljajo tiskane publikacije (reklame), ki jih banke delijo potencialnim strankam. Ali so banke zavezane k tistemu, kar je tam notri napisano, ali pa ne, ker so pač te publikacije kr neki in ne "uradne ponudbe".



Kot je razumeti, se je sodišče postavilo na stališče, da so informativne publikacije kr neki in banka ni zavezana, da se drži tistega, kar piše v njih; npr. tega, kakšne bodo obresti pri Modrem varčevanju.
A pol tud ni treba, da so cene na tistih reklamah iz trgovin, take, kot gor piše, za navedeno obdobje???

Pa kaj mamo to za ene cepce u sodniji?
 03.06.09 13:32  alekodgovori / citiraj

Sodniki ravnajo pravilno. Slabost je v zakonu (OZ). Ponudnik je zavezan samo pogodbi, ki se sklene, ne pa tudi svojemu vabilu k dajanju ponudb (razni oglasi ipd). Seveda, pa lahko poudnik odgovarja zaradi zavajajočega oglaševanja, ki je kaznivo - a se je treba na to sklicevati.
 16.07.09 13:31  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[alek]

Sodniki ravnajo pravilno. Slabost je v zakonu (OZ). Ponudnik je zavezan samo pogodbi, ki se sklene, ne pa tudi svojemu vabilu k dajanju ponudb (razni oglasi ipd). Seveda, pa lahko poudnik odgovarja zaradi zavajajočega oglaševanja, ki je kaznivo - a se je treba na to sklicevati.
24ur: Modri varčevalec uspel
 21.06.10 18:34  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Delo, 21.6.2010

Potrošnikom pripadajo celotne obljubljene obresti

Višje sodišče v Ljubljani je potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, po kateri mora NLB nejasno pogodbeno določilo o izračunu obresti tolmačiti v korist varčevalca

Ljubljana – V sagi o povračilu premalo izplačanih obresti po pogodbah o Modrem varčevanju – NLB je sklenila z varčevalci okoli 40.000 takih pogodb – se je zgodila nova pomembna prelomnica. Višje sodišče v Ljubljani, ki je presojalo o pritožbi banke na sodbo Okrajnega sodišča, je v celoti ugodilo zahtevku varčevalca. Odločilo je, da je NLB ob koncu varčevanja morala varčevalcu izplačati obresti, kot so bile določene v sklepu, ki je veljal ob podpisu varčevalne pogodbe. Kar pomeni, da je morala za izračun uporabiti (visoke) obrestne mere, zapisane v bančni brošuri, ki so jo varčevalci prejeli pri sklepanju pogodbe. To je po besedah odvetnice Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) Žive Drol Novak razsodba, kakršno so si varčevalci in ZPS, ki je pred več kot tremi leti dregnila v Modro varčevanje, lahko samo želeli.

Spomnimo, da je banka svojo znamenito dolgoročno varčevalno ponudbo oglaševala z ugodnimi naraščajočimi obrestnimi merami, zato so se varčevalci zanjo množično odločali. Po dobrih dveh letih so se razmere na finančnih trgih poslabšale in banka je namesto obljubljenih rasti obrestne mere začela – zniževati, čeprav je v pogodbi zapisala, da se obrestna mera poveča po vsakem zaključenem varčevalnem letu v skladu s sklepom banke. Zveza potrošnikov Slovenije je zaznala problem in kot zastopnica v imenu okoli 160 svojih članov vložila tožbe. S tem je spodbodla banko, da se je odzvala in ponudila vsem varčevalcem v Modrem varčevanju, za katere je presodila, da so dobili prenizko izplačane obresti, prostovoljno izvensodno poravnavo ter jim izplačala nesporni del razlike. A znesek, ki ga je izračunala banka, je bil precej (ponekod tudi za polovico) manjši, kot naj bi bil po izračunu ZPS.

V tem času so sodišča o vloženih tožbah že večkrat razsojala. V vseh razsodbah so sodišča pritrdila tožnikom, da je banka z zniževanjem obrestnih mer kršila pogodbena določila. Različno pa so se odločala o tem, kolikšna razlika pripada varčevalcu za čas, ko je banka zniževala obresti: ali do višine zadnjega zvišanja obresti (februarja 2002) ali po (za varčevalca ugodnejši) lestvici iz leta 1999, ki jo je banka varčevalcu obljubila v brošuri ob sklenitvi pogodbe. Razlike med enim in drugim zneskom so bile v nekaterih primerih precejšnje, odvisne pa od tega, kdaj je bila pogodba sklenjena.

Sodni postopki so se nadaljevali na pritožnih instancah. V zadnji sodbi je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo odločitev Okrajnega sodišča, da je pogodbeno določilo, v katerem je banka zapisala način določanja višine obrestne mere za Modro varčevanje, nejasno. (Banka namreč varčevalcem ni predložila sklepa, na katerega se je sklicevala v pogodbi in v katerem je določila obrestne mere za vsako leto varčevanja, ampak je vsebino sklepa povzela v brošuro.) Ker je pogodbo v celoti pripravila banka, je, kot je odločilo sodišče, treba pri razlagi takšnih določil uporabiti pravilo obligacijskega prava, ki pravi, da se nejasna določila razlagajo v korist druge stranke, torej varčevalca. S tem je postala pravnomočna odločitev, da za celotno obdobje varčevanja veljajo obrestne mere, kakršne je banka obljubila v omenjeni brošuri. Ker pa je bila pred tem že sprejeta sodba, ki, kot rečeno, varčevalcu prisoja manjši obseg povračila obresti, torej obstajata zdaj dve vrsti pravnomočnih sodb v praktično enakih primerih.

Odprtih je še okoli 30 sodnih postopkov, zato bo za končno odločitev v sporu o pravilnem obračunavanju obresti treba počakati na odločitev Vrhovnega sodišča RS. V prvi od teh zadev je namreč Vrhovno državno tožilstvo že junija lani vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper prejšnjo sodbo višjega sodišča, češ da sodišče ni pravilno uporabilo pravila obligacijskega prava o razlagi nejasnih pogodbenih določil. A, kot poudarja Živa Drol Novak, je tokratna sodba Višjega sodišča v Ljubljani dobro znamenje za varčevalce, ki se niso bili pripravljeni sodno ali izvensodno poravnati z banko, saj verjamejo, da je pravica na njihovi strani, in so se zato odločili »iti do konca«.

Božena Križnik

 15.10.10 12:43  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Zveza potrošnikov Slovenije: ZPS poziva banke k vračilu nezakonito zaračunanih provizij

/.../ Kot ugotavljajo pri ZPS, je bančni kartel pri uvajanju bankomatnih provizij žal le manjši del širšega problema podražitev v plačilnem prometu v Sloveniji. V zadnjih petih letih so slovenske banke postale ene izmed najdražjih v EU, kar je potrdila tudi primerjalna študija Evropske komisije. Razlogi za to so nepreglednost in neprimerljivost bančnih storitev, predvsem pa pomanjkanje nadzora, ki bi postavil meje sistematičnemu odiranju potrošnikov. Tako potrošniki z vsako bančno transakcijo financirajo dobičke bank ali pa krijejo njihove izgube, do katerih je prišlo zaradi njihovih slabih in neodgovornih poslovnih odločitev v preteklih letih.
 18.03.11 08:33  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Zveza potrošnikov Slovenije: Uspešen zaključek akcije Modro varčevanje

...Vložitev tožb pa je imelo pozitiven vpliv tudi za ostale varčevalce NLB, saj je skoraj 40.000 varčevalcev v letih 2008 in 2009 prejelo ponudbo banke za sklenitev izvensodnih poravnav, s katerimi se je banka izognila dodatnim sodnim postopkom. Po naših ocenah je dodatno izplačani znesek obresti znašal okrog 13 milijonov evrov.
 18.03.11 11:50  vilijemodgovori / citiraj
::...Vložitev tožb pa je imelo pozitiven vpliv tudi za ostale varčevalce NLB, saj je skoraj 40.000 varčevalcev v letih 2008 in 2009 prejelo ponudbo banke za sklenitev izvensodnih poravnav, s katerimi se je banka izognila dodatnim sodnim postopkom. Po naših ocenah je dodatno izplačani znesek obresti znašal okrog 13 milijonov evrov.
in kar lepi koscek teh 13 milijonov, so lepo pokasirali nazaj z uvedno mesecnega nadomestila za nlb klik, hahaha!

* zadnji popravek: 18.03.11 11:50

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>