Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 14:19
-0,40 %
7.370,38
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 13:15
0,38 %
1.435,77
SI 14:00
-0,01 %
904,38
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 49952... najdena v temi Celotne izgube zaradi kreditne in hipotečne krize

Seznam forumov  >  Borza - svetovni trgi  >  Celotne izgube zaradi kreditne in hipotečne krize

Posamične konkretne naložbe na svetovnih borzah - kaj uporabniki kupujemo in prodajamo, kaj si ogledujemo...

Iščem prvo neprebrano sporočilo v tej temi... najdeno na strani 1

Iskali ste objavo št. 49952... najdena na strani 1

Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 10
#49949  05.11.08 11:03  _jocojocicodgovori / citiraj  |  shramba  

Sporočilo za medije

Datum: 28.10.2008

Celotne izgube zaradi kreditne in hipotečne krize

Dne 23. 10. 2008 je po podatkih strežnika Bloomberg prišlo do izgube 658,4 milijard ameriških dolarjev, od tega imajo samo Združene države Amerike na vesti več kot polovico.

Izgube zaradi hipotečne krize, ki je izbruhnila na prelomu leta in se potem preselila še v bančni sektor, bodo veliko bolj daljnosežne kot se je sprva pričakovalo. Po propadu investicijskih bank Bear Stearns a Lehman Brothers je nastala t.i. kriza zaupanja, ki je prizadela celoten bančni sektor. Investicijski banki pa nista bili edini instituciji, ki sta propadli. 28. septembra je to bila največja ameriška hranilnica Washington Mutual, njihove račune strank je prevzela banka JP Morgan Chase, grožnjo z bankrotom pa je oznanila tudi šesta največja banka Wachovia, njih je rešila združitev z Wells Fargo.

V praksi to pomeni, da je mera medbančnih posojil zaradi negotovosti, kdo je naslednji, ki lahko propade, padla skoraj na ničlo. Ameriška vlada in ameriška nacionalna banka FED sta se odločili, da se bosta na to situacijo odzvali varnostnim načrtom v skupni vrednosti 70 milijard USD, njegovo postopno uvajanje se trenutno izvaja. Ta varnostni načrt ima v prvi vrsti za nalogo odkupiti problematična nelikvidna premoženja zaseženih bank, v drugi vrsti pa vrniti zaupanje v finančne trge, kjer še vedno prevladuje negativno čustvo. V fazi, ko se globalna recesija pojavlja kot neizogibna realnost, se ta korak pravzaprav zdi kot ključen. Med krizo v bančnem sektorju prihaja do masovnih dvigov denarja iz bank, panike na finančnih trgih in upadu likvidnosti in ravno zato je treba kar najhitreje reagirati. Večina evropskih držav je tako že posegla po popolni ali vsaj delni garanciji bančnih vlog, nadalje je steklo nadzorovano znižanje obrestnih mer in nacionalizacija propadajočih finančnih institucij.

Vsi ti koraki skupaj bi morali ponovno pritegniti investitorje in dvigniti trge iz dna. Kot je vidno iz nižje navedenih vrednosti, kreditna kriza ni samo izoliran problem ZDA. Najpomembnejše izgube so presenetljivo zaznamovale evropsko otoško državo Islandijo, ki se je prav zaradi ekspanzivne politike tamkajšnjih bank znašla na robu bankrota. Ta dejstva nam nazorno prikazujejo globalno povezanost finančnih trgov in potrjujejo dejstvo, da bo nastala kriza zajela celoten moderni svet.

Pregled izgub zaradi kreditne krize in povišanje kapitala:

Regija Izgube (writedowns) Povišanje kapitala

Svet 658,3 642,1

ZDA 410,4 342

Evropa 222,6 277,7

Azija 25,3 22,4

Banke z najvišjimi izgubami:

Banka Izgube (writedowns) Povišanje kapitala

Wachovia 96,5 11,0

Citigroup 68,1 74,0

Merrill Lynch 58,1 29,9

Washington Mutual 45,6 12,1

UBS 44,2 31,5

HSBC 27,4 5

Bank of Amerika 27,4 55,7

JP Morgan 20,5 44,7

Wells Fargo 17,7 30,8

Morgan Stanley 15,7 24,6

Lehman Brothers 13,8 13,9

IKB Deutsche Bank 13,1 10,8

Royal Bank of Scotland 12,8 53,5

Credit Suisse 9,8 11,6

Deutsche Bank 9,2 5,8

Fortis 8,8 21,6

(administrator: za reklame se obrnite na prodajo)

* zadnji popravek: 05.11.08 11:03
#49950  05.11.08 10:57  roaddoggodgovori / citiraj  |  shramba  

Koristen prispevek na ta forum..

V tekstu je napaka.. Nampreč Ameriška vlada in FED sta dobila na voljo 700 Milijard in ne 70, kot ste zapisali zgoraj..
#49951 (odg: #49950 roaddogg)  05.11.08 11:09  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

a bi se dalo tega uporabnika nekako prepricati, magari z represivnimi sredstvi, da neha razlagat stare in po moznosti napacne zadeve, ker je svezih informacij od tega nula, admin mu pa tkoaltko zbrise reklamo?

#49952 (odg: #49950 roaddogg)  05.11.08 11:10  andrejcc (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

--napak je kar nekaj. gospodje z INVES z nekaj tedensko zamudo objavljajo neke stare prevode. vec kot gor to nalepiti pa ne znajo. ocitno niti ne preberejo ene stvari s tega foruma, saj dajajo gor stvari, ki so bile ze predebatirane
#49953 (odg: #49952 andrejcc)  05.11.08 11:12  roaddoggodgovori / citiraj  |  shramba  

Ne vem sicer na pamet podatkov.. ampak meni se tukaj količina celotnih odpisov ne zdi ravno razumna.. Milim, da je odpisov več kot je omenjeno zgoraj..

658 milijard odpisov po vsem svetu??? Ali ni to nekam malo?

Ja reklama je pa itak nevmesna..

* zadnji popravek: 05.11.08 11:12
#49954 (odg: #49951 crt)  05.11.08 11:12  andrejcc (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

a bi se dalo tega uporabnika nekako prepricati, magari z represivnimi sredstvi, da neha razlagat stare in po moznosti napacne zadeve, ker je svezih informacij od tega nula, admin mu pa tkoaltko zbrise reklamo?
--ja lahko se ga blokira in bo itak s tem nadaljeval pod drugim imenom. upa da v tistih nekaj minutah ko je reklama vidna da naredi biznis, ker strokoven itak da je, vsaj po porocanju tistih ki so z njimi govorili po telefonu.
#49955 (odg: #49953 roaddogg)  05.11.08 11:13  andrejcc (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[roaddogg]

Ne vem sicer na pamet podatkov.. ampak meni se tukaj količina celotnih odpisov ne zdi ravno razumna..
--kot receno. gospodje s te druzbe objavljajo stare, velikokrat tudi netocne podatke. poleg vsega pa zaradi slabih prevodov se toliko tezje razumljive
#49957 (odg: #49955 andrejcc)  05.11.08 11:29  blinkodgovori / citiraj  |  shramba  
[andrejcc]

:: [roaddogg]

:: Ne vem sicer na pamet podatkov.. ampak meni se tukaj količina celotnih odpisov ne zdi ravno razumna..



--kot receno. gospodje s te druzbe objavljajo stare, velikokrat tudi netocne podatke. poleg vsega pa zaradi slabih prevodov se toliko tezje razumljive
hipoTEČNA kriza :) najbolje, da bi prevedli kar hipertečna kriza!
#49958 (odg: #49955 andrejcc)  05.11.08 11:33  MSTANK1odgovori / citiraj  |  shramba  
[andrejcc]

poleg vsega pa zaradi slabih prevodov se toliko tezje razumljive
Tko nekak pa bi lohk zadeva zgledala v originalu... Aja tud to ni prav aktualno -beri je bolj od praveka :)

Menemovy ekonomické reformy po dílčích úspěších (redukce státní správy, snížení inflace) nakonec vyústily v souvislosti s ekonomickou krizí v některých zemích latinské Ameriky a Asie v hlubokou finanční krizi, k níž přispělo odhalení několika korupčních afér i rostoucí nezaměstnanost akterá zapříčinila dvouletou politickou nestabilitu (v letech 2001-2003 se v úřadu vystřídali čtyři prezidenti).
#49959 (odg: #49958 MSTANK1)  05.11.08 11:43  roaddoggodgovori / citiraj  |  shramba  

:)))))
Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 10

Seznam forumov  >  Borza - svetovni trgi  >  Celotne izgube zaradi kreditne in hipotečne krize

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>