Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 14:25
0,11 %
7.340,77
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 13:25
-0,39 %
1.451,08
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 42212... najdena v temi Register brezposelnih diplomantov

Seznam forumov  >  Periskop  RSS    >  Register brezposelnih diplomantov

Blog - Sandi Kodrič

Sandi Kodrič

V tem blogu se avtor pretežno čudi in sprašuje o raznih temah - ki so ali pa niso povezane s financami.

Vse zapisano je osebno mnenje, ki nima nobene povezave z družbo, lastnico teh spletnih strani.

Rubrike
·banke (36)
·borza (35)
·certifikati (13)
·davki (9)
·ekonomija (36)
·hec (7)
·jezik (17)
·kekec (20)
·knjige (2)
·mediji (21)
·nadzorniki (20)
·nakupovanje (11)
·nepremičnine (52)
·oglaševanje (25)
·pokojnina (55)
·politika (50)
·potrošnik (15)
·psihologija (3)
·razno (8)
·skladi (93)
·sodstvo (5)
·svoboda (6)
·zakonodaja (19)
·zavarovanje (31)
·zdravstvo (11)
Arhiv
·nov 2015 (1)
·maj 2015 (1)
·feb 2015 (1)
·dec 2012 (1)
·nov 2012 (1)
·okt 2012 (4)
·jul 2012 (6)
·jun 2012 (1)
·maj 2012 (1)
·apr 2012 (5)
·mar 2012 (2)
·feb 2012 (3)
·jan 2012 (4)
·dec 2011 (3)
·nov 2011 (4)
·okt 2011 (7)
·sep 2011 (2)
·avg 2011 (6)
·jul 2011 (1)
·jun 2011 (4)
·maj 2011 (13)
·apr 2011 (8)
·mar 2011 (15)
·feb 2011 (4)
·jan 2011 (11)
·dec 2010 (9)
·nov 2010 (12)
·okt 2010 (10)
·sep 2010 (10)
·avg 2010 (11)
·jul 2010 (8)
·jun 2010 (9)
·maj 2010 (11)
·apr 2010 (11)
·mar 2010 (17)
·feb 2010 (6)
·jan 2010 (5)
·dec 2009 (7)
·nov 2009 (6)
·okt 2009 (9)
·sep 2009 (3)
·avg 2009 (8)
·jul 2009 (3)
·jun 2009 (2)
·maj 2009 (7)
·apr 2009 (5)
·mar 2009 (12)
·feb 2009 (7)
·jan 2009 (11)
·dec 2008 (6)
·nov 2008 (11)
·okt 2008 (10)
·sep 2008 (5)
·avg 2008 (8)
·jul 2008 (4)
·jun 2008 (12)
·maj 2008 (8)
·apr 2008 (7)
·mar 2008 (9)
·feb 2008 (6)
·jan 2008 (7)
·dec 2007 (5)
·nov 2007 (8)
·okt 2007 (6)
·sep 2007 (8)
·avg 2007 (8)
·jul 2007 (1)
·jun 2007 (8)
·maj 2007 (11)
·apr 2007 (12)
·mar 2007 (11)
·feb 2007 (6)
 
Register brezposelnih diplomantov
Rubrika: ekonomija
<  |  >  |  seznam
 09.09.08 14:05  sandi (admin) (DS) shramba  

"Konec junija je bilo v register brezposelnih diplomantov vpisanih 1613 mladih od 25 do 29 let", pravi članek v Delu in nadaljuje:
Goran Lukič z Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarja, da je vendarle treba preseči delitev na uporabno in neuporabno znanje in upoštevati nadarjenost in želje mladih ljudi. Čeprav se je število brezposelnih med njimi v zadnjih sedmih letih zmanjšalo, se je za več kot še enkrat povečala stopnja tistih s sedmo in osmo stopnjo izobrazbe, ki nimajo redne zaposlitve.
Katere delavce bi delodajalci radi zaposlili (izobrazbena sestava napovedanih prostih delovnih mest za 2007 iz analize Zavoda za zaposlovanje):
  • I. in II. stopnja: 26%

  • II. in IV. stopnja: 38%

  • V. stopnja (srednja izobrazba): 16%

  • VI. stopnja (višja izobrazba): 4%

  • VII+. stopnja (visoka izobrazba in več): 16%

Top lestvica najbolj iskanih poklicev (kjer delodajalci najtežje najdejo zaposlene):
  • ključavničar

  • zidar

  • strojni tehnik

  • tesar

  • natakar

  • kuhar

  • varilec

  • delavec brez poklica

  • mizar

  • oblikovalec kovin

Prvi diplomiranec je na 11. mestu in sicer univ.dipl.inž. strojništva, z zaostankom sledijo inženirji računalništva, gradbeništva in elektrotehnike.

Glede na hudo nesorazmerje med tem, kar je na voljo na trgu dela in tistim, kar delodajalci iščejo, bi res lahko rekli, da delodajalci trmasto vztrajajo pri preživeti delitvi na uporabne in neuporabne poklice in da še niso zapopadli sodobne ugotovitve o upoštevanju želja in nadarjenosti mladih. :-)

Vprašanje: Boste svoje otroke spodbujali k:

a) študiju tehnike

b) študiju naravoslovja ali medicine

c) študiju družboslovja ali humanistike

d) izobraževanju za uporabne poklice (npr. iz zgornje top lestvice)

e) naj se odločijo po lastni pameti



* zadnji popravek: 09.09.08 14:05


Komentarji uporabnikov
Replika? Pripomba? Še kaj manjka?  (vseh: 126; zadnji: 17.01.11 13:25)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 09.09.08 13:58  _cricekodgovori / citiraj

jaz kot recimo slabe 2 leti "star" diplomant 6 stopnje ekonomije in na poti v 7 stopnjo-podjetništvo(2009) z veljavno licenco za nepremičninskega posrednika in strokovnim izpitom za borznega posrednika delam za 650eur neto(plača+malca) ter če cca 400eur potnih stroškov(vsak dan cca 120km poti na delo in nazaj)....če nebi mel svojih postranskih dejavnosti z zunanjim oglaševanjem, rušadami z družinsko zemljo in podobnimi projektnimi podvigi bi najbrž že storil samomor, ker ni upanja za slovenske delodajalce. Bi pa izkoristil tale post in povedal, da sem kot delovna sila naprodaj, odprt za vse zgoraj omenjene branže(projektno vodenje, nepremičnine, borza, business administration, predsednika uprave, nadzornega sveta, STRANKARSKEGA KADROVNIKA), torej kdor me želi kontaktirat mi lahko na privatnem sporočilu pošlje kontakt in ga bom poklical....moje pričakovanje je da dobim vsaj 1300eur mesečno, da se me tretira kot osebo kateri mozeg zaenkrat še deluje, ter da lahko sooblikujem politiko in način poslovanja družbe v kateri sem. V zameno za zgoraj omenjene pogoje dobite 8-10ur 5dni v tednu mojega življenja :) p.s. nema karte ali ima nekoliko putova
 09.09.08 13:58  _deaistoodgovori / citiraj

Vzpodbujal A in B, če bodo želje drugačne pa naj se odločijo sami...

"Glede na hudo nesorazmerje med tem, kar je na voljo na trgu dela in tistim, kar delodajalci iščejo, bi res lahko rekli, da delodajalci trmasto vztrajajo pri preživeti delitvi na uporabne in neuporabne poklice in da še niso zapopadli sodobne ugotovitve o upoštevanju želja in nadarjenosti mladih."

Tale citat mi ne gre ravno v glavo... Če potrebuješ tehničnega človeka, naj vzamem nadarjenega cvetličarja? oz. zapohanega filozofa? ker imajo take želje mladi? Ker imamo probleme z tehničnim kadrom, bomo zaprli firmo ter odprli privat filharmonični orkester? Akademikov je tudi kot listaj in trave... bomo sami sebi prodajali karte (važno da denar kroži)

lp

 09.09.08 14:02  _deaistoodgovori / citiraj
[cricek]

jaz kot recimo slabe 2 leti "star" diplomant 6 stopnje ekonomije in na poti v 7 stopnjo-podjetništvo(2009) z veljavno licenco za nepremičninskega posrednika in strokovnim izpitom za borznega posrednika delam za 650eur neto(plača+malca) ter če cca 400eur potnih stroškov(vsak dan cca 120km poti na delo in nazaj)....če nebi mel svojih postranskih dejavnosti z zunanjim oglaševanjem, rušadami z družinsko zemljo in podobnimi projektnimi podvigi bi najbrž že storil samomor, ker ni upanja za slovenske delodajalce. Bi pa izkoristil tale post in povedal, da sem kot delovna sila naprodaj, odprt za vse zgoraj omenjene branže(projektno vodenje, nepremičnine, borza, business administration, predsednika uprave, nadzornega sveta, STRANKARSKEGA KADROVNIKA), torej kdor me želi kontaktirat mi lahko na privatnem sporočilu pošlje kontakt in ga bom poklical....moje pričakovanje je da dobim vsaj 1300eur mesečno, da se me tretira kot osebo kateri mozeg zaenkrat še deluje, ter da lahko sooblikujem politiko in način poslovanja družbe v kateri sem. V zameno za zgoraj omenjene pogoje dobite 8-10ur 5dni v tednu mojega življenja :) p.s. nema karte ali ima nekoliko putova
jebiga... ti si šel na šolo babe gledat, mi pa želez premetavat... enkrat pa mora biti tudi za nas bolš ;)
 09.09.08 14:05  _cricekodgovori / citiraj
[deaisto]

:: [cricek]

:: jaz kot recimo slabe 2 leti "star" diplomant 6 stopnje ekonomije in na poti v 7 stopnjo-podjetništvo(2009) z veljavno licenco za nepremičninskega posrednika in strokovnim izpitom za borznega posrednika delam za 650eur neto(plača+malca) ter če cca 400eur potnih stroškov(vsak dan cca 120km poti na delo in nazaj)....če nebi mel svojih postranskih dejavnosti z zunanjim oglaševanjem, rušadami z družinsko zemljo in podobnimi projektnimi podvigi bi najbrž že storil samomor, ker ni upanja za slovenske delodajalce. Bi pa izkoristil tale post in povedal, da sem kot delovna sila naprodaj, odprt za vse zgoraj omenjene branže(projektno vodenje, nepremičnine, borza, business administration, predsednika uprave, nadzornega sveta, STRANKARSKEGA KADROVNIKA), torej kdor me želi kontaktirat mi lahko na privatnem sporočilu pošlje kontakt in ga bom poklical....moje pričakovanje je da dobim vsaj 1300eur mesečno, da se me tretira kot osebo kateri mozeg zaenkrat še deluje, ter da lahko sooblikujem politiko in način poslovanja družbe v kateri sem. V zameno za zgoraj omenjene pogoje dobite 8-10ur 5dni v tednu mojega življenja :) p.s. nema karte ali ima nekoliko putova



jebiga... ti si šel na šolo babe gledat, mi pa želez premetavat... enkrat pa mora biti tudi za nas bolš ;)
sej pravm, da če bi bil odvisn od tele službe klele, bi se ubil.....hvalabogu za to da sem potomc kmečke družine z ogromn zemlje, ki je ena že druga pa na poti v gradbeno, ki bo omogočla nadstandardn lajf meni, pa miren penzjon tastarim.....

 09.09.08 14:23  kolegaodgovori / citiraj

Zaenkrat je to predalec, da bi lahko jaz ocenjeval, kam svojega otroka vpisati. Verjetno kaksno druzboslovje v smeri kaksnega entertainmenta (izven SLO). Lahko tudi kaj podobnega ampak ne v SLO, pac... Ali pa nekaj v smislu kaksnega hibridnega studija... Bomo videli, so rekli slepi.

Jesus, Cricek, culo v roke pa cez mejo!

* zadnji popravek: 09.09.08 14:23
 09.09.08 14:23  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[deaisto]

jebiga... ti si šel na šolo babe gledat, mi pa želez premetavat... enkrat pa mora biti tudi za nas bolš ;)
:)))
 09.09.08 14:39  _cricekodgovori / citiraj
[alexd]

Zaenkrat je to predalec, da bi lahko jaz ocenjeval, kam svojega otroka vpisati. Verjetno kaksno druzboslovje v smeri kaksnega entertainmenta (izven SLO). Lahko tudi kaj podobnega ampak ne v SLO, pac... Ali pa nekaj v smislu kaksnega hibridnega studija... Bomo videli, so rekli slepi.



Jesus, Cricek, culo v roke pa cez mejo!
jah mam še 3 izpite na GEA College-u za narest in k sem že tolk plačal je to prva zadeva, pol zdele sm vidu da je še praktičn del izpita za borznika pol pa še diploma, pol pa še počas odprodaja gradbenih parcel......ampak pogodbo z ActiveMigration mam že podpisano :) mam svojga migration agenta k je reku da študentsko vizo dobim v 2-3 mesecih, plačal sem točno ćuka.......zdej morm sam še na teh 150.000eur pridt do druzga poletja, da lohk plačam študij 4 leta cca 45.000eur.....pa da neki začnem dol delat al ovce strižt alpa en kafić met svoj.....BrazilianBitchezBuddhaBalkanBar s.p.
 09.09.08 14:59  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

predolgo ime, ne bo slo v usesa :)
 09.09.08 14:59  MSTANK1odgovori / citiraj
[cricek]

BrazilianBitchezBuddhaBalkanBar s.p.
Če nočeš že na prvo žogo razočarat gostov :) to raje napiš kot FourB bar(s.p. je kao slo unicum tko da zun odpade).

Ko so pa enkrat že dobro volje, pa jim lahko zaupaš kaj to ime pomeni oz. kaj vse da jih še čaka?
 09.09.08 15:03  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[deaisto]

Tale citat mi ne gre ravno v glavo... Če potrebuješ tehničnega človeka, naj vzamem nadarjenega cvetličarja? oz. zapohanega filozofa? ker imajo take želje mladi?
Meni se zdi gornji citat g. Lukiča posrečen primerek za "če se dejstva ne ujemajo s teorijo, toliko slabše za dejstva".

Je pa verjetno v skladu s krilatico: Slovenija bo "družba znanja". Pa naj stane kolikor hoče.
 09.09.08 15:22  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[sandi]

Meni se zdi gornji citat g. Lukiča posrečen primerek za "če se dejstva ne ujemajo s teorijo, toliko slabše za dejstva".



Je pa verjetno v skladu s krilatico: Slovenija bo "družba znanja". Pa naj stane kolikor hoče.
--tako ja. place za vse pa se bodo nekako z davkov financirali, ceprav ne bo dodane vrednosti.
 09.09.08 20:37  crn1odgovori / citiraj

U jezesna. To je pa drag spas. Jaz sem sel v ZDA za $500 stroskov prijav na univerze + letalska karta. Pazi da ni tale ActiveMigration kaksen nateg.

Pa 150K EUR za studij? Ali 45K, ni mi cisto jasno? Vau. Ce lahko zasluzis 150K EUR, si po mojem sposoben tudi sam sebi zagotoviti tocno take, ce ne boljse pogoje (1300 EUR itd.), kot si jih navedel v svojem spisku zelja. V one man band firmi jasno da "sooblikujes politiko in način poslovanja družbe", hehe.

 09.09.08 20:50  spacetripodgovori / citiraj

Jaz bi pa verjetno dal kar odgovor e.

Sem mnenja, da naj človek dela tisto, kar ga zanima. Če bo tam zagnan, bo imel energijo za tisto delo in bo mogoče uspešnejši od ostalih. Pomembno pa je, da bo srečen v tistem kar bo delal.

No, res se sliši to nekoliko idealizirano in verjetno se potem to ne tako izzide. Vendar nekoga siliti v določen poklic zaradi tega, ker naj bi bila tam potreba pa tudi ni ravno super.
 09.09.08 20:57  spacetripodgovori / citiraj

Bolj problem vidim v tem, da jih mnogo gre na ekonomijo, ker se jim zdi, da bodo zaradi tega dobro zaslužili. Pol pa se pogovarjam s takimi študenti, pa vidim da same ekonomije v praksi sploh ne spremljajo. Le kar jim vsilijo na faksu v knjigah. Ko končajo faks pa si mislijo da bi si zaslužili nad 1000EUR sam zato, ker so naredili tistih nekaj izpitov.
 09.09.08 21:01  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[spacetrip]

Bolj problem vidim v tem, da jih mnogo gre na ekonomijo, ker se jim zdi, da bodo zaradi tega dobro zaslužili. Pol pa se pogovarjam s takimi študenti, pa vidim da same ekonomije v praksi sploh ne spremljajo. Le kar jim vsilijo na faksu v knjigah. Ko končajo faks pa si mislijo da bi si zaslužili nad 1000EUR sam zato, ker so naredili tistih nekaj izpitov.
se vedno se spomnim kot vceraj...

crt na inkviziciji za sveze novinarje financ: kaj je to monetarizem?

absolvent ekonomije: eee... to je tko kot kapitalizem, samo ne tko hudo
 09.09.08 21:52  KlemenK (admin) odgovori / citiraj
[crt]

crt na inkviziciji za sveze novinarje financ: kaj je to monetarizem?

absolvent ekonomije: eee... to je tko kot kapitalizem, samo ne tko hudo
Haha, ta je res huda! Fajn, fajn, sem se nasmejal.
 09.09.08 21:54  Tomaz26odgovori / citiraj
[spacetrip]

Bolj problem vidim v tem, da jih mnogo gre na ekonomijo, ker se jim zdi, da bodo zaradi tega dobro zaslužili. Pol pa se pogovarjam s takimi študenti, pa vidim da same ekonomije v praksi sploh ne spremljajo. Le kar jim vsilijo na faksu v knjigah. Ko končajo faks pa si mislijo da bi si zaslužili nad 1000EUR sam zato, ker so naredili tistih nekaj izpitov.
Kriva je pa drzava s svojo politiko vpisov. Na ekonomijo gre vsak ker ni omejitve, na medicino bi sel pa marsikdo pa ne pride zaradi omejitev. Rezultat: primanjkuje zdravikov, ekonomistov je pa 10x prevec. Ce bi omejili vpis na ekonomijo in pravo in povecali vpis kje drugje bi bilo lazje. Pa na splosno je nase solstvo v k. Vedno se je poudarjala samo izobrazba, vazno je da dostudiras, vazno je da imas diplomo itd. Tu si otroci niso sami krivi. Tako veleva nas super sistem. Vsi na gimnazije, nato pa vsi na fakultete. Kaj pa otrok pri 14 ve kaj bi rad pocel. Njemu so vazne diskoteke, alkohol in ostalo. KO je pa dovolj star za razmisljanje o tem kaj bi rad pocel in kje bo dobil sluzbo je pa ze prepozno,..
 09.09.08 22:35  _husleriusodgovori / citiraj

a in b

Po mojih izkušnjah je v slo, v industriji, še veliko lufta za optimizacijo. Za to pa so potrebni vrhunski inženirji (informatika+inženirsko znanje), ki jih zmeraj primanjkuje.

Ekonomija pa se prej kot slej zlije z inženirjem, tako da ratamo vsi malo ekonomisti. Skratka, resen študij ekonomije ni izguba ne časa in ne denarja.

Le v javno upravo bi me bilo malo strah it:P

 09.09.08 23:19  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[Tomaz26]

Pa na splosno je nase solstvo v k. Vedno se je poudarjala samo izobrazba, vazno je da dostudiras, vazno je da imas diplomo itd.
--bo kar drzalo - papir je bil cilj in edino cenjeno. znanje je bilo sekundarnega pomena. se posebej uporabno znanje.

glede ekonomije pa sem se sam vedno cudil kaksen vse folk diplomira (p: diploma EF), ko se jim sanjalo ni o marsicem na ekonomskem podrocju in se jim se danes ne. pa to o stvareh, ki jih normalno razgledan srednjesolec razume in ne neke hude teorije

* zadnji popravek: 09.09.08 23:19
 10.09.08 00:08  MSTANK1odgovori / citiraj
[andrejcc]

glede ekonomije pa sem se sam vedno cudil kaksen vse folk diplomira (p: diploma EF), ko se jim sanjalo ni o marsicem na ekonomskem podrocju in se jim se danes ne. pa to o stvareh, ki jih normalno razgledan srednjesolec razume in ne neke hude teorije
Pa smo spet pri angleščini in ekonomiji, 2-eh najbolj folku umljivih :) in zato najbolj zlorabljenih vedah na svetu...
 10.09.08 01:17  spacetripodgovori / citiraj
[andrejcc]

:: [Tomaz26]

:: Pa na splosno je nase solstvo v k. Vedno se je poudarjala samo izobrazba, vazno je da dostudiras, vazno je da imas diplomo itd.



--bo kar drzalo - papir je bil cilj in edino cenjeno. znanje je bilo sekundarnega pomena. se posebej uporabno znanje.
Tako tudi jaz vidim. Najenostavnejše merilo in najlažje je, da se oceni, kako hitro in s koliko si diplomiral. Problem pa je, da včasih ravno takih ljudi ne občudujem, ampak nasprotno. Veliko takih je omejenih na snov, ki jo morajo naštudirati za izpit in to je večina znanja, ki ga pridobijo. Samoiniciativno iskanje informacij in "alternativnega" gradiva pa jim je mnogokrat tuje. Včasih ne vedo niti kje v Lj je NUK, na internetu pa jim mogoče znese do googla.

Po drugi strani pa tudi tak sistem ni napačen, ker če človeka zanima preveč stvari, kaj kmalu posveti premalo časa za učenje tistega, kar je potrebno za pridobiti "papir".



 10.09.08 05:35  sejadodgovori / citiraj

Vprašanje za vse administratorje FT:

na kakšen način ste se vi odločali za študij?
 10.09.08 08:06  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[Tomaz26]

Kriva je pa drzava s svojo politiko vpisov. Na ekonomijo gre vsak ker ni omejitve, na medicino bi sel pa marsikdo pa ne pride zaradi omejitev. Rezultat: primanjkuje zdravikov, ekonomistov je pa 10x prevec. Ce bi omejili vpis na ekonomijo in pravo in povecali vpis kje drugje bi bilo lazje.
Nekaj o tem piše v članku Brezposelnost diplomantov. Je pa dokaj navijaški, avtorja sta z ekonomske fakultete.
 10.09.08 08:16  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Še nekaj o ekonomistih (vir):

prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja (apr 09)
 10.09.08 08:32  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[sejad]

Vprašanje za vse administratorje FT:

na kakšen način ste se vi odločali za študij?
--hmm. to so bile ful dileme :). nekaj kar sem ful pocel, sem zaradi socioloskih vidikov :) opustil v startu kot opcijo studija (racunalnistvo). nekaj kar me je ful veselilo in se vedno ni cisto odplavalo z glave nisem bil sprejet (arhitektura). stevilke in denar pa so mi bili vedno vsec pa sem potem sel na EF :)

kot opcija je nekako e)

* zadnji popravek: 10.09.08 08:32
 10.09.08 08:31  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--nekako ne cudi, da je najvec brezposelnih glede na smer ravno management. veliko studentov te smeri misli, da ko bodo koncali studij pa bodo kar direktorji :) (brez znanja, brez izkusenj. pac saj so se solali za to :))
 10.09.08 08:41  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[spacetrip]

Bolj problem vidim v tem, da jih mnogo gre na ekonomijo, ker se jim zdi, da bodo zaradi tega dobro zaslužili.
Sestava diplomantov po področjih izobraževanja (vir):

prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja (apr 09)

* zadnji popravek: 10.09.08 08:41
 10.09.08 08:49  _deaistoodgovori / citiraj
[andrejcc]

--nekako ne cudi, da je najvec brezposelnih glede na smer ravno management. veliko studentov te smeri misli, da ko bodo koncali studij pa bodo kar direktorji :) (brez znanja, brez izkusenj. pac saj so se solali za to :))
Studij managmenta bi morali ukiniti, ter ga ponuditi zgolj ljudem kateri imajo vsaj 10 letne izkusnje iz svoje stroke... vse ostalo je navadna bedarija... kako bo nekdo manager, ce edinega katerega lahko nadzira nosi metlo in smetisko, vsi ostali ga pa lahko nategujejo kolikor jim tisti trenutek dopusca smisel za humor!

lp
 10.09.08 08:54  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[sejad]

Vprašanje za vse administratorje FT:

na kakšen način ste se vi odločali za študij?
heh :)

najprej sem sel na racunalnistvo, ker me je pac to zanimalo ze sicer (zx spectrum 198x).

pa sem videl, da to nekak ni to, kar sem mislil, da je. oziroma bolj bi rekel, da me je malo zvil kulturni sok razlike med faksom in srednjo solo.

potem sem sel v drugi polovici istega leta za stos pogledat druzboslovno informatiko. kar je bilo se kar kul, ampak ogromna populacija seratorjev (pac fdv). tako da spet mi ni bilo ravno vsec.

nakar sem rekel matr eno leto je slo brez veze, kaj cmo zdaj. pa sem se hotel vpisat na pravo. tam so mi razlozili, da to, da si bil odlicen od prvega razreda osnovne do zadnjega srednje, ni dovolj zanje, ces da ni placa, pa pac ni slo.

nakar sem rekel hm... kje bi pa ziher bil plac... pa sem se vpisal na matematiko in jo koncal.

ce se torej vrnemo k zacetnemu vprasanju, je kot kaze odgovor: glede na vlago in pritisk :)

sicer so me pa vedno zanimale rastlinske zadeve in tako se zdaj na stara leta :)) k temu vedno bolj vracam v praksi.

* zadnji popravek: 10.09.08 08:54
 10.09.08 09:11  Tomaz26odgovori / citiraj
[sandi]

Še nekaj o ekonomistih (vir):


Zdaj je verjetno se slabse. To je bilo konec 2006, sedaj smo ze skoraj 2008 in pomoje gre samo navzdol. Govorim iz izkusenj, sam sem namrec ravno tako koncal EF v MB kot univerzitetni diplomirani ekonomist in nikakor ne dobim sluzbe. Edino cesar je na pretek je komercialist na terenu, pa se to iscejo 5. stopnjo.

Tak da fantje, ce kdo rabi kako pomoc sem na razpolago hehe.

* zadnji popravek: 10.09.08 09:11
 10.09.08 09:05  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Še sestava brezposelnih mladih diplomantov (vir iz leta 2004):

prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja (apr 09)
 10.09.08 09:28  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[Tomaz26]

Zdaj je verjetno se slabse. To je bilo konec 2006, sedaj smo ze skoraj 2008 in pomoje gre samo navzdol. Govorim iz izkusenj, sam sem namrec ravno tako koncal EF v MB kot univerzitetni diplomirani ekonomist in nikakor ne dobim sluzbe. Edino cesar je na pretek je komercialist na terenu, pa se to iscejo 5. stopnjo.

Tak da fantje, ce kdo rabi kako pomoc sem na razpolago hehe.
Iz diplomske naloge Brezposelnost diplomantov v Sloveniji:

"Kljub vsemu ostaja odprto vprašanje, ali in v kolikšnem deležu se diplomanti tudi ustrezno zaposlujejo, če so prisiljeni sprejeti eno ali več nižje stopenjsko delo. In čemu je bil namenjen ves trud, ki so ga vložili v izobraževanje. Prav tako je raziskovalno relevantno tudi vprašanje, ali šolski sistem uspeva vsaj približno poslati na trg dela diplomante po svojih vertikalnih stopnjah ter smereh izobraževanja, glede na objektivno dano strukturo gospodarstva v Sloveniji in njene dejanske razvojne potenciale v prihodnje. Od obojega je namreč odvisna tudi gospodarska rast. Obe vprašanji sta utemeljeni tudi zato, ker celovitejši podatki kažejo konstantni primanjkljaj delovne sile na nižjih ravneh izobrazbe, zlasti na poklicni stopnji."
 10.09.08 09:58  _cricekodgovori / citiraj
[crt]

:: [spacetrip]

:: Bolj problem vidim v tem, da jih mnogo gre na ekonomijo, ker se jim zdi, da bodo zaradi tega dobro zaslužili. Pol pa se pogovarjam s takimi študenti, pa vidim da same ekonomije v praksi sploh ne spremljajo. Le kar jim vsilijo na faksu v knjigah. Ko končajo faks pa si mislijo da bi si zaslužili nad 1000EUR sam zato, ker so naredili tistih nekaj izpitov.



se vedno se spomnim kot vceraj...



crt na inkviziciji za sveze novinarje financ: kaj je to monetarizem?



absolvent ekonomije: eee... to je tko kot kapitalizem, samo ne tko hudo


LOL LOL LOL pa ti bi počas lohk napisal kake memoare. Naslov bi bil lahko: Once there was Slovenia 1992-2008
 10.09.08 10:01  _cricekodgovori / citiraj
[Tomaz26]

:: [spacetrip]

:: Bolj problem vidim v tem, da jih mnogo gre na ekonomijo, ker se jim zdi, da bodo zaradi tega dobro zaslužili. Pol pa se pogovarjam s takimi študenti, pa vidim da same ekonomije v praksi sploh ne spremljajo. Le kar jim vsilijo na faksu v knjigah. Ko končajo faks pa si mislijo da bi si zaslužili nad 1000EUR sam zato, ker so naredili tistih nekaj izpitov.



Kriva je pa drzava s svojo politiko vpisov. Na ekonomijo gre vsak ker ni omejitve, na medicino bi sel pa marsikdo pa ne pride zaradi omejitev. Rezultat: primanjkuje zdravikov, ekonomistov je pa 10x prevec. Ce bi omejili vpis na ekonomijo in pravo in povecali vpis kje drugje bi bilo lazje. Pa na splosno je nase solstvo v k. Vedno se je poudarjala samo izobrazba, vazno je da dostudiras, vazno je da imas diplomo itd. Tu si otroci niso sami krivi. Tako veleva nas super sistem. Vsi na gimnazije, nato pa vsi na fakultete. Kaj pa otrok pri 14 ve kaj bi rad pocel. Njemu so vazne diskoteke, alkohol in ostalo. KO je pa dovolj star za razmisljanje o tem kaj bi rad pocel in kje bo dobil sluzbo je pa ze prepozno,..
Ej da se razumemo, jest sem šel na GEA College na podjetništvo pa te kolobocije zato, ker mi je kristalno jasno, da je bolj ali manj edini fax v sloveniji(pa niti slučajn ni popoln) ampak bolj ali manj edini, kjer se lahko vsaj okvirno naučiš razmišljat s svojo glavo, vodit podjetje, uresničevat svoje projekte....skratka lih kontra od teh buhpumagej ekonomij pod okriljem Maksa Tajnikarja kjer rataš ukalupljen, nesamozavesten, zafrustriran EMŠO in DŠ....

 10.09.08 10:10  _cricekodgovori / citiraj
[crt]

:: [sejad]

:: Vprašanje za vse administratorje FT:

:: na kakšen način ste se vi odločali za študij?



heh :)



najprej sem sel na racunalnistvo, ker me je pac to zanimalo ze sicer (zx spectrum 198x).



pa sem videl, da to nekak ni to, kar sem mislil, da je. oziroma bolj bi rekel, da me je malo zvil kulturni sok razlike med faksom in srednjo solo.



potem sem sel v drugi polovici istega leta za stos pogledat druzboslovno informatiko. kar je bilo se kar kul, ampak ogromna populacija seratorjev (pac fdv). tako da spet mi ni bilo ravno vsec.



nakar sem rekel matr eno leto je slo brez veze, kaj cmo zdaj. pa sem se hotel vpisat na pravo. tam so mi razlozili, da to, da si bil odlicen od prvega razreda osnovne do zadnjega srednje, ni dovolj zanje, ces da ni placa, pa pac ni slo.



nakar sem rekel hm... kje bi pa ziher bil plac... pa sem se vpisal na matematiko in jo koncal.



ce se torej vrnemo k zacetnemu vprasanju, je kot kaze odgovor: glede na vlago in pritisk :)



sicer so me pa vedno zanimale rastlinske zadeve in tako se zdaj na stara leta :)) k temu vedno bolj vracam v praksi.
Najprej sem poizkusil na Fakulteti za elektrotehniko na Tržaški. Po tem, ko sem videl, da hodim po faksu z ljudmi, ki pri 18-20h letih nosijo bele nogavice v Nike teniskah in Backstreet Boys puloverje, da ni nobene ornk babe, da je snov na mrtvo dolgočasna(kljub temu da sem ene 4 al 5 izpitov naredu) sem se zjokal in šel rajši 2 leti bluzit mal delat pa vmes osvojit naslov državnga prvaka v odbojki :) po tem sem se spoznal z nekoč vodjem KD Group Romania, kjer sem dojel, da so pravi playerji uspešni podjetniki, še najbližje idealu svobode, po katerem hrepenim(torej sprejemati odločitve sam za svoj lajf, ne tvoj šef) potem mi je svetoval najprej 6 stopnjo GEY College-a pol sem pa po uspešnem zaključku letu še na 7 podjetništvo alpa 6 sej ni važn, sam da bo čimprej še tole zajključen in sem se našel v vseh teh podjetniških teorijah, projeknem managmentu itd itd itd....tko da zdej 7 let kasnej od groznwe izkušnje na FEju sedim klele v pisarni z licenco za nepremičnine dillat, s skoraj opravljenim izpitom za borznega tajnika(praktičn del še) ter službo za nedoločen čas(z nedoločljivo majhno plačo) ter privat projekti, ki so vredni truda :) tko da....mat in fotr sta me napačno usmerla v gimnazijo in pol kr na en fax, ampak mislim da se vsakmu youngsterju zgodi to, tko kot je Ćrttone dobr napisal tut on se je iskal, zdej pa dela štale in kape.....treba je pač čas da človek dozori, to se pa pri nas dečkih zgodi nekje med 22-25mu letam pomoje...alpa sm le jazu bl počasn
 10.09.08 10:13  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[cricek]

Ej da se razumemo, jest sem šel na GEA College na podjetništvo pa te kolobocije zato, ker mi je kristalno jasno, da je bolj ali manj edini fax v sloveniji(pa niti slučajn ni popoln) ampak bolj ali manj edini, kjer se lahko vsaj okvirno naučiš razmišljat s svojo glavo,
--s svojo glavo al znas razmisljat al ne. to te noben ne nauci, v tem je catch.

vodit podjetje, uresničevat svoje projekte....
--to verjetno res drzi

skratka lih kontra od teh buhpumagej ekonomij pod okriljem Maksa Tajnikarja kjer rataš ukalupljen, nesamozavesten, zafrustriran EMŠO in DŠ....
--zelo posplosujes. poznam kar nekaj folka, ki je bil na enem teh faksov in bi rekel, da geacollege se zdalec ni tak cvet kot ga opisujes. na obeh imas pa jasno zelo svoh povprecje. razlika v geacollege je ta, da si s placilom visoke solnine skoraj zagotovis naziv
 10.09.08 10:15  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[cricek]

mat in fotr sta me napačno usmerla v gimnazijo in pol kr na en fax
da sta te na gimnazijo, to je ok ravno zato, ker je to najbolj siroka varianta - imas najbolj odprto, kaj bos potem gor naklamfal. faks je pa ze dosti tezja izbira.

 10.09.08 10:21  tomazbaodgovori / citiraj


sicer so me pa vedno zanimale rastlinske zadeve in tako se zdaj na stara leta :)) k temu vedno bolj vracam v praksi.
A pohaš travo?
 10.09.08 10:23  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[tomazba]

A pohaš travo?
ne, samo kosim jo, pa sadim vrtnice, maline, sadno drevje...
 10.09.08 10:39  Skullodgovori / citiraj
[cricek]

Najprej sem poizkusil na Fakulteti za elektrotehniko na Tržaški. Po tem, ko sem videl, da hodim po faksu z ljudmi, ki pri 18-20h letih nosijo bele nogavice v Nike teniskah in Backstreet Boys puloverje, da ni nobene ornk babe, da je snov na mrtvo dolgočasna..
Jah, ni za vsakega ta faks.. Zato pa imamo tolikšen osip.. Mislim pa da malo pretiravaš s temi belimi nogavicami in nevem kaj. Seveda se najdejo čudaki, ampak to se po vseh faksih. Punc res ni veliko, ampak kar imam jaz sošolk so precej prijetne. Itak pa nisem šel na faks punc gledat, mislim da je to malo neumen kriterij za izbiro faksa. Določeni predmeti znajo biti tudi dolgočasni, najdejo se pa tudi še kar zanimive teme.. Mislim, pa da skoraj ni v sloveniji študenta, ki bi mu bil celotna snov na kateremkoli faksu strašno zanimiva.

Imam pa prijatelja, sestrično in punco na ekonomski fakulteti in čeprav me določene teme ekonomije precej zanimajo, faksa ne bi menjal. Mogoče po diplomi nadaljujem kej v zvezi z ekonomijo, ampak za osnovno univerzitetno izobrazbo sem pa zelo zadovoljen, da sem izbral elektrotehniko.
 10.09.08 10:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[Skull]

Mogoče po diplomi nadaljujem kej v zvezi z ekonomijo, ampak za osnovno univerzitetno izobrazbo sem pa zelo zadovoljen, da sem izbral elektrotehniko.
vsekakor se bos lazje s tehnicno izobrazbo naprej siril v ekonomijo kot obratno, po moje.

lep pozdrav vsem, bicikl vabi, testiram glezenj/grlo, ce koncno vse spila :)
 10.09.08 10:50  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[sejad]

Vprašanje za vse administratorje FT:

na kakšen način ste se vi odločali za študij?
Šel sem na računalništvo, ker me je zanimalo.

Potem me je zanimalo eno ozko specializirano področje, ki ga v SLO ni bilo (računalniška lingvistika/kognitivna znanost) in sem šel ven. Zaradi nižje šolnine za tuje študente sem pristal v Vancouvru namesto v Edinburghu ali Brightonu.
 10.09.08 11:00  _cricekodgovori / citiraj
[tomazba]



:: sicer so me pa vedno zanimale rastlinske zadeve in tako se zdaj na stara leta :)) k temu vedno bolj vracam v praksi.



A pohaš travo?
LOL :) pa tudi če bi jo, pa kaj....k sem bil na Ibizi letos polet sem se 5 dni družu z enmu param iz Toronta(beri bil sem njihov vodič k sta bla prvič na tem otoku) in sta rekla, da majo v Torontu 1x letno marijuana march kjer pred mestno hišo prkur cca.2mio ljudi vsak svojo baklo....pa če se sprehajaš po ulicah Toronta s kanonom(dzointom) v roki in ga kadiš pa gre mimo policaj se ne bo zgodilo nič...uživanje in posedovanje do 5g je dovoljeno(illegaly legal) medtem ko je trafficking pač prepovedan....pa še to sam zarad jeklarsko/naftnik/avtomobilskih lobijev back in the 1915's ane :)
 10.09.08 13:58  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Ravnokar je bil objavljen še en članek na to temo:

Ekonomistov in pravnikov je čisto preveč

Baje, da "delež diplomantov družboslovcev še ni skrb vzbujajoč".

(res pa je avtor izjave, navedene v tem članku, profesor na družboslovni fakulteti)
 10.09.08 14:47  _deaistoodgovori / citiraj

G. Profesor rabi šiht... bo kmalu on med brezposelnimi če bo drastično upadel vpis na te šole...

lp

 10.09.08 15:13  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[deaisto]

G. Profesor rabi šiht... bo kmalu on med brezposelnimi če bo drastično upadel vpis na te šole...



lp


ja, dokaj logično je, da profesorja (oni zgoraj z EF in tale spodaj s FDV) navijata za čim več vpisa na njuni fakulteti (študent JE denar). še posebej lukrativni so izredni študenti.

 10.09.08 16:50  spacetripodgovori / citiraj
[Skull]

:: [cricek]

:: Najprej sem poizkusil na Fakulteti za elektrotehniko na Tržaški. Po tem, ko sem videl, da hodim po faksu z ljudmi, ki pri 18-20h letih nosijo bele nogavice v Nike teniskah in Backstreet Boys puloverje, da ni nobene ornk babe, da je snov na mrtvo dolgočasna..



Jah, ni za vsakega ta faks.. Zato pa imamo tolikšen osip.. Mislim pa da malo pretiravaš s temi belimi nogavicami in nevem kaj. Seveda se najdejo čudaki, ampak to se po vseh faksih. Punc res ni veliko, ampak kar imam jaz sošolk so precej prijetne. Itak pa nisem šel na faks punc gledat, mislim da je to malo neumen kriterij za izbiro faksa. Določeni predmeti znajo biti tudi dolgočasni, najdejo se pa tudi še kar zanimive teme.. Mislim, pa da skoraj ni v sloveniji študenta, ki bi mu bil celotna snov na kateremkoli faksu strašno zanimiva.



Imam pa prijatelja, sestrično in punco na ekonomski fakulteti in čeprav me določene teme ekonomije precej zanimajo, faksa ne bi menjal. Mogoče po diplomi nadaljujem kej v zvezi z ekonomijo, ampak za osnovno univerzitetno izobrazbo sem pa zelo zadovoljen, da sem izbral elektrotehniko.
Jaz pa sem šel na FE ker me je bolj natančno zanimalo kako delajo elektronske naprave, pa fascinantno se mi je zdelo, da si človek zna sprogramirat in sestavit svoje naprave. Proti koncu 3 letnika pa mi je blo čez glavo nakladanja teorije, pa sem si nabavil mal več opreme doma, pa začel sam glodat praktične primere. Tako da še sedaj sem mnenja, da sem več odnesel od učenja iz drugih virov, kot pa iz faksa. Večino predavanj sem na pol prespal, ker je bilo samo nabivanje formul po tabli, za vprašanja povezana s prakso pa je ponavadi zmanjkalo časa. Nekateri so bili celo mnenja, da brez veze da prof. razlaga kaj v zvezi s parkso, ker tega ne bo na izpitu. Jaz sem pač drugačnega mnanja. Tako da ure preživete ure na faksu imam večinoma v spominu kot zelo dolgočasne. Kljub temu bi še enkrat izbral to smer. Če bi imel samo ekonomsko izobrazbo se bi počutil, kot da marsikaj zanimivega ne vem. Ekonomija pa mi je tudi že dolgo pri srcu. Tako da sem področje tehnike in znanosti zandja leta kar zanemarjal in se bolj izobraževal(neformalno samoiniciativno) v tej smeri.
 10.09.08 18:05  Tomaz26odgovori / citiraj

To je pa verjetno povsod isto. Jaz iz ekonomskega faxa nisem odnesel nicesar. Vsega kar sem se naucil recimo o trgi sem se naucil v zadnjem letu iz knjig, primerov, blogov, forumov itd. Torej na prostovljni bazi. Fax je res eno samo nakladanje, 90 % neuporabnega. Se mi zdi da ce se neki stvari oz. podrocju posvetis, se sam v 1 letu ce si pridn definitivno naucis 5x vec kot kjerkoli v soli. Tako pac je. Nase sole so pac narejene tako, da ti dajo eno siroooko znanje kao oz. potem znas iz vsakega podrocja ravno toliko kot nic. Veliko bolje imajo to urejeno americani, vsaj kolikor mi je znano. Tam ze v srednji soli izberes samo nekaj predmetov, ki te zanimajo. Tako da gre bolj v specializacijo, kar je veliko boljse. Ok, gimnazija naj ti da en sirok program za razgledanost, fax pa bi moral biti veliko bolj ozko usmerjen. Sam sem izbral smer podjetnistvo, kjer sem iz tega podrocja opravljal ravno 3 izpite. Vse ostalo je bila mesanica drugih smeri, vsakega po malo in vsega skupaj premalo, da bi lahko kaj od tega kasneje uporabil,..

Sicer pa je tako ze iz osnovne sole dalje. Zgodovina, 1500 enih letnic, kdo se jih se spomni?
 10.09.08 19:00  _husleriusodgovori / citiraj

Ker sn hodo na tehnični fax, težko rečem, da se tam nič ne naučiš. Bi pa se še veliko več naučil, če bi bilo vsaj malo bolj fleksibilen - več seminarskih itd., kot je po ostalih faxih.

Največ pa sn se na faxu učil reda in organizacije.Vsaj na koncu. Ker na začetku so veljali trije F (fešta,fešta,fešta - študentksi dom), pol, ko pa je malo zagustlo, pa se je začelo švicanje za klopjo in hvatanja septemberskih rokov. In na koncu je uspelo skombinirat šiht,fax,na novo šport in še fešte. Nori cajti:P
 11.09.08 08:30  Brucodgovori / citiraj

Še en ekonomist (EF)! :-) Ko sem prišel na faks, sem na novo odkril alkohol in žure, moji cimri pa so odkrili, da sem velik talent na tem področju :-). U glavnem, faks sem končal v 8 letih, brez prekinitve statusa, v študentu preživel 6 čudovitih let, če pa bi seštel ure, preživete na faksu, bi vse skupaj lahko stlačil v en semester. Moj problem: zanima me vse in nič. Faks mi ni dal nič, niti mi ni spodbudil zanimanja v to smer, ampak mi ga je še malo zbil. Sedaj sam, na novo, iz knjig, forumov in ostalih stvari zbiram znanje, ki bi mi ga moral načeloma že faks dati. Ponovno zanimanje za finance in denar pa mi je v pretežni meri dal ravno ta forum ;-)
 11.09.08 10:30  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[Tomaz26]

Kriva je pa drzava s svojo politiko vpisov. Na ekonomijo gre vsak ker ni omejitve, na medicino bi sel pa marsikdo pa ne pride zaradi omejitev. Rezultat: primanjkuje zdravikov, ekonomistov je pa 10x prevec. Ce bi omejili vpis na ekonomijo in pravo in povecali vpis kje drugje bi bilo lazje.
Ko je prejšnji minister omenil nekaj podobnega, so z družboslovnih fakultet takoj zavreščali, da gre za napad na avtonomijo univerze, ki da ima vso pravico, da se sama odloča, koliko mest bo na katerem programu ponujala.

http://www.mladina.si/tednik/200706/clan...
 11.09.08 11:48  kolegaodgovori / citiraj

Ja, samo to je res ok, kupci (hehe, kako stereotipno) so tisti, ki odlocajo, ali neka storitev uspe ali ne. Dokler ne bo ene 25000-50000 brezposelnih druzboslovcev, tako dolgo jih bodo pac z veseljem sprejemali.
 11.09.08 14:41  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je sprejela akt o ustanovitvi zavoda Katoliški inštitut. Akt predstavlja pravno-formalni okvir za nadaljnje vodenje postopka ustanavljanja katoliškega samostojnega visokošolskega zavoda, ki naj bi se postopoma preoblikoval v univerzo. Navajajo, da bo v okviru inštituta predvidoma najprej ustanovljena fakulteta za področje poslovnih ved.
http://www.vecer.com/clanek2008091105359...
 11.09.08 14:53  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[alexd]

Ja, samo to je res ok, kupci (hehe, kako stereotipno) so tisti, ki odlocajo, ali neka storitev uspe ali ne. Dokler ne bo ene 25000-50000 brezposelnih druzboslovcev, tako dolgo jih bodo pac z veseljem sprejemali.
Se strinjam, na dolgi rok bo trg dela naredil svoje; ampak vmes bo zagonjeno veliko denarja.
 11.09.08 15:15  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--smo bogata drzava. vsi vse imajo in se povrhu se hvalijo kako malo je treba delat.

vse dokler ne bomo zmetali kupe denarja v nesmiselne, neproduktivne projekte in ne bomo vec bogata drzava.
 13.09.08 09:42  lojzekodgovori / citiraj
[crt]

Sicer pa so me vedno zanimale rastlinske zadeve

:: [tomazba]

:: A pohaš travo?



ne, samo kosim jo, pa sadim vrtnice, maline, sadno drevje...
Hehe, jaz sem pa Črtovo izobraževalno pot in interesne dejavnosti malo na glavo postavil. p

Po gimnaziji sem šel na Agronomijo in se poglobil v okrasne rastline. Se zaposlil kot nabavnik za to področje in začel študirat podiplomca na ekonomiji(LJ).

Matematika, še bolj pa logika mi je pa bila zmeraj mal hobby. ;)

Tist kar jaz za cash delam, je črtu hobby in tisto kar je meni malo hobi Črtu denar nosi.

Verjetno se tebi Črt bolj splača. HeHe.

P.S. V katerem vrtnem centru nabavljaš rastlinski material.
 13.09.08 21:03  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[lojzek]

Tist kar jaz za cash delam, je črtu hobby in tisto kar je meni malo hobi Črtu denar nosi.
matr, pa midva sva za joint venture (tj. ce vse ostalo propade, lahko imava se vedno proizvodnjo jointov, kot je bilo parkrat ze sugerirano :))

zaenkart se nimam nekega fiksnega vrtnarskega vira, ker sele polagam prste v vodo na tej parceli, pa vmes se je zgodil en vecji redesign s strani vremena. bom pa rabil racunam da v prvem malo bolj resnem krogu precej vrtnic, medvejk, budlej, japonskih hortenzij, malin, ribezov in sadnega drevja. nekje po 20-30 kosov vsega nastetega. ce ti je znano, da kdo v sloveniji vse to ima na enem kupu, za lepo ceno in veliko sort od vsakega nastetega, me zelo zanima. ker sem ze nekak na tem, da narocim z nizozemske.

 13.09.08 21:30  roaddoggodgovori / citiraj

A greš ti mogoče v penzion? :))
 13.09.08 21:48  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[roaddogg]

A greš ti mogoče v penzion? :))
grem v recimo temu reinkarnacijo, po moje je koristno vsake tolko to imeti.
 13.09.08 21:52  _pbetkaodgovori / citiraj

Pozdravljen, cricek!

Opozorila bi te na tvoje izredno slabo znanje slovenščine, kar gotovo ni prednost

pri iskanju dela. Poskusi se izobraziti še na tem področju, če želiš delati v Sloveniji.

Glede na tvoj zaključek - morda bi moral delo začeti iskati nekoliko južneje....

Pa lep pozdrav.

 13.09.08 22:02  roaddoggodgovori / citiraj
[crt]

:: [roaddogg]

:: A greš ti mogoče v penzion? :))



grem v recimo temu reinkarnacijo, po moje je koristno vsake tolko to imeti.
Ja se strinjam, recimo vsak drugi petek ali soboto 21.00 - 5.00
 16.09.08 19:50  Odzinodgovori / citiraj

Tole se sicer ne navezuje kaj dosti na izhodiščno temo, ker pa ste že ravno omenjali GEA college (o katerem danes prvič slišim kaj spodbudnega, heh), imam prošnjo: zagotovo mi kdo od vas lahko priporoči kakšno knjigo ali .pdf, kjer bi izvedel kaj o omenjenih modrostih, ki jih bojda celo naučijo na tej šoli - torej, zanima me znanje o vodenju podjetja ter (predvsem) udejanjanju svojih idej. Teh mi namreč ne manjka, rad pa bi kakšno tudi poskusil izpeljati.

Vem, da je raznovrstne literature na tone, vendar raje vidim, če je že kdo pred menoj ločil zrnje od plevela in mi lahko priporoči kaj koristnega. :)

Sicer pa e), z izraženim upanjem, da izberejo tisto pod a) ali b).
 16.09.08 22:14  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[Odzin]

Sicer pa e), z izraženim upanjem, da izberejo tisto pod a) ali b).
--ta je pa prav lepa iskrena :)
 10.10.09 14:59  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Današnja Sobotna priloga: »Nategnjena« generacija (avtorica doc. dr. Metka Kuhar, Fakulteta za družbene vede)

V Sloveniji od začetka tranzicije naprej vztrajno narašča odstotek mladih, ki so vpisani v visokošolsko izobraževanje. To povečevanje vpisa pomeni nadaljevanje trenda iz srednjega šolstva, kjer se je v posttranzicijskem obdobju zgodil strm zasuk pri vpisnih željah - od poklicnih k srednjim šolam, predvsem gimnazijam (srednješolski osip na gimnazijah ni visok in se še zmanjšuje). Leta 2005 je bilo po podatkih Unicefa v terciarno izobraževanje vpisanih kar 83,2 odstotka mladih, starih od 18 do 24 let, kar je za dobrih trikrat več kot leta 1989 (delež visokošolskih študentov narašča tudi po vsej EU, saj se je njihov delež med letoma 1998 in 2006 v povprečju povečal za četrtino). Poleg rednih narašča v Sloveniji število izrednih študentov; to so večinoma mladi, a je med njimi tudi precej ljudi iz starejših starostnih kohort. Delež študentov se je v Sloveniji in večini drugih evropskih držav povečal različno po posameznih panogah: najmanj na tehničnih smereh, na področju proizvodnih tehnologij, v gradbeništvu, matematiki in računalništvu (po čemer je povpraševanje največje), najbolj pa se povečuje število študentov in diplomantov poslovnih in administrativnih ved.

Omenjeni odstotki pa ne povedo, kakšen je osip. Po poročilu OECD (2008) je Slovenija po deležu diplomantov med zadnjimi članicami OECD, skupaj z Grčijo in Turčijo, saj tretjina študentov opusti študij, kar je več od povprečja OECD (v 2005). Hkrati je čas od vpisa do konca študija pri nas med najdaljšimi Evropi - daljši je le na Poljskem - , saj traja v povprečju nekaj več kot sedem let. V opazovani generaciji študentov, vpisanih v prvi letnik leta 1991/92, je po njenih podatkih do konca leta 1999 študij končalo 54 odstotkov rednih in 32 odstotkov izrednih študentov.

Na podlagi teh podatkov lahko sklepamo, da slovensko visokošolsko izobraževanje ne izpolnjuje najbolje svojega temeljnega poslanstva. Prej se dozdeva, da vpisovanje v visoko izobraževanje spominja na neke vrste čakalnico, ki omogoča prelaganje vstopa na trg dela, saj se s podaljševanjem izobraževanja mladi navidezno izogibajo prekarnemu položaju na trgu dela. Vendar je vprašanje, ali s tem »čakalništvom« sploh dobijo zaposlitev in ali jim uspe najti zaposlitev, za katero niso preizobraženi.

Podatki, ki jih je zbral sociolog Anton Kramberger, namreč kažejo, da letni priliv novih diplomiranih s terciarno stopnjo izobrazbe skoraj za dvakrat presega ponudbo sproščenih delovnih mest; celo letni priliv diplomiranih oseb s sekundarno izobrazbo za enainpolkrat presega ponudbo sproščenih delovnih mest zanje. Rezultati raziskave o zaposljivosti diplomantov iz leta 2007, ki jih je izvedla ljubljanska ekonomska fakulteta, kažejo, da verjetnost zaposlitve v prvih devetih mesecih po diplomi ne presega 60 odstotkov, pri čemer je bilo malo več kot 35 odstotkov diplomantov zaposlenih že ob diplomi.

Odlaganja streznitve, ki mlade čaka ob vstopu na trg dela, v Sloveniji ne omogoča študentsko delo - to kvečjemu škoduje zgodnejšemu zaposlovanju mladih in kakovosti zaposlitev - , ampak starševske materialne in finančne podpore. Podatki iz študije World Values Survey za leto 2005 kažejo, da mladi v Sloveniji ostajajo pri starših do poznih dvajsetih in zgodnjih tridesetih let. S starši živi več kot 90 odstotkov 18- do 24-letnikov. V starostni skupini 25 - 29 let živi s starši 60 odstotkov žensk in nekaj nad polovico moških. Delež je visok tudi med odraslimi, starimi 30 - 34, saj pri starših še vedno živi dobrih 40 odstotkov moških in skoraj tretjina žensk, kar nas uvršča v evropski vrh, takoj za Italijo in Malto.

Podaljšano bivanje pri starših v Sloveniji lahko razumemo tudi kot »kolateralno škodo« tranzicijske stanovanjske reforme, ki je zelo radikalno zmanjšala javni najemni sektor stanovanj, vendar pa ne gre samo za to. Za Slovenijo so nasploh značilne močne oporne neformalne družinske povezave, ki med drugim krepijo vplive sorodstvenih in osebnih poznanstev pri zaposlovanju, kar prav tako ovira razvoj, saj pomembne položaje zasedajo ljudje, ki pripadajo »pravim« krogom.

Vprašanje pa je, ali se starši sploh zavedajo, da s svojimi vsakovrstnimi oporami mladim sodelujejo v tem velikem »nategu«, saj so slovenski starši že pregovorno izjemno požrtvovalni.

* zadnji popravek: 10.10.09 14:59
 10.10.09 15:08  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--k temu lahko dodamo (ceprav je sirse zastavljeno) razmisljanje miha mazzinija v sobotni prilogi

Kako iz Slovencev spraviti srednji vek? (stran 12)

 10.10.09 23:31  sejadodgovori / citiraj

Odličen prispevek.

Nekaj poant v razmislek:

Stanje naše enakosti najbolje opiše star vic, v katerem obiskovalec hodi po peklu in glede kotle, v katerih se kuhajo narodi. Nesrečne duše skačejo iz njih, legije hudičev jih mečejo nazaj. Le pri slovenskem kotlu je vse mirno in nobenega stražarja. Kako to? Ker Slovenci drug drugega tiščijo pod gladino kar sami.

...

Naj zapišem jasno in glasno to, kar vedo vsi politiki, le jajc ali jajčnikov nimajo, da bi javno povedali: Glavni cilj študija, takega kot je sedaj v Sloveniji, je kupovanje socialnega miru.

...

Otto Rank je kot glavno značilnost renesančnega premika izpostavil, da se je zahodna civilizacija osvobodila kolektivnega duha. Osebe so se individualizirale, kar vključuje tudi to, da niso vsi za vsako delo, še več, celo škoda je nekoga za opravila, v katerih ne blesti.

Po zaslugi kronista Vasarija poznamo okoliščine tega izjemnega premika v miselnosti. Konec XV. stoletja je opat samostana Santa Maria delle Grazie vložil pritožbo proti lenuhu, ki ga je zasledil znotraj lastnega obzidja. Pridanič je nekaj slikal, a še med potezami čopiča zastajal, strmel v zrak, delati pa ni hotel! Kaplja čez rob je kanila, ko lenuh ni hotel puliti plevela na njivi s korenjem. Opat je podivjal, javil oblastem in vladar je osebno prišel presodit. Pogledal je njivo, pogledal je sliko, potem pa dejal opatu: veste kaj, plevel lahko puli vsakdo, tisto tam notri pa lahko naredi le ta človek. Lenuh se je imenoval Leonardo da Vinci, slika pa Zadnja večerja.

...

Lahko je bilo Slovenijo pripeljati v Evropsko unijo, težko bo iz Slovencev spraviti srednji vek.
 11.10.09 09:19  ajerajodgovori / citiraj

JP, se strinjam, podaljševanje študija do onemoglosti je posledica tega, da se mladim ne da in nima smisla delati, razen če so težki mazohisti, kot redno zaposleni, ker bodo zaslužili pol manj, kot če izkoristijo študentsko olajšavo, delajo prek študenta za ca. 5€ na uro, delodajalci pa imajo na ta račun fleksibilno delovno silo, ki se ne pritožuje, nima bolniške, potnih stroškov, malice, prevoza, dopusta, regresa... Ne plačujejo v pokojninsko in zdravstveno blagajno kaj prida, vendar tudi niso strošek sociale, ne bodo šli pred 70. v penzijo itd. Skrata ta generacija bo težka žrtev tega, da danes imamo zelo bogate upokojence, s povprečnimi penzijami a premoženjem, ki bi jim tudi brez ali z minimalno penzijo omogočilo dostojno preživetje, kakršnega povečini lahko sanjajo tako mladi, kot tudi zaposleni povprečni delavci, ki premoženja še niso podedovali in ko ga eventuelno bodo, bo pa vredno precej manj in potrebno obsežnih vlaganj... Povprečna plača danes namreč ne omogoča nevemkakšnega luksuznega življenja, prej obratno, kar pa je manj je pa tako ali tako beračija. Čez 10 let, ko bo upokojencev še precej več, se bo pa počasi pokazal manjko delovne sile v nekaterih panogah, ki so že sedaj deficitarne in jih bomo težko zapolnili že zato, ker migracijske politike že danes ne vodimo tako, da bi npr. načrtno z ugodnostmi vabili študente na študij medicine, računalništva, v nekatere poklicne in tehnične stroe iz tujine tako, da bi si že sedaj lahko ustavrili dobro podlago za nadaljno kariero (poceni stanovanja, tečaji slo jezika, štipendije). Vse to pa se nam bo tedaj vrnilo kot drastičen padec standarda v roku 5-15 let, in ne bi me čudilo, če bodo v prihodnosti naši diplomirani sociologi, ekonomisti, pravniki pa tudi drugi strigli ovce v australiji ali žagali drevje v Kanadi.
 11.10.09 09:36  alekodgovori / citiraj

V Kitajski bomo šraufali gume na Mercedese. (Bolj verjeten gastarbajterski scenarij). :)
 11.10.09 10:39  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[ajeraj]

JP, se strinjam
--super pregled. zanimivo pa bi bilo vedeti koliko krojilcev ekonomske politike v drzavi se tega sploh zaveda

* zadnji popravek: 11.10.09 10:39
 11.10.09 11:20  ajerajodgovori / citiraj

Ja noben, ker jim zadošča prepir o partizanih in domobranich ter polnjenje lastnih mošenj za vsak slučaj. Je ni stranke, razen morda kakšne obskurne, ki bi se zavedala, da ni tam zato, da se tepe za privilegije ampak da služi ljudstvu. Še hujši so pa Semoliči, pa Milič Hribarji s svojimi grožnjami in lažmi, ki so bolj ali manj brez osnove.
 02.11.09 13:14  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Andreja Cirman v članku "Študentska migrena pokojninske reforme" (Sobotna priloga Dela, 24.10.09)

Lahko pa odgovornost pripišemo tistim, ki študentom zavestno pomagajo pri podaljševanju študentskega statusa v tistem delu, ko ta čisto nič ne prispeva k boljši izobraženosti mladih, temveč zgolj k odlašanju soočenja z zaposlitveno realnostjo. Pred mnogimi visokošolskimi centri se je ob jesenskem vpisnem roku bila prava bitka za vpisna mesta. Kljub zapolnjenim vpisnim mestom danes predavalnice precej samevajo, saj to ni bila bitka za dostop do znanja, temveč zgolj bitka za študentski status in njegove ugodnosti. Po prejetju plačila vpisnine na eni in prejetih potrdilih o šolanju na drugi strani se žal stik med šolo in študentom pogosto konča. Šola živi od vpisnine, študent od neobdavčenih dohodkov in subvencij, država pa mirno gleda, kako ji uhaja denar.

Druga pot do podaljšanja dobe študija pa je s podaljšanjem absolventskega statusa. Zakon o visokem šolstvu namreč predvideva ne samo zaradi strukture bolonjskega študija nepotreben absolventski staž, temveč tudi možnost njegovega podaljšanja iz upravičenih razlogov, med katerimi so na primer materinstvo, nezmožnost študija zaradi bolezni, izjemne družinske in socialne okoliščine. Da razsežnost tega pojava ni nedolžna, lahko ilustriramo na primeru univerzitetnega dodiplomskega programa ljubljanske ekonomske fakultete, kjer je v študijskem letu 2007/08 triletni program končala prva bolonjska generacija. V jeseni 2009 smo tako vpisali prvo generacijo 502 absolventov bolonjskega prvostopenjskega študija - tistih, ki jim ni uspelo dokončati študijskih obveznosti v predvidenem triletnem roku (junakov, ki jim je uspelo v treh letih diplomirati, je bilo le za vzorec). Letošnjega septembra, ob izteku študijskega leta, smo od te generacije prejeli 201 prošnjo za podaljšanje absolventa še za dodatno leto; izraženo v deležu to predstavlja 40 odstotkov vpisane generacije.

Najzanimivejši del tega pa so njihovi razlogi za podaljšanje. Materinstva in izjemnih družinskih in socialnih okoliščin je relativno malo, kar 60 odstotkov študentov pa navaja, da je nezmožnih dokončati študij zaradi zdravstvenih razlogov. Vse te nezmožnosti študija so seveda dokumentirane z zdravniškimi potrdili, zato je možnih razlag pojava več. Da je zdravje naše mladine tako šibko, bi verjetno zaznali tudi na širši populaciji študentov in ne le pri absolventih. Predvsem pa bi nastali iz tega visoki stroški njihove zdravstvene oskrbe, o čemer za zdaj iz zdravstvene blagajne še niso poročali. V absolventskem stažu tudi ni organiziranega študijskega procesa (ki tudi sicer na ekonomski fakulteti ne poteka ravno v zdravju nevarnih razmerah), zato bi bil razlog lahko morda v pretiranem in zdravju škodljivem izčrpavanju pri študentskem delu. Ker tega država celo nagrajuje z nizko obdavčitvijo, obenem pa se mladina, kot kaže, izčrpava do stopnje zdravstvene nezmožnosti za študij, bi ga bilo potemtakem smiselno celo prepovedati, ne samo primerljivo obdavčiti z drugimi dohodki. Ali pa morda obstaja velika lahkotnost pisanja zdravniških potrdil? Na ekonomski fakulteti smo na primer v nekaj tednih dobili celo serijo zdravniških potrdil, v katerih zdravnica navaja, da študenti vsi po vrsti trpijo za migreno z avro. Prav tovrstne izkušnje in množičnost bolezenske nezmožnosti študentske generacije sprožajo določene dvome o zdravstvenem sistemu - tistem, ki se tako kot pokojninski pretežno napaja iz prispevkov zaposlenih. Sproža pa tudi dvome o trdnosti argumentov, da so za visoke bolniške odsotnosti zaposlenih pri nas krive predvsem slabe delovne razmere pri delodajalcih.
40% vpisanih študentov ekonomije po treh letih študija in izkoriščenem absolventskem letu želi še eno leto absolventa...
 02.11.09 13:25  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--bi bilo smesno, ce ne bi bilo zalostno

to, da se (in so se tudi v preteklosti) zdravniska potrdila za te namene talala brez vecjih tezav (samo pravega je treba poznati) pa ze vrabci na strehah civkajo

 02.11.09 14:52  ajerajodgovori / citiraj

Hehe šaljivec, sej to si zna vsak v dobi računalništva sam ponaredit, kot da kdo preverja ali je bilo potrdilo res izdano.
 02.11.09 15:03  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--to je pa ze druga stopnja :). vecino primerov, ki jih poznam so vseeno raje sli do zdravnika
 02.11.09 15:26  Hevidiodgovori / citiraj
[crt]

ampak ogromna populacija seratorjev (pac fdv).


Ma poslušam tole šinfanje čez družboslovce, pa mam res dost.

Jst sem bil 8x odličen in 8x najbolši učenc, končal OŠ v 1% generacije, se vpisal na GIMBEZ, kamor je tisto leto lahko prišlo samo TOP 1,5% rezultatov na mali maturi, maturo končal z odličnim uspehom. Vpisal bi se loh kamorkoli, s fizko na maturi tut na medicino/matematiko itd, mi naravoslovje leži. Izbral sem pa FDV, takrat s precej visoko omejitvijo za obramboslovje.

Skratka, hočem povedat, da vsevprek šinfanje čez nesposobnost FDVjevskega kadra ni korektno in še najmanj pravilno. Če se ne motim je bilo v letu mojega vpisa najvišja omejitev na mednarodne odnose-politologija (FDV), potem tržno komuniciranje-komunikologija (FDV), pol AGRFT, FPVV, potem pa obramboslovje.

Skratka, študentje, ki so prišli gor so bili cvet generacije glede na predhodne dosežke! In to metat v en koš s 1000 vpisanimi ekonomisti/pravniki/kulturologijami(FDV)/FU na smeri brez omejitve, enostavno ni OK, oz. je NAROBE.

Zdj par let po diplomi delam v gospodarstvu v večjem slovenskem podjetju in povedat moram, da so mehka znanja pridobljena tut na FDVju še kako potrebna, ko za mizo sedijo matematik, programer in izvajalec.

V Sloveniji je družboslovje in soft science že apriori zanemarjano, večkrat tut upravičeno, ampak vsesplošno šinfanje ne bo nič pripomoglo k izboljšanju. Konec koncev pa so danes najboljša podjetja tista v terciarni panogi in tam se dela z ljudmi, torej soft science še kako rabimo!

lp

 02.11.09 16:00  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[Hevidi]

:: [crt]

:: ampak ogromna populacija seratorjev (pac fdv).



Ma poslušam tole šinfanje čez družboslovce, pa mam res dost.
cuj, jaz samo porocam, kaj sem tam videl iz prve roke. cisto verjamem, da se med slepimi kurami najde tudi kaksno zrno. vsekakor pa se populacije po tem, kako resno se je lotevala svojega studija, niti pod razno ne da primerjati s tistim, kar sem kasneje videl na matematiki.

Jst sem bil 8x odličen in 8x najbolši učenc, končal OŠ v 1% generacije, se vpisal na GIMBEZ, kamor je tisto leto lahko prišlo samo TOP 1,5% rezultatov na mali maturi, maturo končal z odličnim uspehom.
enako, razen da ni bilo mature, ker sem zadnji letnik "usmerjenega izobrazevanja". pa gimbez nije bas nesto... so kaksne bolj provincialne sole ostrejse, ker so profesorji nesrecni, da niso v prestolnici.

Zdj par let po diplomi delam v gospodarstvu v večjem slovenskem podjetju in povedat moram, da so mehka znanja pridobljena tut na FDVju še kako potrebna, ko za mizo sedijo matematik, programer in izvajalec.
pogosto je problem ravno prevajanje med plemenom tehnike in plemenom menedzmenta, kaj sele marketinga. to je dejansko recimo temu socioloski ali kulturoloski problem. ki bi ga pa osebno vseeno prej sel resevat z ustrezno hibridizranim tehnikom kot pa z ustrezno hibridiziranim druzboslovcem. ker je moj vtis skozi leta, da je lazje naucit v eno smer kot v drugo.

V Sloveniji je družboslovje in soft science že apriori zanemarjano
noja :) slovenija je ena sama soft science :)
 02.11.09 16:11  Hevidiodgovori / citiraj
[crt]

:: [Hevidi]

:: :: [crt]

:: :: ampak ogromna populacija seratorjev (pac fdv).

::

:: Ma poslušam tole šinfanje čez družboslovce, pa mam res dost.



cuj, jaz samo porocam, kaj sem tam videl iz prve roke. cisto verjamem, da se med slepimi kurami najde tudi kaksno zrno. vsekakor pa se populacije po tem, kako resno se je lotevala svojega studija, niti pod razno ne da primerjati s tistim, kar sem kasneje videl na matematiki.





:: Jst sem bil 8x odličen in 8x najbolši učenc, končal OŠ v 1% generacije, se vpisal na GIMBEZ, kamor je tisto leto lahko prišlo samo TOP 1,5% rezultatov na mali maturi, maturo končal z odličnim uspehom.



enako, razen da ni bilo mature, ker sem zadnji letnik "usmerjenega izobrazevanja". pa gimbez nije bas nesto... so kaksne bolj provincialne sole ostrejse, ker so profesorji nesrecni, da niso v prestolnici.





:: Zdj par let po diplomi delam v gospodarstvu v večjem slovenskem podjetju in povedat moram, da so mehka znanja pridobljena tut na FDVju še kako potrebna, ko za mizo sedijo matematik, programer in izvajalec.



pogosto je problem ravno prevajanje med plemenom tehnike in plemenom menedzmenta, kaj sele marketinga. to je dejansko recimo temu socioloski ali kulturoloski problem. ki bi ga pa osebno vseeno prej sel resevat z ustrezno hibridizranim tehnikom kot pa z ustrezno hibridiziranim druzboslovcem. ker je moj vtis skozi leta, da je lazje naucit v eno smer kot v drugo.





:: V Sloveniji je družboslovje in soft science že apriori zanemarjano



noja :) slovenija je ena sama soft science :)
Sm pričakoval, da me boš poskušal sesut (ker si v mojih očeh drugač eminenca o/), ampak sm z zapisanim zadovoljen, tko da peace :) in ja, težko nasprotujem tvojim besedam, ampak v praksi še kako rabimo vsa znanja...
 02.11.09 16:26  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

saj te ne sesuvam, samo razlagam ti tisto, kar poznam. ce ne gre skupaj s tvojim, jebiga, don't kill the messenger :)

 02.11.09 16:46  kolegaodgovori / citiraj
pogosto je problem ravno prevajanje med plemenom tehnike in plemenom menedzmenta, kaj sele marketinga. to je dejansko recimo temu socioloski ali kulturoloski problem.
Stari, pa to je to, najvecja lepota tega posla. Se toliko boljse, ce ljudje govorijo razlicne jezike z razlicno kulturno zgodovino in so razseljeni po sirsem prostoru, povezuje pa jih kaksna varianta netmeetinga. :)

Meni je najvecji zakon se pogovarjat s stranko, ki nima pojma o teh zadevah, pol bo ziher uspeh, resno mislim, samo, da vizijo posla predocis, malo uporabis kaksnih barv, nekaj fancy vocabularja in to je to.

Posteno povedano, da ni veliko poslov, za katere bi spremenil tole. No, morda je res, da gre v tem primeru za sui generis, pa vseeno :)

* zadnji popravek: 02.11.09 16:46
 03.11.09 09:20  Hevidiodgovori / citiraj
[crt]

pogosto je problem ravno prevajanje med plemenom tehnike in plemenom menedzmenta, kaj sele marketinga. to je dejansko recimo temu socioloski ali kulturoloski problem. ki bi ga pa osebno vseeno prej sel resevat z ustrezno hibridizranim tehnikom kot pa z ustrezno hibridiziranim druzboslovcem. ker je moj vtis skozi leta, da je lazje naucit v eno smer kot v drugo.
Jup, pravi problem pa nastane, ko menedžment ni dorasel podrejenim strokovnjakom, ni važno iz katere stroke. Takrat pa se začnejo travme in rak-rana slo podjetništva (veze in poznanstva do executive pozicij)...
 03.11.09 11:22  jernejcekodgovori / citiraj
[Hevidi]



Jup, pravi problem pa nastane, ko menedžment ni dorasel podrejenim strokovnjakom, ni važno iz katere stroke. Takrat pa se začnejo travme in rak-rana slo podjetništva (veze in poznanstva do executive pozicij)...
Zdaj sem se spomnil tegale - sicer je že staro, a še vedno drži :)

Petrov princip:

Posameznik pleza po kadrovski lestvici, dokler ne doseže svojega nivoja nesposobnosti.

- prvi zaključek: sčasoma bo vsako mesto v kadrovski piramidi zasedeno s človekom, ki je za to mesto nesposoben.

- drugi zaključek: delo opravljajo le tisti, ki še niso dosegli svojega nivoja nesposobnosti.

Dilbertov princip (nisem našel prevoda): Companies tend to systematically promote their least-competent employees to management (generally middle management), in order to limit the amount of damage they're capable of doing.
 03.11.09 11:26  milwal (admin) odgovori / citiraj

Sem pričakoval (kljub ostrini administriranja), da bo debata šla v smer tehniki vs softiči (torej ne-tehniki).

Črt, ti si mensezdi en od dveh (morda bi moral globje pobrskati po spominu) tehnikov, ki ju poznam, in razumeta, da pa človek ni racionalno bitje, da obstajajo tudi kitajci, kajšele američani.

Večna mantra tudi zelo inteligentnih tehnikov je, da če znajo urediti transformator, bodo pa ja uredili tudi ljudi ali enega od njih. In ja, večna mantra softičev je, da je svet za zmeraj soft, da se ne da nečesa urediti, da je treba zgolj gladiti robove, se prilagajati, sprejemati... - in potem pride tehnik in stvar uredi v petih minutah.

Za disclaimer. Ja, tudi jaz sem bil krajevni wunderkind, pa same petke, pa zoisova štip. in ostale neumnosti... in zdaj študiram filozofijo, po nekaj letih dela, in to ob delu. gre približno tako, da imamo od cca desetih predmetov na leto kake dva ali tri, ki niso soft science (pač razne veje bolj in manj eksaktne logike) in nekaj predmetov, ki so ultra ultra soft - torej srce "softologije" - metafizika.

In VSI družboslovni faksi so lažji od zahtevnejših naravoslovnih smeri. To tudi pogosto pomeni, da iz teh vunderkindov (lani je bila absurdna omejitev na novinarstvu in na vzgojiteljstvu !!!), ki iz neznanega razloga želijo biti novinarji in vzgojiteljice, pač to (novinarje in vzgojiteljice) tudi naredijo. Lahko pošlješ rahlo nadpovprečnega otroka na matematiko, fiziko, elektrotehniko, kemijo... in iz 100tih bodo naredili 20 ali 30 odličnih strokovnjakov, morda celo 5 ali 10 doktorjev, ki bodo razumeli svojo stroko res dobro.

Lahko pa pošlješ 100 takih na FDV ali FF - in tistih nekaj, ki imajo dobro bazo v otroštvu (to pomeni, da jih je življenje dovolj teplo), ali pa se jim zgodi dovolj stvari poleg med študijem - boš dobil fajn sposobne in realne osebe - predvsem zaradi njih samih, redko zarad faksa.

Pred kratkim se mi je zgodila ta anekdota - dva sošolca sta mi predstavila svojega prijatelja, ki je "ful načitan, ful pameten, fak, vse ve." In res - model študira na fdv - pravtako neke mednarodne odnose - in je res blazno načitan in pozna zgodovino itd... in je marksist. In mu je uspelo, da bo dobil od EU nekakšna sredstva za projekt raziskovanja alternetivne politike - nečesa v smeri marksizma pač.

Na prvo žogo me je presenetilo, ampak hej, saj imam tretjino profesorjev, ki so isti.

Tisti družboslovni programi, na katere se vpiše cvet slovenskih otrok, ohranjajo sistem ravno tukaj, kjer je. In pozor, na to me je opozoril profesor na filozofiji: "Kdo pa so večinoma otroci, ki dosegajo visoko povprečje v osnovni in srednji šoli? To so pridni otroci. Ne nujno pametni, včasih res, ampak v glavnem pridni otroci. Učitelji v njih vzgajajo pridnost, marljivost, nikakor pa ne kritičnega duha. In učitelji to delajo, ker je lažje delati s pridnimi otroki, in ker so tudi sami bili pridni otroci.

Sedaj pa naj se vsak iskreno spomni za nazaj - koliko odličnjakov v osn. šoli je bilo pametnih, dvomečih, razmišljujočih, koliko pa jih je bilo pač pridnih (pogosto tudi v navezavi, da so starši bili ugledni in so otroka vzgajali v "uglednega" - pričakovali so od njega petice in to je zanj bila mera uspešnosti in sprejetosto v njihovi in širši družbi.) Taki otroci so se pač prilagodili okolju in postali pridni, učeči se, petke domov noseči.

Taki so skoraj vsi odličnjaki v osnovnih šolah, pa tudi v srednjih. Jaz sem bil wunderkind s spečimi možgani - ne zaradi intelektualnih in pričakujočih staršev, bol zaradi nizke samopodobe pri ostalih stvareh, in moja sposobnost dobivanja petic je pumpala moj ego. Ko se se mi možgani prebudili, in nisem več potreboval zunanjega (tudi očetovega) priznanja za potešitev ega - tam nekje v tretjem letniku srednje šole - so šle ocene radikalno navzdol. Za profesorje in jihovo socialistično ocenjevalsko mero nisem nič več bil wunderkind - dobre ocene so bile le še zaradi spomina na tistega pridnega, ki je bil včasih, in se bo morda vrnil. No, ni se vrnil, hvalabogu. Vrnila se je zgolj maska, ki jo občasno pokažem množici, da imam mir pred njo.

Družboslovje je pomembno. Ampak v sloveniji se je šlo namesto kvalitete v kvantiteto poučevanja. Raje, kot da se dela selekcijo med študenti in predvsem profesorji, se jih izobrazi čimveč, ker je kao bolje, če imamo 10.000 slabih, a vendar le diplomiranih mladcev, kot pa da bi jih zabrisali v prvem letniku, in bi potem ne dobili vsega znanja višjih letnikov, pa čeprav bodo odnesli samo 10%.

Taka politika je napačna in sadovi se jasno kažejo. Trume nezadovoljnih družboslovcev, ki ob tem, da delajo v fotokopirnici ali gostilni, sanjajo, da je trebas svet spremeniti nazaj, kjer so kao vsi imeli službe, ki so jih hoteli. In njihovi bebavi starši jih pri tem celo podpirajo, ker se tudi sami spomnijo, da jim takrat ni trebalo delati, pa je vseeno bilo dovolj za skoz mesec.

Še bolj žalostne kreature pa so mi nekateri tehniki in naravoslovci, ki imajo znanje, za katero bi lahko dobili dostojno plačo v nemčiji ali ZDA, pa nikamor ne grejo - ker imajo žal enake starše kot prej omenjeni, in so čustveno psihološko privezani v ta kup dreka. Ko bi imeli ob svojem naravoslovnem faksu še kratek kurz iz psihoanalize in morda sociologije kulture, bi se iz primeža morda iztrgali - medtem ko se družboslovci ne morejo - kajti prav oni so obtežilo, ki vleče ta voz v blato.

Po drugi strani pa sem seveda zelo liberalen, in trdim, da si tako tehniki kot družboslovci eni druge in skupno bedo (prvi v obliki podplačanosti in davkov, drugi nezaposlenosti) zaslužijo. Tudi v sloveniji se da zelo lepo živeti. Kdor ne zmore spregledati, je pač ovca in bo to ostal, in bi jadikoval tako v afganistanu kot v obljubljeni deželi. To je pač njegovo bistvo.
 03.11.09 11:59  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
Sem pričakoval (kljub ostrini administriranja), da bo debata šla v smer tehniki vs softiči (torej ne-tehniki).
No, mene sta v prispevku z začetka te kače zintrigirala dva podatka:

- neko prepričanje, ki se je bojda vzpostavilo, da bo Slovenija postala "družba znanja" tako, da bomo čim večji del mladine prignali do visokošolskih diplom, pa naj stane, kolikor hoče in magari z radikalnim znižanjem standardov

- absurd tega, da se za 80% odstotkov prostih delovnih mest (ki so na voljo) pričakuje V. stopnja izobrazbe ali manj - medtem pa šolajoča se mladina živi v optimističnem prepričanju, da bo "družba znanja" pač ustvarila zahtevna in dobro plačana delovna mesta za novopečene diplomante in če dejstva ne ujemajo s teorijo, toliko slabše za dejstva
 03.11.09 12:24  milwal (admin) odgovori / citiraj

"in če dejstva ne ujemajo s teorijo, toliko slabše za dejstva"

iiiiiiii.

A veš, kdo je to prvi napisal, sicer malo bolj utemeljeno od naših kreatorjev šolstva, ampak vseeno nemožno...?
 03.11.09 12:27  Hevidiodgovori / citiraj
[milwal]
Priceless prispevek!
 03.11.09 13:02  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[milwal]

A veš, kdo je to prvi napisal, sicer malo bolj utemeljeno od naših kreatorjev šolstva, ampak vseeno nemožno...?
Ne vem.
 03.11.09 13:04  matic7odgovori / citiraj
[milwal]

Sem pričakoval (kljub ostrini administriranja), da bo debata šla v smer tehniki vs softiči (torej ne-tehniki).



Črt, ti si mensezdi en od dveh (morda bi moral globje pobrskati po spominu) tehnikov, ki ju poznam, in razumeta, da pa človek ni racionalno bitje, da obstajajo tudi kitajci, kajšele američani.



Večna mantra tudi zelo inteligentnih tehnikov je, da če znajo urediti transformator, bodo pa ja uredili tudi ljudi ali enega od njih. In ja, večna mantra softičev je, da je svet za zmeraj soft, da se ne da nečesa urediti, da je treba zgolj gladiti robove, se prilagajati, sprejemati... - in potem pride tehnik in stvar uredi v petih minutah.



Za disclaimer. Ja, tudi jaz sem bil krajevni wunderkind, pa same petke, pa zoisova štip. in ostale neumnosti... in zdaj študiram filozofijo, po nekaj letih dela, in to ob delu. gre približno tako, da imamo od cca desetih predmetov na leto kake dva ali tri, ki niso soft science (pač razne veje bolj in manj eksaktne logike) in nekaj predmetov, ki so ultra ultra soft - torej srce "softologije" - metafizika.



In VSI družboslovni faksi so lažji od zahtevnejših naravoslovnih smeri. To tudi pogosto pomeni, da iz teh vunderkindov (lani je bila absurdna omejitev na novinarstvu in na vzgojiteljstvu !!!), ki iz neznanega razloga želijo biti novinarji in vzgojiteljice, pač to (novinarje in vzgojiteljice) tudi naredijo. Lahko pošlješ rahlo nadpovprečnega otroka na matematiko, fiziko, elektrotehniko, kemijo... in iz 100tih bodo naredili 20 ali 30 odličnih strokovnjakov, morda celo 5 ali 10 doktorjev, ki bodo razumeli svojo stroko res dobro.



Lahko pa pošlješ 100 takih na FDV ali FF - in tistih nekaj, ki imajo dobro bazo v otroštvu (to pomeni, da jih je življenje dovolj teplo), ali pa se jim zgodi dovolj stvari poleg med študijem - boš dobil fajn sposobne in realne osebe - predvsem zaradi njih samih, redko zarad faksa.



Pred kratkim se mi je zgodila ta anekdota - dva sošolca sta mi predstavila svojega prijatelja, ki je "ful načitan, ful pameten, fak, vse ve." In res - model študira na fdv - pravtako neke mednarodne odnose - in je res blazno načitan in pozna zgodovino itd... in je marksist. In mu je uspelo, da bo dobil od EU nekakšna sredstva za projekt raziskovanja alternetivne politike - nečesa v smeri marksizma pač.



Na prvo žogo me je presenetilo, ampak hej, saj imam tretjino profesorjev, ki so isti.



Tisti družboslovni programi, na katere se vpiše cvet slovenskih otrok, ohranjajo sistem ravno tukaj, kjer je. In pozor, na to me je opozoril profesor na filozofiji: "Kdo pa so večinoma otroci, ki dosegajo visoko povprečje v osnovni in srednji šoli? To so pridni otroci. Ne nujno pametni, včasih res, ampak v glavnem pridni otroci. Učitelji v njih vzgajajo pridnost, marljivost, nikakor pa ne kritičnega duha. In učitelji to delajo, ker je lažje delati s pridnimi otroki, in ker so tudi sami bili pridni otroci.



Sedaj pa naj se vsak iskreno spomni za nazaj - koliko odličnjakov v osn. šoli je bilo pametnih, dvomečih, razmišljujočih, koliko pa jih je bilo pač pridnih (pogosto tudi v navezavi, da so starši bili ugledni in so otroka vzgajali v "uglednega" - pričakovali so od njega petice in to je zanj bila mera uspešnosti in sprejetosto v njihovi in širši družbi.) Taki otroci so se pač prilagodili okolju in postali pridni, učeči se, petke domov noseči.


Pri nas je bilo več pridnih kot pametnih:)))

Seveda je bilo tudi nekaj pametnih oziroma jaz sem jih ocenil da so malo boljši, oziroma da so nekako drugačni, ne vem kako naj se izrazim ampak nekaj sem videl v njih..Takoj sem pa prepoznal tiste ki sem njim gre za petice in tudi precej delajo na tem...Sicer pa nekaj sošolcev iz OŠ ima kar lepe službe, no vsaj zdi se mi da so lepe, na svojem pa ni nihče, izgleda da si vsak želi samo v službo..

No jaz nisem bil priden, sicer sem imel pa vse napisano v zvezku:))))

Nisem se dosti ukvarjal s šolo, ko gledam nazaj se mi zdi da sem tja hodil malo sedeti in odpikati tiste ure..He he sicer pa da ne bo kdo narobe razumel, nisem bil v tistem polu, da bi imel kakšne probleme s šolo, niti nisem imel enk, sem imel pa tudi petice..

Taki so skoraj vsi odličnjaki v osnovnih šolah, pa tudi v srednjih. Jaz sem bil wunderkind s spečimi možgani - ne zaradi intelektualnih in pričakujočih staršev, bol zaradi nizke samopodobe pri ostalih stvareh, in moja sposobnost dobivanja petic je pumpala moj ego. Ko se se mi možgani prebudili, in nisem več potreboval zunanjega (tudi očetovega) priznanja za potešitev ega - tam nekje v tretjem letniku srednje šole - so šle ocene radikalno navzdol. Za profesorje in jihovo socialistično ocenjevalsko mero nisem nič več bil wunderkind - dobre ocene so bile le še zaradi spomina na tistega pridnega, ki je bil včasih, in se bo morda vrnil. No, ni se vrnil, hvalabogu. Vrnila se je zgolj maska, ki jo občasno pokažem množici, da imam mir pred njo.



Družboslovje je pomembno. Ampak v sloveniji se je šlo namesto kvalitete v kvantiteto poučevanja. Raje, kot da se dela selekcijo med študenti in predvsem profesorji, se jih izobrazi čimveč, ker je kao bolje, če imamo 10.000 slabih, a vendar le diplomiranih mladcev, kot pa da bi jih zabrisali v prvem letniku, in bi potem ne dobili vsega znanja višjih letnikov, pa čeprav bodo odnesli samo 10%.

Taka politika je napačna in sadovi se jasno kažejo. Trume nezadovoljnih družboslovcev, ki ob tem, da delajo v fotokopirnici ali gostilni, sanjajo, da je trebas svet spremeniti nazaj, kjer so kao vsi imeli službe, ki so jih hoteli. In njihovi bebavi starši jih pri tem celo podpirajo, ker se tudi sami spomnijo, da jim takrat ni trebalo delati, pa je vseeno bilo dovolj za skoz mesec.



Še bolj žalostne kreature pa so mi nekateri tehniki in naravoslovci, ki imajo znanje, za katero bi lahko dobili dostojno plačo v nemčiji ali ZDA, pa nikamor ne grejo - ker imajo žal enake starše kot prej omenjeni, in so čustveno psihološko privezani v ta kup dreka. Ko bi imeli ob svojem naravoslovnem faksu še kratek kurz iz psihoanalize in morda sociologije kulture, bi se iz primeža morda iztrgali - medtem ko se družboslovci ne morejo - kajti prav oni so obtežilo, ki vleče ta voz v blato.


Ma nekateri si pa celo ne želijo nikamor, hočejo imeti čim bližje službo in točno določen urnik in točno določeno delo in potem adijo grem domov. meni je pa to vseeno, če dobim službo, kjer bom lahko delal nadure jih bom, pa če bom lahko potem kompenziral malo s prostim časom še bolje.:)

Po drugi strani pa sem seveda zelo liberalen, in trdim, da si tako tehniki kot družboslovci eni druge in skupno bedo (prvi v obliki podplačanosti in davkov, drugi nezaposlenosti) zaslužijo. Tudi v sloveniji se da zelo lepo živeti. Kdor ne zmore spregledati, je pač ovca in bo to ostal, in bi jadikoval tako v afganistanu kot v obljubljeni deželi. To je pač njegovo bistvo.


Seveda je lepo:))

Samo davke je treba utajevati, lol..
 03.11.09 13:16  milwal (admin) odgovori / citiraj

Hegel - predhodnik vseh ki želijo načrtovati, konstruirati celotno človeško zgodbo - in kot racionalno ni intencionalno vidijo celotno zgodovino.

Nasprotje tega je libertarna misel Hayeka in von Missesa, ki trdi, da lahko nadzorujemo in kreiramo samo preproste sisteme (recimo transformator :-))), bolj ko je sistem zapleten, bolj ga je nemogoče usmerjati.

Zato se pač Hayek zavzema za svobodno družbo, omejeno zgolj z najsplošnejšmi in široko sprejetimi normami, Hegeljanci pa želijo načrtovati slednjo podrobnost in oblikovati perfekten sistem.

zato je Hegel rekel, da če se dejstva ne strinjajo s teorijo, toliko slabše za dejstva, ker njegova teorija je zagotovo popolna, zgolj bednost človeka - to je tisto dejstvo - je pač razlog, da ne gre.

Več o tem bom vedel povedati konec letošnjega leta, imamo dva predmeta, posvečena tej tematiki. Skratka Hegel je mimo, ampak carsko mimo :-)
 03.11.09 19:59  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[Hevidi]

(veze in poznanstva do executive pozicij)...
--sicer drzavna sfera ampak vseeno. iz vcerajsnjega studia city

nepotizem v teoriji in praksi in "jasne" locnice :)

od 27:20 dalje

 05.11.09 10:31  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

place-poklici-1257413345.jpg

(klikni na sliko za povečavo)

Iz članka Marje Milič "Razkrivamo plače 60 poklicev", Moje Finance, oktober 2009, str. 8
 05.11.09 12:08  _deaistoodgovori / citiraj
[sandi]

place-poklici-1257413345.jpg



(klikni na sliko za povečavo)



Iz članka Marje Milič "Razkrivamo plače 60 poklicev", Moje Finance, oktober 2009, str. 8
niti 1-ega strojnika ni notri :(
 05.11.09 13:36  Hevidiodgovori / citiraj

Polagalec ploščic zasluži tolk v 1 tednu, ne pa v enem mesecu...
 05.11.09 13:38  ajerajodgovori / citiraj

Ja ne, tolk si v povprečju obračunajo :) Ostalo pa direkt u đep :) Podobno je s štromarji, vodoinštalaterji...
 05.11.09 13:57  matic7odgovori / citiraj
[Hevidi]

Polagalec ploščic zasluži tolk v 1 tednu, ne pa v enem mesecu...


no ce gledava le neto znesek, lahko zasluži tudi več:)
 05.11.09 14:06  matic7odgovori / citiraj
[ajeraj]

Ja ne, tolk si v povprečju obračunajo :) Ostalo pa direkt u đep :) Podobno je s štromarji, vodoinštalaterji...


jah štromarija se mi zdi kar ok plačana, čeprav vodovodar se mi zdi težji poklic...

Midva sicer tudi štrom delava, ampak najraje kar na kakšnih večjih napravah, ali pa večjih poslovnih objektih, recimo poslovni prostori z veliko kvadrati, diskoteke...Hišni je bolj fizično delo, v objektih če je vse poknaufano je pa zelo preprosto..

vodovodar pa skos nekaj štema:))

Najbolje če že greš delati hišo, se zmeniš s stranko za nižjo ceno, pa komu od domačih pokažeš kje mora poštemati:)
 05.11.09 14:26  spacetripodgovori / citiraj
[matic7]

:: [ajeraj]

:: Ja ne, tolk si v povprečju obračunajo :) Ostalo pa direkt u đep :) Podobno je s štromarji, vodoinštalaterji...





jah štromarija se mi zdi kar ok plačana, čeprav vodovodar se mi zdi težji poklic...
Kolk je štromarija plačana, da vidim, če se mi bolj splača it kable postavljat.

 05.11.09 15:00  matic7odgovori / citiraj
[spacetrip]

:: [matic7]

:: :: [ajeraj]

:: :: Ja ne, tolk si v povprečju obračunajo :) Ostalo pa direkt u đep :) Podobno je s štromarji, vodoinštalaterji...

::

::

:: jah štromarija se mi zdi kar ok plačana, čeprav vodovodar se mi zdi težji poklic...



Kolk je štromarija plačana, da vidim, če se mi bolj splača it kable postavljat.




ravno danes dobila nakazilo:)

za cevi in kable 2.600 na objektu brez notranjih sten in kjer je vse poknaufano, to samo delo, materjal v celoti nabavil narocnik..

Lani smo imeli enega bolj zahtevnega, kjer osnovna znanja elektrike niso dovolj, poleg sluzbe smo projekt izpelajli v mesecu za 25k, ene 3k so se dolzni:)

Pa se nismo naprezali, jaz sem sicer delal le od doma:)

Pa kot pravim to ni bilo celodnevno delo niti ne vsakodnevno..

Potem sva pa se enega sedaj izpeljala sama za 5,7k, cca 6 polnih dni dela..ampak delala sva sedem, ker niso bili vsi polni:)

To je vse placilo za delo, jah malo za zraven je poleg ostalega.

Pa se rekreacija, lol:)

* zadnji popravek: 05.11.09 15:00
 06.11.09 14:30  Hevidiodgovori / citiraj
[matic7]

Potem sva pa se enega sedaj izpeljala sama za 5,7k, cca 6 polnih dni dela..ampak delala sva sedem, ker niso bili vsi polni:)
Potem si pa zeloooo drag, če je to brez materiala! :)
 06.11.09 16:00  Osojnikodgovori / citiraj
[deaisto]
niti 1-ega strojnika ni notri :(
vodovodar.

plača inženirja (ki ni šefič), je pa enaka vodovodarjevi.

enako, kot je na borzi in trgu nepremičnin slovenija nekaj posebenega, je tudi pri trgu delovne sile:

poklici, ki jih menda v sloveniji kot primanjkuje, imajo podpovprečne plače

poklici, ki jih menda v sloveniji kot je preveč, imajo nadpovprečne plače.
 07.11.09 07:57  _lenuhodgovori / citiraj
[sandi]

Iz članka Marje Milič "Razkrivamo plače 60 poklicev", Moje Finance, oktober 2009, str. 8
Glede na to, da je tale spisek objavil Sandi - admin, me nekaj zanima.Vprašanje je dobronamerno,sa je vir točno določen.

Iz zgornjega zapisa - objave sem prišel do sklepa,da se za točno določen poklic ( ki je v zgornji tabeli ) podatek razlikuje TUDI za 300% in več - seveda navzdol. V zgornji tabeli je napisano,da gre za NETO PLAČE BREZ DODATKOV.

Kaj lahko posameznik stori, zahteva v točno določenem primeru, ko je objava napačna, nepravilna oz. bolje rečeno "lažna"- POPRAVEK ČLANKA???

Ye** vas Finance, vaše NEODVISNE skorumpirane novinarje.Za to stvar boste ODGOVARJALI!

* zadnji popravek: 07.11.09 07:57
 07.11.09 08:01  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[lenuh]

:: [sandi]

:: Iz članka Marje Milič "Razkrivamo plače 60 poklicev", Moje Finance, oktober 2009, str. 8



Glede na to, da je tale spisek objavil Sandi - admin, me nekaj zanima.Vprašanje je dobronamerno,sa je vir točno določen.

Iz zgornjega zapisa - objave sem prišel do sklepa,da se za točno določen poklic ( ki je v zgornji tabeli ) podatek razlikuje TUDI za 300% in več - seveda navzdol. V zgornji tabeli je napisano,da gre za NETO PLAČE BREZ DODATKOV.

Kaj lahko posameznik stori, zahteva v točno določenem primeru, ko je objava napačna, nepravilna oz. bolje rečeno "lažna"- POPRAVEK ČLANKA???

Ye** vas Finance, vaše NEODVISNE skorumpirane novinarje.Za to stvar boste ODGOVARJALI!
Kot si že sam ugotovil: da, seveda lahko posameznik od kateregakoli časopisa v primeru napačnih podatkov zahteva popravek.

Zakon o medijih, 26. do 43. člen
 07.11.09 12:15  matic7odgovori / citiraj
[Hevidi]

:: [matic7]

:: Potem sva pa se enega sedaj izpeljala sama za 5,7k, cca 6 polnih dni dela..ampak delala sva sedem, ker niso bili vsi polni:)



Potem si pa zeloooo drag, če je to brez materiala! :)


he he, nisem jaz stromar ampak le uletim zraven kadar je kaj za pomagati, mi ni panike..

Sicer sva pa to delo dobila in bila precej cenejsa od drugih. Material pa tukaj niti ni stal veliko, sigurno ne vec kot 200 eur, slo je le za prestavitev obstojecih napeljav in prikljucitev in potem cez nekaj tednov se enkrat ponovljen postopek.. Predracun od druge firme je bil okrog 10k, mislim da celo malo cez..Ampak oni so nastopali preko drugega podizvajalca, naju je pa najel spet en drug podizvajalec.., tisti ki je pac dobil delo, ker je bil najbolj ugoden.

Ceprav oni so imeli zraven se stroske programerja, on pravi da dela za 800 eur na sluzbo s prevozom..

Pa sva malo premislila, pa zadevo uredila brez programerja..Se da sistem obiti, ce ves kaj delas, ker so tiste naprave v sobi povezane med sabo in je bilo potem polovica nekaj casa izklopljenih jih je bilo potrebno le zacasno povezati med seboj in je sistem vseeno deloval..Lahko bi se pa sli s programerjem ampak tudi on bi potem naredil dve sluzbi, pa se tisto ne polne..

Ce bi se pa dodajalo kaj novega ali dajalo stran potem bi bil pa nujno potreben..

* zadnji popravek: 07.11.09 12:15
 10.11.09 16:18  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

diplomantov-letno-1257866245.png

S približno 6.000 diplomantov letno smo prišli do 16.000 letno...

vir
 10.11.09 16:21  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

diplomanti-slo-eu-1257866421.png

Razlika med diplomanti v Sloveniji in v EU glede na študijsko smer

vir
 10.11.09 16:27  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

delez-studentov-1257866773.png

Delež študentov v mladi populaciji

vir
 10.11.09 16:28  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--vsi studirajo :)
 10.11.09 18:10  Skullodgovori / citiraj

Huh, nisem vedel, da je takšna razlika med moškim in ženskim spolom :o
 10.11.09 19:49  matejosodgovori / citiraj

De facto so torej ženske krive za aktualno kadrovsko razsulo in previsoko rast javnih plač pri nas. Ali drugače: "Slovenke so v povprečju precej bolj nesposobne v primerjavi z vrstnicami v tujini kot Slovenci". Podoben občutek dobiš tudi tekom izobraževanja in kariere.

* zadnji popravek: 10.11.09 19:49
 10.11.09 19:50  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[andrejcc]

--vsi studirajo :)
Ja, ministrstvo za visoko šolstvo izvaja quantitative easing

:-)
 10.11.09 21:54  petrabodgovori / citiraj
[matejos]

De facto so torej ženske krive za aktualno kadrovsko razsulo in previsoko rast javnih plač pri nas. Ali drugače: "Slovenke so v povprečju precej bolj nesposobne v primerjavi z vrstnicami v tujini kot Slovenci". Podoben občutek dobiš tudi tekom izobraževanja in kariere.


Travme s strani žensk že od vzgojiteljice pa sedaj vse do šefinje, kaj? ;)

 10.11.09 22:20  MSTANK1odgovori / citiraj
[sandi]

:: [andrejcc]

:: --vsi studirajo :)



Ja, ministrstvo za visoko šolstvo izvaja quantitative easing

:-)
Ok nekateri študiramo sam kak do dnarja pridet :)

To bo bolj ministrstvo za traženje ruda i gubljenje vremena...
 10.11.09 22:22  _mojcakbodgovori / citiraj
[matejos]

De facto so torej ženske krive za aktualno kadrovsko razsulo in previsoko rast javnih plač pri nas. Ali drugače: "Slovenke so v povprečju precej bolj nesposobne v primerjavi z vrstnicami v tujini kot Slovenci". Podoben občutek dobiš tudi tekom izobraževanja in kariere.
:(

To pa res mora biti huda frustracija...

Sicer pa kaj se pritožuješ, saj če boš imel prepametno ženo, ti bo samo težje, ker ji ne boš mogel blefirati kok si pomemben...

Jaz včasih rečem možu, da bi mu bilo veliko lažje, če bi se z eno 'frizerko' poročil, ker bi ga bolj cenila kot njemu enako izobražena in bog ne daj bolj sposobna žena. LOL :)

 11.11.09 09:09  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[sandi]

:: [andrejcc]

:: --vsi studirajo :)



Ja, ministrstvo za visoko šolstvo izvaja quantitative easing

:-)
:)))

 11.11.09 12:55  blinkodgovori / citiraj
[sandi]

Delež študentov v mladi populaciji



vir
Viša se procentualni delež študentov, številčno pa jih je vsako leto manj.

* zadnji popravek: 11.11.09 12:55
 11.11.09 13:01  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[blink]

:: [sandi]

:: Delež študentov v mladi populaciji

::

:: vir



Viša se procentualni delež študentov, številčno pa jih je vsako leto manj.
Ja, to drži. Vir pravi:

V študijskem letu 2008/09 je bilo v Sloveniji v terciarno izobraževanje vpisanih manj študentov kot leto prej. V študijskem letu 2008/09 je bilo 114.391 študentov, to je manj kot v študijskem letu 2007/08, a je bila tudi »generacija« mladih manj številna. Ne glede na to pa je bila skoraj polovica vseh mladih pri nas (oseb, starih od 19 do 24 let) vključena v terciarno izobraževanje.
Obenem pa pravi tudi, da je v letu 2008 število visokošolskih diplomantov prvikrat preseglo 17.000, od česar jih je bila polovica iz družbenih ved in prava, in med to polovico je bilo 71% žensk.

 11.11.09 13:21  MSTANK1odgovori / citiraj
[sandi]

Obenem pa pravi tudi, da je v letu 2008 število visokošolskih diplomantov prvikrat preseglo 17.000, od česar jih je bila polovica iz družbenih ved in prava, in med to polovico je bilo 71% žensk.
To bodo spet verske vojne al pa war of the sexes...
 11.11.09 14:06  _mojcakbodgovori / citiraj

:))
 11.11.09 14:07  _mojcakbodgovori / citiraj

:)
 07.01.10 12:55  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
Andreja Cirman v članku "Študentska migrena pokojninske reforme" (Sobotna priloga Dela, 24.10.09)



... Ali pa morda obstaja velika lahkotnost pisanja zdravniških potrdil? Na ekonomski fakulteti smo na primer v nekaj tednih dobili celo serijo zdravniških potrdil, v katerih zdravnica navaja, da študenti vsi po vrsti trpijo za migreno z avro.
Reagirala naj bi zdravniška zbornica (vir):

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je na dekana ljubljanske ekonomske fakultete prof. dr. Dušana Mramorja naslovila pismo, v katerem ga je zaprosila za posredovanje imen in priimkov zdravnikov, ki so pred začetkom letošnjega študijskega leta izdajali zdravniška potrdila, na osnovi katerih so na fakulteti omogočili podaljšanje statusa študenta. Prav tako je bila fakulteta zaprošena tudi za imena in priimke študentov, imetnikov takšnih zdravniških potrdil, ker bo zdravniška zbornica le tako lahko pri zdravnikih v vsakem konkretnem primeru preverila pravilnost zdravniške obravnave. Hkrati pa je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije ministru za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorju Golobiču predlagala skupni sestanek o tovrstni problematiki, na katerem bi se dogovorili glede ukrepov za preprečevanje neupravičenega izkoriščanja zdravstvenega sistema.
 07.01.10 13:06  RM28odgovori / citiraj

Ja itak, treba se je spravit na tiste, ki neodgovorno izdajajo papirje, da se vidi, kako dejavni in strokovni znajo biti. Tisti, ki pa so odgovorni za smrt iz malomarnosti......
 15.01.10 10:41  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[RM28]

Ja itak, treba se je spravit na tiste, ki neodgovorno izdajajo papirje, da se vidi, kako dejavni in strokovni znajo biti. Tisti, ki pa so odgovorni za smrt iz malomarnosti......
Gre za neko sivo cono, ali pa hojo po robu, v primerih ko zdravnik napiše bolniško:

- nosečnici za kao rizično nosečnost (to mora, če se ne motim itak ginekolog, in ne običajni osebni zdravnik)

- polkmetu, da gre jutri lahko pobirat krompir na njivo, ker je ravno primerno vreme

- študentu, ki se mu ni dalo dovolj študirati, da bi izpolnil pogoje in rabi opravičilo za podaljšanje statusa

(tipični ugovor v teh primerih je, da gre za 'victimless crime')
 30.01.10 15:45  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Včerajšnje Delo objavlja številke o zdravniških opravičilih. Vseh absolventov UNI-LJ je 12.624. Za podaljšanje absvolventskega statusa jih je zaprosilo 4.571, od tega se jih je 1.659 sklicevalo na zdravstvene težave. Najbolj bolehni so na ekonomski fakulteti (420 zdravniških prošenj), filozofski (210), gradbeni (135), pomorsko-prometni (98) in tako naprej.

Skratka cca 13% ali vsak sedmi absolvent ljubljanske univerze je bil v svojem absolventskem letu tako bolehen, da se mu zdi upravičeno zahtevati podaljšanje študentskih privilegijev še za eno leto.

Funkcionarjem univerze se te številke ne zdijo pretirane.
 30.01.10 19:21  Tujecodgovori / citiraj
[sandi]

Včerajšnje Delo objavlja številke o zdravniških opravičilih. Vseh absolventov UNI-LJ je 12.624. Za podaljšanje absvolventskega statusa jih je zaprosilo 4.571, od tega se jih je 1.659 sklicevalo na zdravstvene težave. Najbolj bolehni so na ekonomski fakulteti (420 zdravniških prošenj), filozofski (210), gradbeni (135), pomorsko-prometni (98) in tako naprej.



Skratka cca 13% ali vsak sedmi absolvent ljubljanske univerze je bil v svojem absolventskem letu tako bolehen, da se mu zdi upravičeno zahtevati podaljšanje študentskih privilegijev še za eno leto.



Funkcionarjem univerze se te številke ne zdijo pretirane.
edini problem je seveda v zadnjem stavku. Da se študentom zdi fino vlečt absolventski status, je povsem normalno. Da se funkcionarjem ne zdi to pretirano... no, če bi bila univerza privat, bi se jim najbrž zdelo.
 17.05.10 15:03  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Obljubljena dežela pravnega študija (dr. Matej Accetto)

Ali potrebujemo toliko novih pravnikov na leto, vsako leto? 780 ali, tudi če vztrajate na izvzetju izrednih študentov, 600? Če je vaš odgovor, da ne, potem se zavedajte, da ste s tem vsaj posredno pristali na eno od naslednjih dveh možnosti:
 03.12.10 14:53  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
Ali pa morda obstaja velika lahkotnost pisanja zdravniških potrdil? Na ekonomski fakulteti smo na primer v nekaj tednih dobili celo serijo zdravniških potrdil, v katerih zdravnica navaja, da študenti vsi po vrsti trpijo za migreno z avro.
Eno leto kasneje, čudežna ozdravitev absolventov: Letos manj migren
 17.01.11 13:25  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Dnevnik: Število brezposelnih diplomantov se je v desetih letih povišalo za 240 odstotkov

Študija Urada za mladino (PDF): Raziskava Mladina 2010

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>