Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 14:40
-1,35 %
10.160,89
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 12:40
1,48 %
1.389,25
SI 14:25
0,37 %
859,20
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 54228... najdena v temi Jutranji pregled - četrtek, 11.12.08

Seznam forumov  >  DS (prej: FT)  RSS    >  Jutranji pregled - četrtek, 11.12.08

Rubrike
·ETF (2)
·FT (9)
·Slovenija (21)
·balkan (8)
·garantirani (2)
·novitrgi (17)
·preglednovic (1282)
·razno (21)
·skladi (32)
·svet (2)
·zavarovanja (1)
Arhiv
·nov 2010 (10)
·okt 2010 (21)
·sep 2010 (22)
·avg 2010 (22)
·jul 2010 (22)
·jun 2010 (21)
·maj 2010 (21)
·apr 2010 (20)
·mar 2010 (23)
·feb 2010 (19)
·jan 2010 (20)
·dec 2009 (18)
·nov 2009 (21)
·okt 2009 (22)
·sep 2009 (22)
·avg 2009 (21)
·jul 2009 (23)
·jun 2009 (22)
·maj 2009 (40)
·apr 2009 (40)
·mar 2009 (44)
·feb 2009 (40)
·jan 2009 (40)
·dec 2008 (43)
·nov 2008 (40)
·okt 2008 (44)
·sep 2008 (44)
·avg 2008 (21)
·jul 2008 (25)
·jun 2008 (39)
·maj 2008 (40)
·apr 2008 (44)
·mar 2008 (42)
·feb 2008 (42)
·jan 2008 (42)
·dec 2007 (41)
·nov 2007 (51)
·okt 2007 (58)
·sep 2007 (43)
·avg 2007 (24)
·jul 2007 (28)
·jun 2007 (36)
·maj 2007 (51)
·apr 2007 (14)
 
Jutranji pregled - četrtek, 11.12.08
Rubrika: preglednovic
<  |  >  |  seznam
 11.12.08 08:29  andrejcc (DS) shramba  



  • Vladna kadrovska komisija ima polno dela in oblikuje spisek ljudi, ki bodo zasedli mesta na KADu in SODu. Kljub temu, da prihajajo tudi oprijemljivi podatki o stanju v gospodarstvu je izgleda kadrovski del položajev kjer je pipca vedno odprta, trenutno najpomembnejši.

    Gospodarska aktivnost se je v tretjem četrtletju močno umirila, predvsem na račun investicij in uvoza ter izvoza. Generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije pričakuje, da bodo likvidnostne težave precej hujše v prvem trimesečju prihodnjega leta.

    France Arhar pa je opozoril na valutno tveganje, predvsem v državah bivše Jugoslavije, saj imajo te države velike plačilnobilančne primanjkljaje in obstaja možnost, da bodo njihove valute devalvirale.

    Minister Križanič pa se od izjave o minimalni plači 1.000 evrov dalje z realnostjo očitno ne ukvarja preveč.

    Ob tem Janez Šušteršič svari, da nas vladne obljube lahko pripeljejo v nevzdržno fiskalno politiko, ki nas bo tepla dalj časa. Prave ukrepe vidi v takojšnji zaostritvi meril za socialne transferje in v tem, da se prihodnje leto ne izvede predvidena uskladitev plač v javnem sektorju.

    Prav bi bilo, da tudi javni sektor, ki se financira iz gospodarstva deli usodo gospodarstva.

  • Nekatera slovenska podjetja dopuščajo možnost, da dividend zaradi krize ne bo, druga pa menijo, da je za odločitve o dividendah še prezgodaj.

  • Na jutrišnji skupščini Istrabenza naj bi se Igorju Bavčarju uspelo ubraniti zamenjavi do sebe prijaznih nadzornikov. Na Petrolu pa že načrtujejo nove napade. Govori se tudi o vstopu bank v lastništvo ob konverziji dolga.


Komentarji uporabnikov  (vseh: 61; zadnji: 14.12.08 21:16)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 11.12.08 10:22  fopiodgovori / citiraj

Prav bi bilo, da tudi javni sektor, ki se financira iz gospodarstva deli usodo gospodarstva.

Saj ko so se delili dobički, pa javni sektor ni delil usode gospodarstva. V javnem sektorju ni in nikoli ne bo 13. plače in božičnice. Ti dodatki v gospodarstvu dejansko pomenijo 10% večjo mesečno plačo.
 11.12.08 10:46  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--zakaj bi javni sektor bil delezen dobickov gospodarstva? a jih je pomagal ustvarjat? prej nasprotno. ljudje v javnem sektorju ne vedo kako je v gospodarstvu, ker tam nikoli niso bili in vecina bi tudi ce bi sla poskusit hitro koncala. ta sposobni pa vecinoma hitro gredo ven iz javnega sektorja

v javnem sektorju vsi dobivajo dodatek za uspesnost ne glede na to koliko kdo naredi. javni sektor je servis gospodarstvu in ne obratno.
 11.12.08 10:46  _zavodgovori / citiraj

Kaj pa stimulacije, ki se v javnem sektorju delijo brez kakršnihkoli meril? Sploh pa, kakšne dobičke pa je ustvaril javni sektor? Torej je v primeru dobičkov gospodarstva parazitstvo javnega sektorja samoumevna zadeva.
 11.12.08 10:50  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[zav]

Torej je v primeru dobičkov gospodarstva parazitstvo javnega sektorja samoumevna zadeva.
--tako razume vecina ljudi v tej drzavi. se novi premier je v predvolilnih soocenjiih govoril, kako od visoke gospodarske rasti niso imeli vsi enako. ja normalno da ne. a tisti, ki je ustvarjal vec bi moral vse na novo ustvarjeno deliti s tistim, ki se mu fucka? kje je potem motivacija za novo ustvarjenje, kje je potem ta "nova razvojna paradigma"
 11.12.08 13:32  gregor19odgovori / citiraj
[andrejcc]

--zakaj bi javni sektor bil delezen dobickov gospodarstva? a jih je pomagal ustvarjat? prej nasprotno. ljudje v javnem sektorju ne vedo kako je v gospodarstvu, ker tam nikoli niso bili in vecina bi tudi ce bi sla poskusit hitro koncala. ta sposobni pa vecinoma hitro gredo ven iz javnega sektorja

Tole je pa tako zgrešeno posploševanje, da bolj ne bi moglo biti. Treba se je zavedati, kaj vse je javni sektor. Šolstvo: izobražuje kadre za delo v gospodarstvu (slabši kot je kader v šolstvu, slabši so njegovi proizvodi, gospodarstvo si manj pomaga z njimi). Zdravstvo: skrbi za zdravje, tudi delavcev v gospodarstvu (slabši kader v zdravstvu, več napak, več bolnih, večji stroški delodajalcev zaradi tega). Sodstvo: skrbi za pravni red, tudi med subjekti v gospodarstvu (slabši kader v sodstvu, manj pravne države, težji pogoji poslovanja za gospodarstvo). Naj naštevam še naprej?

Sklep je pa seveda ta, da je javni sektor parazit. Ja pa ja! Za simbiozo ni pa še nihče slišal ali kaj? Gospodarstvo z nekvalitetnim javnim sektrojem crkne. Javni sektor z zanič gospodarstvom crkne. Se bojim, da smo kar blizu temu.

Se pa strinjam, da vedno več sposobnih odhaja iz javnega sektorja (recimo "dobri" sodniki ali tožilci gredo med odvetnike - ampak kaj to pomeni: da ostanejo luzerji kot tožilci in sodniki). Nagrajevanje sposobnih pa po novem Virantovem sistemu praktično ni več možno.

Rešitev? Stimulacije in nadzor. Če delaš dobro, dobiš več, če delaš slabo, dobiš manj, in nekdo te objektivno nadzira. Torej žal neizvedljivo, saj pri nas vse deluje po principih vezeinpoznanstva ter rokarokoumije.

Gr. Jezen.
 11.12.08 13:51  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[gregor19]

Šolstvo: izobražuje kadre za delo v gospodarstvu (slabši kot je kader v šolstvu, slabši so njegovi proizvodi, gospodarstvo si manj pomaga z njimi). Zdravstvo: skrbi za zdravje, tudi delavcev v gospodarstvu (slabši kader v zdravstvu, več napak, več bolnih, večji stroški delodajalcev zaradi tega). Sodstvo: skrbi za pravni red, tudi med subjekti v gospodarstvu (slabši kader v sodstvu, manj pravne države, težji pogoji poslovanja za gospodarstvo). Naj naštevam še naprej?
ni treba, ze te tri katastrofe zadoscajo :)
 11.12.08 13:52  gorazdrebaodgovori / citiraj

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/2...
 11.12.08 13:55  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[gregor19]

Treba se je zavedati, kaj vse je javni sektor.
--pomembno bi se bilo zavedati obsega enega in drugega in kvalitete in ucinkovitosti enega in drugega

Šolstvo: izobražuje kadre za delo v gospodarstvu (slabši kot je kader v šolstvu, slabši so njegovi proizvodi, gospodarstvo si manj pomaga z njimi).
--no in kaksno je nase solstvo? bolj svoh. place glede na kolicino dela pa tudi po mnenju ljudi, ki delajo v tem sektorju in so dovolj objektivni, previsoke.

Zdravstvo: skrbi za zdravje, tudi delavcev v gospodarstvu (slabši kader v zdravstvu, več napak, več bolnih, večji stroški delodajalcev zaradi tega).
--tu si pa tudi ti fejst posploseval ampak zanimivo zakljucil spet z vecjimi stroski delodajalcev.

kaksno je nase zdravstvo? enormne cakalne vrste, iz proracanu odtekajo enormni zneski. za vsako drugo stvar pa ce hoces kvalitetno storitev moras samoplacnisko poravnat.

Sodstvo: skrbi za pravni red, tudi med subjekti v gospodarstvu (slabši kader v sodstvu, manj pravne države, težji pogoji poslovanja za gospodarstvo). Naj naštevam še naprej?
--lahko. pa ne pozabi se cel birokratski javni sektor vkljucno s politiki, ki je sam sebi namen.

pa javna narocila, kjer se najvec denarja ponikne neznano kam, tudi ne pozabi

Sklep je pa seveda ta, da je javni sektor parazit. Ja pa ja! Za simbiozo ni pa še nihče slišal ali kaj?
--simbioza bi mogla bit ampak je ni. v sloveniji javni sektor z vso politicno podporo deluje kot parazit, ker pac tako ustreza vecini, ki bi se slepala celo zivljenje

Gospodarstvo z nekvalitetnim javnim sektrojem crkne. Javni sektor z zanič gospodarstvom crkne. Se bojim, da smo kar blizu temu.
--gospodarstvo s slabim javnim sektorjem prezivi, obratno pa nikakor, ker se javni sektor napaja iz gopodarstva

Se pa strinjam, da vedno več sposobnih odhaja iz javnega sektorja (recimo "dobri" sodniki ali tožilci gredo med odvetnike - ampak kaj to pomeni: da ostanejo luzerji kot tožilci in sodniki). Nagrajevanje sposobnih pa po novem Virantovem sistemu praktično ni več možno.
--kolikor mi je poznano je bilo prej tako, da je prakticno vsak dobil max stimulacijo za uspesnost. celo ce je bil na dopustu. kako je zdaj ne vem ampak bistvene razlike verjetno ni. zakaj je tako? ker je pac javna uprava neke vrste zavod za zaposlovanje

Rešitev? Stimulacije in nadzor. Če delaš dobro, dobiš več, če delaš slabo, dobiš manj, in nekdo te objektivno nadzira. Torej žal neizvedljivo, saj pri nas vse deluje po principih vezeinpoznanstva ter rokarokoumije.
--to je pa problem te drzave. ocitno bi nas mogel kdo pohrustat in narediti red
 11.12.08 14:06  gorazdrebaodgovori / citiraj

Copy paste iz Dnevnika

Tistim, ki so grozili s stavkami, so plače večinoma porasle

In kakšne so plače v dejavnostih, ki so ali še najbolj glasno napovedujejo možnost stavk? V zdravstvu znaša povprečna plača 1008 evrov neto in je v zadnjem letu realno porasla za 0,8 odstotka. V izobraževanju je povprečna neto plača 1057 evrov in je v letu dni realno porasla za 0,7 odstotka. V pravosodju prejemajo povprečno 1048 evrov neto, njihova plača pa je od februarja 2007 realno padla za 0,7 odstotka.

V proizvodnji oblačil znaša povprečna plača le 498 evrov neto in je v zadnjem letu realno zrasla za 1,5 odstotka. Gostinci imajo v povprečju 657 evrov neto plače, te pa so od februarja lani porasle za 3,8 odstotka.

Avtobusni prevozniki zaslužijo povprečno 799 evrov neto, pri čemer so se jim plače v zadnjem letu realno povečale za 4,8 odstotka. V kemični industriji, ki je bila zelo aktivna v enodnevni opozorilni stavki, prejemajo od 755 do 1011 evrov neto (bistveno več zaslužijo le v farmacevtski industriji), realni porast pa znaša 2,8 odstotka. Papirničarji zaslužijo povprečno 819 evrov. Neto plače so se jim v zadnjem letu realno dvignile za 8,3 odstotka.

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/3...


* zadnji popravek: 11.12.08 14:06
 11.12.08 14:54  ThomasTodgovori / citiraj
[gregor19]

Tole je pa tako zgrešeno posploševanje, da bolj ne bi moglo biti. Treba se je zavedati, kaj vse je javni sektor. Šolstvo: izobražuje kadre za delo v gospodarstvu (slabši kot je kader v šolstvu, slabši so njegovi proizvodi, gospodarstvo si manj pomaga z njimi). Zdravstvo: skrbi za zdravje, tudi delavcev v gospodarstvu (slabši kader v zdravstvu, več napak, več bolnih, večji stroški delodajalcev zaradi tega). Sodstvo: skrbi za pravni red, tudi med subjekti v gospodarstvu (slabši kader v sodstvu, manj pravne države, težji pogoji poslovanja za gospodarstvo). Naj naštevam še naprej?

Sklep je pa seveda ta, da je javni sektor parazit. Ja pa ja! Za simbiozo ni pa še nihče slišal ali kaj? Gospodarstvo z nekvalitetnim javnim sektrojem crkne. Javni sektor z zanič gospodarstvom crkne. Se bojim, da smo kar blizu temu.



Se pa strinjam, da vedno več sposobnih odhaja iz javnega sektorja (recimo "dobri" sodniki ali tožilci gredo med odvetnike - ampak kaj to pomeni: da ostanejo luzerji kot tožilci in sodniki). Nagrajevanje sposobnih pa po novem Virantovem sistemu praktično ni več možno.



Rešitev? Stimulacije in nadzor. Če delaš dobro, dobiš več, če delaš slabo, dobiš manj, in nekdo te objektivno nadzira. Torej žal neizvedljivo, saj pri nas vse deluje po principih vezeinpoznanstva ter rokarokoumije.



Gr. Jezen.
Šolstvo in zdravstvo sta pri nas javni sektor predvsem zato, ker se oba z vsemi štirimi upirata biti privatni. Za zdravstvo bi z veseljem plačeval kot Američani (nekajkrat manj kot sedaj v Sloveniji), imel 100x krajše čakalne dobe in boljše storitve ter več možnosti za preživetje ali hitrejšo ozdravitev. Podobno velja za šolstvo. Sodstvo je tipična javna zadeva, a kaj ko potegnejo surlo, že če jim v hecu in čisto potiho omeniš, da je uravnilovka, ki jo furajo, slaba.

Storitve, ki jih brez težav opravlja privatni sektor, tlačiti v javnega in pričakovati superduper rezultate, je res popolnoma nesmiselno in neizvedljivo, kot ugotavljaš.
 11.12.08 15:46  _darreodgovori / citiraj

Dosti slabo je to, da ima nek učitelj strojnih predmetov plače cca 1500 EUR neto, medtem ko ima človek z enako izobrazbo v industriji manj (dipl ing strojništva). Mislim, da je drugod po svetu malo drugače.
 11.12.08 16:37  bibiodgovori / citiraj
[andrejcc]

--zakaj bi javni sektor bil delezen dobickov gospodarstva? a jih je pomagal ustvarjat? prej nasprotno. ljudje v javnem sektorju ne vedo kako je v gospodarstvu, ker tam nikoli niso bili in vecina bi tudi ce bi sla poskusit hitro koncala. ta sposobni pa vecinoma hitro gredo ven iz javnega sektorja



v javnem sektorju vsi dobivajo dodatek za uspesnost ne glede na to koliko kdo naredi. javni sektor je servis gospodarstvu in ne obratno.
Umiri malo konje.. Ker s tem kaj pises samo kazes kako ozek je tvoj zorni kot.. in kako plitko je tvoje razmisljanje.. Vedes pa se zelo pokroviteljsko, kot da so vsi razen tebe sami bebcki..

Zalis ljudi vse pocez..

Pa saj, ce se ne motim si bil vcasih upravljalec vzajemnega sklada.. in so te odslovili..

Ti je morda kdo ocital, da si nesposobnez??? Da nimas pojma???

Hvala bogu je vecina ljudi kulturnih in ne pise na javnih mestih, kar jim pade na misel..

LP
 11.12.08 16:49  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[bibi]

:: [andrejcc]

:: --zakaj bi javni sektor bil delezen dobickov gospodarstva? a jih je pomagal ustvarjat? prej nasprotno. ljudje v javnem sektorju ne vedo kako je v gospodarstvu, ker tam nikoli niso bili in vecina bi tudi ce bi sla poskusit hitro koncala. ta sposobni pa vecinoma hitro gredo ven iz javnega sektorja

::

:: v javnem sektorju vsi dobivajo dodatek za uspesnost ne glede na to koliko kdo naredi. javni sektor je servis gospodarstvu in ne obratno.



Umiri malo konje.. Ker s tem kaj pises samo kazes kako ozek je tvoj zorni kot.. in kako plitko je tvoje razmisljanje..
--v tem si ti strokovnjak zato vzamem na znanje

Vedes pa se zelo pokroviteljsko, kot da so vsi razen tebe sami bebcki..

Zalis ljudi vse pocez..

Pa saj, ce se ne motim si bil vcasih upravljalec vzajemnega sklada.. in so te odslovili..
--govoris o stvareh o katerih nic ne ves in predvidevas zelo narobe. nikoli me se od nikoder nihce ni odslovil ampak sem sel prostovoljno, ker se nismo uspeli zmeniti glede nacina upravljanja.

to, da imajo se danes doticni skladi vec gotovine kot marsikateri ti morda kaj pove. ampak tebi verjetno niti ne, ker dlje od krke ne vidis

Ti je morda kdo ocital, da si nesposobnez??? Da nimas pojma???
--niti pod razno in ne vem od kje startas s takimi. verjetno izhajas iz sebe.

Hvala bogu je vecina ljudi kulturnih in ne pise na javnih mestih, kar jim pade na misel..
--kot ti na primer, ki svojo kulturo in znanje vedno znova pokazes
 11.12.08 16:53  matic7odgovori / citiraj
[bibi]

:: [andrejcc]

:: --zakaj bi javni sektor bil delezen dobickov gospodarstva? a jih je pomagal ustvarjat? prej nasprotno. ljudje v javnem sektorju ne vedo kako je v gospodarstvu, ker tam nikoli niso bili in vecina bi tudi ce bi sla poskusit hitro koncala. ta sposobni pa vecinoma hitro gredo ven iz javnega sektorja

::

:: v javnem sektorju vsi dobivajo dodatek za uspesnost ne glede na to koliko kdo naredi. javni sektor je servis gospodarstvu in ne obratno.



Umiri malo konje.. Ker s tem kaj pises samo kazes kako ozek je tvoj zorni kot.. in kako plitko je tvoje razmisljanje.. Vedes pa se zelo pokroviteljsko, kot da so vsi razen tebe sami bebcki..

Zalis ljudi vse pocez..

Pa saj, ce se ne motim si bil vcasih upravljalec vzajemnega sklada.. in so te odslovili..

Ti je morda kdo ocital, da si nesposobnez??? Da nimas pojma???

Hvala bogu je vecina ljudi kulturnih in ne pise na javnih mestih, kar jim pade na misel..



LP
Odslovili so ga po moji oceni predvsem zato, ker ni hotel nalagati v krko:))))))

To je šala brez zamere...

Osebno se pa kar je napisal andrejcc v grobem strinjam.

Drugače pa bibi, težko bi rekel koliko so ljudje kulturni, ker vsak dan po forumih pišejo blazne bedarije..
 11.12.08 16:59  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[matic7]

Odslovili so ga po moji oceni predvsem zato, ker ni hotel nalagati v krko:))))))
--saj so smile ampak se enkrat. noben me ni odslovil. nasprotno skusali so me prepricati da ostanem (in to v katerikoli sluzbi sem bil in sem jo zapustil ali zaradi novih izzivov ali zaradi razlicnih pogledov na nacin dela)
 11.12.08 17:07  gorazdrebaodgovori / citiraj

Če bi bil javni sektor sposoben bi lahko posloval kot ostalo gospodarstvo. Ker pa ni je odvisen od gospodarstva in zato se naj že enkrat žačne tako tudi obnašat.

Gospodarstvo lahko brez javnega sektorja obratno pa ne gre.
 11.12.08 17:14  matic7odgovori / citiraj
[andrejcc]

:: [matic7]

:: Odslovili so ga po moji oceni predvsem zato, ker ni hotel nalagati v krko:))))))



--saj so smile ampak se enkrat. noben me ni odslovil. nasprotno skusali so me prepricati da ostanem (in to v katerikoli sluzbi sem bil in sem jo zapustil ali zaradi novih izzivov ali zaradi razlicnih pogledov na nacin dela)


OK:))

tudi mene bi zmotilo, če bi mi, kot v tvojem primeru kdo napisal "odslovili", pa čeprav v šali.
 11.12.08 17:26  MSTANK1odgovori / citiraj
[gorazdreba]

Gospodarstvo lahko brez javnega sektorja obratno pa ne gre.
A ni ta izjava lahko le povod za verske obračune :)

Na žalost je tako, da vsak berač svojo malho hvali...

Pomembna za državo kot celoto (beri oba sektorja) je tudi geografska lega oz. vpliv tujcev :) npr. zakaj že je Belgija postala najbolj birokratska država v Evropi?
 11.12.08 17:30  ThomasTodgovori / citiraj
[bibi]

:: [andrejcc]

:: --zakaj bi javni sektor bil delezen dobickov gospodarstva? a jih je pomagal ustvarjat? prej nasprotno. ljudje v javnem sektorju ne vedo kako je v gospodarstvu, ker tam nikoli niso bili in vecina bi tudi ce bi sla poskusit hitro koncala. ta sposobni pa vecinoma hitro gredo ven iz javnega sektorja

::

:: v javnem sektorju vsi dobivajo dodatek za uspesnost ne glede na to koliko kdo naredi. javni sektor je servis gospodarstvu in ne obratno.



Umiri malo konje.. Ker s tem kaj pises samo kazes kako ozek je tvoj zorni kot.. in kako plitko je tvoje razmisljanje.. Vedes pa se zelo pokroviteljsko, kot da so vsi razen tebe sami bebcki..

Zalis ljudi vse pocez..

Pa saj, ce se ne motim si bil vcasih upravljalec vzajemnega sklada.. in so te odslovili..

Ti je morda kdo ocital, da si nesposobnez??? Da nimas pojma???

Hvala bogu je vecina ljudi kulturnih in ne pise na javnih mestih, kar jim pade na misel..



LP
Namesto Kalimero akrobacij in poskusov diskreditacij poskusi spraviti skupaj vsaj desetino argumentov andrejcc-ja, ker povzročaš nikomur potreben šum.
 11.12.08 17:31  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[MSTANK1]

:: [gorazdreba]

:: Gospodarstvo lahko brez javnega sektorja obratno pa ne gre.



A ni ta izjava lahko le povod za verske obračune :)
--ja to je vsekakor nevarnost, ki se je hitro potrdila :)

Pomembna za državo kot celoto (beri oba sektorja) je tudi geografska lega oz. vpliv tujcev :) npr. zakaj že je Belgija postala najbolj birokratska država v Evropi?
--:))
 11.12.08 17:35  urkostarodgovori / citiraj

Tale JP pa že malo diši po izdivjalnici :) Jebat ga ... good times, bad times.
 11.12.08 18:45  Brucodgovori / citiraj

K nam na firmo je prišla ena iz javnega sektorja, je rekla, da išče bolj dinamično in zanimivo delo. Po treh mesecih poskusne dobe je sama dala odpoved, ker ona pa že ne bo delala celih 8 ur na dan!
 11.12.08 20:58  Odzinodgovori / citiraj

Jaz pa vem za eno, ki se je iz zasebnega sektorja zatekla v javnega, pa so jo po nekaj mesecih nagnali, ker je lenarila. Kaj pa zdaj?
 11.12.08 21:05  gorazdrebaodgovori / citiraj

Obe so v k..., če bi ble kaj vredne bi jih že tam kjer so ble ponucal. Najbrž pa še za fikus niso ble dobre.
 11.12.08 21:08  urkostarodgovori / citiraj

Človek bi rekel, da Bruc dela v zasebnem sektorju, Odzin v javnem, uni dve bejbi pa ne vesta točno, kje bi bli :)
 11.12.08 21:12  Odzinodgovori / citiraj

No, zame ne bo čisto držalo, druga bejba je izmišljena, hotel sem pa samo namigniti, da anekdotizem ni najboljše sredstvo za argumentacijo. :)
 11.12.08 21:18  urkostarodgovori / citiraj

Se strinjam. Posploševanje brez nekih reprezentativnih vzorcev (pa še tu se da kregat, koliko je to) je bolj poševna znanost.
 11.12.08 21:55  Brucodgovori / citiraj

Se strinjam z vama! Imam pa tud sam izkušnjo iz javnega sektorja, ko sem na faksu delal en mesec prakso na Ministrstvu za finance. Sem en mesec visel na internetu! :-)
 12.12.08 08:25  pejnezodgovori / citiraj

Tole posploševanje ni glih odraz premišljene osebe. Upam, da z denarjem bolje opravljate kot s predsodki. Kako že gre s čredo? ...

Sam lahko povem iz lastnih izkušenj. Sem bil v obeh taborih. Privatnem in javnem. V obeh relativno uspešen. Najprej resda v privatnem. Preden kdo skoči do plafona naj samo povem, da sem po odpovedi dobil ponudbo po precej višji plači. Kljub temu sem šel. Šel sem delat v drugo področje.

Kaj hočem rečti? Nikoli stvari niso tako črno-bele! Je razlika. To je res. A dejstvo ostaja, da so povsod dobri in slabši zaposleni. V javnem sektorju me naprimer moti, da praktično razlike v plači med njimi ni. Kar je še več, sam nekako spadam med deloholike, a sem tokrat precej omejen. Ne morem narediti toliko nadur, kot bi jih želel, peljem določene projekte za katere me direktor ne more plačat ipd. To pa je shit. Poleg tega sem se prej januarja vedno pogajal za plačo. Tokrat pa je le ta odvisna bolj kot ne od delovne dobe.

Seveda bi bilo enostavno it v privatni sektor. A delo, ki ga opravljam mi je všeč. Gre za stroko, ki me veseli.

Nekako sem povezan z zdravstvom. Je precej nepravilnosti. A popolne privatizacije na tem področju si ne želite...
 12.12.08 09:50  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[pejnez]

Upam, da z denarjem bolje opravljate kot s predsodki. Kako že gre s čredo? ...
--upravljam lastna sredstva in sem s tem zadovoljen. na teh straneh preko clankov, drugih mnenj in foruma predstavljam lastne poglede z imenom in priimkov. kdor jih ima za koristne v redu, kdor ne pac ne.

ste lahko bolj konkretni glede črede in na kaj naj bi se to nanašalo?

Kaj hočem rečti? Nikoli stvari niso tako črno-bele! Je razlika. To je res. A dejstvo ostaja, da so povsod dobri in slabši zaposleni.
--seveda niso tako crno bele. da pa se o nekaterih stvareh zacne govoriti in delati nekaj v smeri sprememb jih je vcasih potrebno tudi tako predstaviti (spominjam se profesorja kovaca iz EF za casa studija).

seveda so povsod dobri in slabi. je pa tudi res, da je stevilo ljudi v javnem sektorju (to zajema zelo sirok spekter ljudi) glede na realni del preveliko in da je tudi zaradi tega ucinkovitost le teh nizja

Nekako sem povezan z zdravstvom. Je precej nepravilnosti. A popolne privatizacije na tem področju si ne želite...
--popolne privatizacije na tem podrocju nihce verjetno niti ne pricakuje, niti ni realna, niti zazelena (vsaj po mojem).

no in ravno te nepravilnosti, ki jih sami omenjate so se en razlog vec zakaj so javne sluzbe manj ucinkovite. kjer ni pravega nadzora in se razpolaga z denarjem vseh davkoplacevalcev se tudi toliko bolj brezskrbno trosi
 12.12.08 11:44  ThomasTodgovori / citiraj
[pejnez]

Nekako sem povezan z zdravstvom. Je precej nepravilnosti. A popolne privatizacije na tem področju si ne želite...
Vnaprejšnje omejevanje izbire, da se nekdo lahko odloči, ali bo raje koristil privatno ali javno storitev, je najbolj nizkotna in podmukla oblika zatiranja svobode posameznika.

Ko bo oboje na izbiro brez obveznih, neizogibnih plačil v en ali drug sistem (kar nam zdaj počne javni), se bo samo po sebi pokazalo, česa si ljudje res bolj želimo in komu raje damo denar v zameno za določeno storitev.
 12.12.08 14:05  _user1310odgovori / citiraj
[ThomasT]

:: [gregor19]

:: Tole je pa tako zgrešeno posploševanje, da bolj ne bi moglo biti. Treba se je zavedati, kaj vse je javni sektor. Šolstvo: izobražuje kadre za delo v gospodarstvu (slabši kot je kader v šolstvu, slabši so njegovi proizvodi, gospodarstvo si manj pomaga z njimi). Zdravstvo: skrbi za zdravje, tudi delavcev v gospodarstvu (slabši kader v zdravstvu, več napak, več bolnih, večji stroški delodajalcev zaradi tega). Sodstvo: skrbi za pravni red, tudi med subjekti v gospodarstvu (slabši kader v sodstvu, manj pravne države, težji pogoji poslovanja za gospodarstvo). Naj naštevam še naprej?

:: Sklep je pa seveda ta, da je javni sektor parazit. Ja pa ja! Za simbiozo ni pa še nihče slišal ali kaj? Gospodarstvo z nekvalitetnim javnim sektrojem crkne. Javni sektor z zanič gospodarstvom crkne. Se bojim, da smo kar blizu temu.

::

:: Se pa strinjam, da vedno več sposobnih odhaja iz javnega sektorja (recimo "dobri" sodniki ali tožilci gredo med odvetnike - ampak kaj to pomeni: da ostanejo luzerji kot tožilci in sodniki). Nagrajevanje sposobnih pa po novem Virantovem sistemu praktično ni več možno.

::

:: Rešitev? Stimulacije in nadzor. Če delaš dobro, dobiš več, če delaš slabo, dobiš manj, in nekdo te objektivno nadzira. Torej žal neizvedljivo, saj pri nas vse deluje po principih vezeinpoznanstva ter rokarokoumije.

::

:: Gr. Jezen.



Šolstvo in zdravstvo sta pri nas javni sektor predvsem zato, ker se oba z vsemi štirimi upirata biti privatni. Za zdravstvo bi z veseljem plačeval kot Američani (nekajkrat manj kot sedaj v Sloveniji), imel 100x krajše čakalne dobe in boljše storitve ter več možnosti za preživetje ali hitrejšo ozdravitev. Podobno velja za šolstvo. Sodstvo je tipična javna zadeva, a kaj ko potegnejo surlo, že če jim v hecu in čisto potiho omeniš, da je uravnilovka, ki jo furajo, slaba.



Storitve, ki jih brez težav opravlja privatni sektor, tlačiti v javnega in pričakovati superduper rezultate, je res popolnoma nesmiselno in neizvedljivo, kot ugotavljaš.
Ameriški način zdravstva bi nas pripeljal v ameriško akcijsko kriminalko, najprej plačaj, potem te odpeljemo z mesta nesreče, če ne te pustimo ležati v jarku. Daj denar, oziroma ne, daj veliko denarja in prišijemo ti prst če ne ostaneš brez. Sledijo tožbe tožbe tožbe, ki se nikakor ne končajo v tvoj prid. Zavarovalnice naredijo svoje, maksimizacija dobička tudi, glave stran letijo. Takšen sistem zdravstva bi morali nemudoma prepovedati, ker je nevaren za zdravje in življenje ljudi. Maksimizacija dobička in zdravje ljudi ne gresta z roko v roki. In nimajo vsi toliko denarja, da bi plačevali te drage storitve.

Že tako ali tako se dogaja v Sloveniji marsikaj. Gospo v Sloveniji so ohromili in priklenili na invalidski voziček, pri operaciji pruha, ker so ji pri anasteziji zadeli žilo, ki je počila in poškodovala živc. Zavarovalnica ji denarja ni izplačala, kajti vprašala je bolnišnico ali so krivi in rekli so seveda da niso.

Smo že zelo blizu amerike in sekanja glav. In nobeden ti ne brani da greš samoplačniško, v Sloveniji imaš eno goro samoplačniških ordinacij in pregledov. Celo primoran si da greš tja. ČE TI DENAR TO OMOGOČA. Ni treba čakati pol leta v vrsti. V tem času že pofilaš.
 12.12.08 14:45  gorazdrebaodgovori / citiraj

Ah jebi ga, saj tko pravjo da je na svet preveč ljudi in da je ta preobremenjen.
 12.12.08 14:48  MSTANK1odgovori / citiraj
[gorazdreba]

Ah jebi ga, saj tko pravjo da je na svet preveč ljudi in da je ta preobremenjen.
:)

Tud papir sam po seb ni nič nesrečen, nesreča :) ponavad te črke preobrača...
 12.12.08 15:16  ThomasTodgovori / citiraj
[user1310]

Ameriški način zdravstva bi nas pripeljal...
Lahko pa tudi nehaš gledati akcijske kriminalke z Bruce Willisom in podobnimi trpini v glavnih vlogah, če bi se rad pogovoril kaj bolj realnega. Ali pa izoblikuješ svoje mnenje o tem brez ekskluzivne pomoči trojčka Delo+Dnevnik+Večer (ugibam, ker ne vem, od kod tvoje blodnje).
 12.12.08 16:06  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[user1310]

Ameriški način zdravstva bi nas pripeljal v ameriško akcijsko kriminalko, najprej plačaj, potem te odpeljemo z mesta nesreče
--ali si morda o drugacnih zdravstvenih sistemih kot je nas slisal samo preko filmov?

Sledijo tožbe tožbe tožbe, ki se nikakor ne končajo v tvoj prid.
--ce kje, se tozbe v prid navadnim drzavljanom proti podjetjem, odgovornim osebam ipd koncajo ravno v zda.

Že tako ali tako se dogaja v Sloveniji marsikaj.
--in zaradi tega pravis je v redu kot je?

to da cakam za pregled hrbta skoraj pol leta kot da bi bil navaden nahod se meni ne zdi v redu

In nobeden ti ne brani da greš samoplačniško, v Sloveniji imaš eno goro samoplačniških ordinacij in pregledov.
--drzi. nimas pa za vse oz kot ugotavljas so nekatere lahko izredno drage in ker ze vsi vplacujemo (ne enak znesek ampak v odvisnosti od visine place) v zdravstveno blagajno in v dodatno zdravstveno zavarovanje bi bilo smiselno od tega sistema dolocene stvari pricakovati. se ti ne zdi?
 12.12.08 20:59  sassaodgovori / citiraj
[andrejcc] "javni sektor je servis gospodarstvu in ne obratno."::


Tale je pa eden najbolj bedastih stavkov na forumu do sedaj...

Javni sektor ni servis gospodarstu!

* zadnji popravek: 12.12.08 20:59
 12.12.08 21:41  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--me "veseli", da se vsi ki se ne strinjate spuscate na osebno raven, ne podate pa nobenih argumentov.

 12.12.08 22:40  skeptikodgovori / citiraj

Udri po siromaku :))))

Torej, se ne mislim postavljati na nobeno stran. Ker mogoče poznam življenje tudi kje drugje; mogoče.

Na te stvari gledam kot celoto. Če gledam samo na zdravstvo, bi rekel, da je zadeva pri nas še kar OK. Plačujemo kot nam naroča "Zavod", al' kdo že to je,in to je to. Če v vmesnem času ravno ne krepneš dobiš evropsko primerljivo storitev brez nekih doplačil. Na srečo se v tako hvaljeni Evropi (in Ameriki) nikoli ne motijo in seveda tam vedno cvetijo le rožice in vsi so prjatli in oh in sploh. Kar seveda tudi slučajno ni res. Pri nas je pač problem naše fizične majhnosti, s tem logično povezanega pomanjkanja konkurence in z obojim povezane domačijskosti. Vsi se poznajo ali pa so prjatli od prjatlov pa zadeva nekako gre. V tistem 1% se zadeva zalomi, nato takoj vsi postanemo pametni in vemo vse o vsem, predvsem pa kako se povsod drugod cedi med in mleko in krog je sklenjen. In če bi pri nas ljudje plačevali realno visoke prispevke (ne mislim tistih nekaj €, za "nadstandard", ki ga magi zdravstvenega meneđmenta prodajajo kot vstopnico v svet popolnega zdravstvenega varstva) za vse tisto kar ni osnovno zdravstveno zavarovanje, bi imeli tudi zdravniki zavarovano svojo odgovornost, ki se seveda tudi plača bi bila zadeva silno hitro urejena po ekonomski logiki. Ker bi bili presenečeni, kaj vse medicina (s farmacijo) zmore, samo denarja ni, da bi to plačali. Spomnite se samo tistih superdragih bioloških zdravil za neko žensko bolezen, za katero je pred nekaj leti "cela Slovenija" zbirala denar, da so rešili vseh mislim da deset nesrečnic, ki bi imele sicer katasrofalno prognozo možnosti preživetja.

Pa da ne zaidem predaleč: ali je kdo na tem forumu že rekel "ah k..c naše sklade vodijo sami perspektivni strokovnjaki (pravzaprav po eden ali dva + poslovodstvo), ki imajo že leto in pol izkušenj v analitiki; pa pojdimo k tujim pogledati kako zadeve vodijo upravljalci z deset in več letnimi izkušnjami, specializirani po posameznih investicijskih področjih"? Ne, vsi se skrivajo pod parolami tipa "vsak ima prosto pot do x skladov, katerih seznam se je tudi na naši spletni strani". Ali je že kdo zapisal nekaj ne temo "od vseh slovenskih skladov, ki vlagajo na Islandijo je pa tale zares najslabši in to več kot eno leto in ne vidim prav nobenega razloga, da bi oseba, ki skrbi za svoje premoženje imela svoja sredstva prav v tem skladu"? Ne, takoj se začenjajo neka zaklinjanja na tvoj problem z (ne)branjem prospekta na dolžnost ATVP in na tvojo možnost, da pri vsakem skladu vedno lahko denar potegneš ven.

Toliko o argumentaciji. In o vsem drugem ;)

Kakorkoli, kot kaže bodo cene padale :) še najmanj :)) celo naslednje leto, gremo šparat :))), da bomo lahko poceni :)))) kupovali.

* zadnji popravek: 12.12.08 22:40
 12.12.08 23:44  blinkodgovori / citiraj
[user1310]

:: [ThomasT]

:: :: [gregor19]

:: :: Tole je pa tako zgrešeno posploševanje, da bolj ne bi moglo biti. Treba se je zavedati, kaj vse je javni sektor. Šolstvo: izobražuje kadre za delo v gospodarstvu (slabši kot je kader v šolstvu, slabši so njegovi proizvodi, gospodarstvo si manj pomaga z njimi). Zdravstvo: skrbi za zdravje, tudi delavcev v gospodarstvu (slabši kader v zdravstvu, več napak, več bolnih, večji stroški delodajalcev zaradi tega). Sodstvo: skrbi za pravni red, tudi med subjekti v gospodarstvu (slabši kader v sodstvu, manj pravne države, težji pogoji poslovanja za gospodarstvo). Naj naštevam še naprej?

:: :: Sklep je pa seveda ta, da je javni sektor parazit. Ja pa ja! Za simbiozo ni pa še nihče slišal ali kaj? Gospodarstvo z nekvalitetnim javnim sektrojem crkne. Javni sektor z zanič gospodarstvom crkne. Se bojim, da smo kar blizu temu.

:: ::

:: :: Se pa strinjam, da vedno več sposobnih odhaja iz javnega sektorja (recimo "dobri" sodniki ali tožilci gredo med odvetnike - ampak kaj to pomeni: da ostanejo luzerji kot tožilci in sodniki). Nagrajevanje sposobnih pa po novem Virantovem sistemu praktično ni več možno.

:: ::

:: :: Rešitev? Stimulacije in nadzor. Če delaš dobro, dobiš več, če delaš slabo, dobiš manj, in nekdo te objektivno nadzira. Torej žal neizvedljivo, saj pri nas vse deluje po principih vezeinpoznanstva ter rokarokoumije.

:: ::

:: :: Gr. Jezen.

::

:: Šolstvo in zdravstvo sta pri nas javni sektor predvsem zato, ker se oba z vsemi štirimi upirata biti privatni. Za zdravstvo bi z veseljem plačeval kot Američani (nekajkrat manj kot sedaj v Sloveniji), imel 100x krajše čakalne dobe in boljše storitve ter več možnosti za preživetje ali hitrejšo ozdravitev. Podobno velja za šolstvo. Sodstvo je tipična javna zadeva, a kaj ko potegnejo surlo, že če jim v hecu in čisto potiho omeniš, da je uravnilovka, ki jo furajo, slaba.

::

:: Storitve, ki jih brez težav opravlja privatni sektor, tlačiti v javnega in pričakovati superduper rezultate, je res popolnoma nesmiselno in neizvedljivo, kot ugotavljaš.



Ameriški način zdravstva bi nas pripeljal v ameriško akcijsko kriminalko, najprej plačaj, potem te odpeljemo z mesta nesreče, če ne te pustimo ležati v jarku. Daj denar, oziroma ne, daj veliko denarja in prišijemo ti prst če ne ostaneš brez. Sledijo tožbe tožbe tožbe, ki se nikakor ne končajo v tvoj prid. Zavarovalnice naredijo svoje, maksimizacija dobička tudi, glave stran letijo. Takšen sistem zdravstva bi morali nemudoma prepovedati, ker je nevaren za zdravje in življenje ljudi. Maksimizacija dobička in zdravje ljudi ne gresta z roko v roki. In nimajo vsi toliko denarja, da bi plačevali te drage storitve.



Že tako ali tako se dogaja v Sloveniji marsikaj. Gospo v Sloveniji so ohromili in priklenili na invalidski voziček, pri operaciji pruha, ker so ji pri anasteziji zadeli žilo, ki je počila in poškodovala živc. Zavarovalnica ji denarja ni izplačala, kajti vprašala je bolnišnico ali so krivi in rekli so seveda da niso.



Smo že zelo blizu amerike in sekanja glav. In nobeden ti ne brani da greš samoplačniško, v Sloveniji imaš eno goro samoplačniških ordinacij in pregledov. Celo primoran si da greš tja. ČE TI DENAR TO OMOGOČA. Ni treba čakati pol leta v vrsti. V tem času že pofilaš.
Vsak ima možnost biti nezavarovan in gre lahko k zdravniku v tujino. Problem je v denarju. Komur je težko dati letno 480 EUR za zdravstveno zavarovanje (obvezno + dopolnilno) naj si pogleda kakšen cenik pri privatnikih. Pri nas je bolj problem slaba organiziranost celotnega javnega sektorja. Dokler lahko zdravniki delajo popoldne in zvečer še za svojo rit in istočasno nočejo nositi odgovornosti za svoje delo, je nekaj narobe s sistemom.
 13.12.08 10:14  ThomasTodgovori / citiraj
[blink]

Vsak ima možnost biti nezavarovan in gre lahko k zdravniku v tujino. Problem je v denarju. Komur je težko dati letno 480 EUR za zdravstveno zavarovanje (obvezno + dopolnilno) naj si pogleda kakšen cenik pri privatnikih. Pri nas je bolj problem slaba organiziranost celotnega javnega sektorja. Dokler lahko zdravniki delajo popoldne in zvečer še za svojo rit in istočasno nočejo nositi odgovornosti za svoje delo, je nekaj narobe s sistemom.
Eni tukaj očitno ne poznate niti osnovnih pojmov, ki krojijo vaše življenje. Zdravstveno zavarovanje je pri nas obvezno in se plačuje v višini pribl. 13% od bruto plače. Npr. pri neto plači 3.000 € je prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje pribl. 750€ na mesec oz. 9.000 € na leto.

Za ta denar dobiš v praksi le brezplačen obisk splošnega zdravnika, ki te v večini primerov založi z napačnimi tabletami in postavi v do nekaj let dolgo čakalno vrsto. V tej vrsti brez vez, poznanstev, ali podkupnine, ozdraviš sam od sebe, umreš, če je bolezen prehuda, ali pa z lastnim denarjem plačaš privatno storitev. Za 750€ na mesec dobiš v praksi tudi amalgamsko plombo s čakalno dobo 30-60 dni.

V državah s (pretežno) privatnim zdravstvenim sistemom ravno tako obstaja zdravstveno zavarovanje. Zdravstveno nezavarovani ljudje, ki zaradi nezavarovanja plačujejo zdravstvene storitev sproti po potrebi, so predvsem zelo bogati ljudje, ki jim je za te stroške bolj kot ne vseeno. Ostali pa se zavarujejo, razlika med njimi in nami je predvsem v tem, da za bistveno boljše storitve z bistveno krajšimi čkalnimi dobami plačujejo bistveno manj.

Govoriti o poceni javnih storitvah in dragih privatnih, je torej znamenje popolne odsotnosti razumevanja zdravstvenega sistema in zavarovanja v lastni državi, v kateri, predvidevam, avtorji teh neumnih zapiskov, ne živite le nekaj tednov ali mesecev, temveč bistveno dlje. Reševanje problema fantomsko dragega in neučinkovitega javnega zdravstva s spotikanjem ob privatne storitve, je samo posledica tega nerazumevanja s primesjo nezmožnosti izvajanja preprostih matematičnih operacij na nivoju prve polovice osnovne šole.

* zadnji popravek: 13.12.08 10:14
 13.12.08 11:59  skeptikodgovori / citiraj

Mislim, da bi bilo zelo pametno, če bi najprej preveril svoje izračune.

Potem zamenjaj svojega zdravnika (pa čeprav je farmacevtika pomemben % investicij, ki jih imam).

In potem, če vse to še ne bo v redu, poskusi čez najbližjo mejo. Mislim, da te bodo tam za tako letno premijo, kot se temu reče, nosili po rokah. Pri takih prispevkih bi se tudi jaz z veseljem vozil npr. v Avstrijo ali pa Hrvaško, ki sta mi je najbližji sosednji državi. Ker pač jaz poznam zdravstveni sistem in (zdravstveno) zavarovanje v lastni državi in mene fantomsko dragi in neučinkovito javno zdravstvo pač ne videlo, pa čeprav ne poznam matematičnih operacij, ki se jih učijo do drugega semestra četrtega razreda devetletke.
 13.12.08 12:12  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[skeptik]

Če gledam samo na zdravstvo, bi rekel, da je zadeva pri nas še kar OK. Plačujemo kot nam naroča "Zavod", al' kdo že to je,in to je to. Če v vmesnem času ravno ne krepneš dobiš evropsko primerljivo storitev brez nekih doplačil.
--ta vmesni cas se torej strinjamo je precejsen problem :)

Na srečo se v tako hvaljeni Evropi (in Ameriki) nikoli ne motijo in seveda tam vedno cvetijo le rožice in vsi so prjatli in oh in sploh. Kar seveda tudi slučajno ni res.
--drzi. noben clovek ni nezmotljiv, ne glede na sistem, drzavo ipd

Pri nas je pač problem naše fizične majhnosti, s tem logično povezanega pomanjkanja konkurence in z obojim povezane domačijskosti.
--ja majhnost slovenije je tudi po moje najvecji problem in to na vseh podrocjih. v javnem delu pa je dodaten problem ta, da ravno zaradi domacijskosti, se pretakajo brez pravega nadzora ogromne kolicine denarja, ki bi lahko vsem omogocile kvalitetnejse storitve

Ker bi bili presenečeni, kaj vse medicina (s farmacijo) zmore, samo denarja ni, da bi to plačali.
--denar je, to je najvecji catch.

aja pa ker samo o medicini govorimo, da ne bo izpadlo, da je to podrocje kriticno in da so tu zdravniki najvecji problem.

osebno imam o zdravnikih dobro mnenje in se mi zdi njihov poklic eden najbolj nehvaleznih, saj ko dobro opravijo svoje delo jih noben posebej ne pohvali, ko pa se nekomu zalomi pa vsi po njemu. je pa jasno, da kot v vseh poklicih, obstaja najboljsi in najslabsi

ali je kdo na tem forumu že rekel "ah k..c naše sklade vodijo sami perspektivni strokovnjaki (pravzaprav po eden ali dva + poslovodstvo), ki imajo že leto in pol izkušenj v analitiki; pa pojdimo k tujim pogledati kako zadeve vodijo upravljalci z deset in več letnimi izkušnjami, specializirani po posameznih investicijskih področjih"? Ne, vsi se skrivajo pod parolami tipa "vsak ima prosto pot do x skladov, katerih seznam se je tudi na naši spletni strani". Ali je že kdo zapisal nekaj ne temo "od vseh slovenskih skladov, ki vlagajo na Islandijo je pa tale zares najslabši in to več kot eno leto in ne vidim prav nobenega razloga, da bi oseba, ki skrbi za svoje premoženje imela svoja sredstva prav v tem skladu"?
--da (ne sicer o islandiji :)). ze veckrat je bilo napisano kako se kaksne stvari delajo drugje. delane so bile tudi primerjave, komentirane strukture portfeljev in posamezne nalozbe dolocenih skladov in se vec.

za pravo primerjavo skladov je potrebna zgodovina celotnega cikla na borzi in medsebojna primerljivost. pa se to potem ne pove nujno dosti, saj se lahko zamenja upravitelj. to da en sklad eno obdobje underperforma ne pove nic o tem, da bo morda v drugem obdobju pa nadpovprecen

Ne, takoj se začenjajo neka zaklinjanja na tvoj problem z (ne)branjem prospekta na dolžnost ATVP in na tvojo možnost, da pri vsakem skladu vedno lahko denar potegneš ven.
--prospekt je bistven pri vlaganju, saj ti pove kam naj bi dolocen sklad vlagal. vlagatelj, ki vlozi na primer v delniski sklad, ki ima npr min 80% v delnicah in pricakuje, da bo ta v dolocenem obdobju bil ves v gotovini pomeni, da ne ve kam tocno vlaga.

ce bi dzu krsila prospekt je naloga atvp da ukrepa. uporabniki/vlagatelji lahko o tem govorijo, vec od tega pa ne morejo, razen tega, da kaznujejo dzu z izstopom.

se najbolj zanimivo je to, da so vsi vlagatelji zapriseno dolgorocni vlagatelji ob prvem padcu (pa ceprav so npr se vedno v plusu) zacnejo ze komentirati delo upravljavcev

bo pa to obdobje, ki smo mu prica, morda le prispevalo k vecji ozavescenosti pri vlaganju - vsaj pri dolocenem delu populacije. nekateri bodo bolj previdno vlagali, prebrali si bodo nalozbeno politiko sklada, preverili bodo same nalozbe in se bolj zavedali kam dejansko vlagajo. potem bo tudi manj nerganja, zakaj nekdo nekaj ni naredil. morda preprosto ni smel
 13.12.08 12:14  _user1310odgovori / citiraj
[andrejcc]

:: [user1310]

:: Že tako ali tako se dogaja v Sloveniji marsikaj.



--in zaradi tega pravis je v redu kot je?

to da cakam za pregled hrbta skoraj pol leta kot da bi bil navaden nahod se meni ne zdi v redu



:: In nobeden ti ne brani da greš samoplačniško, v Sloveniji imaš eno goro samoplačniških ordinacij in pregledov.



--drzi. nimas pa za vse oz kot ugotavljas so nekatere lahko izredno drage in ker ze vsi vplacujemo (ne enak znesek ampak v odvisnosti od visine place) v zdravstveno blagajno in v dodatno zdravstveno zavarovanje bi bilo smiselno od tega sistema dolocene stvari pricakovati. se ti ne zdi?
Zdaj tu ne smemo mešati.... ThomasT je na kratko povedal, brez obrazložitve, da bi morali imeti tak sistem kot je ameriški. Kakšen pa je ameriški sistem, ali je res dober? Za moje pojme ni, ker ni socialno usmerjen ampak je ameriško usmerjen, plačaj in dobiš. V sodnem procesu so priznali (kako seje ta proces končal ne vem, morda je zdaj kaj bolje?), da obstajajo kilometre dolgi spiski zavarovalnic, kaj vse ti zdravstveno zavarovanje ne pokriva. In to samo za to, ker so usmerjeni k maksimizaciji dobička. In zdravstvo ter dobiček in pa vse to 100% zaupati zavarovalnicam ne gre skupaj! Ker postane zdravju ljudem škodljivo in pogubno. Če je zavarovalnica prihranila 200.000 dolarjev, ker nekomu ni omogočila zdravljenja in je ta umrl, je bilo to odlično, čim manj damo, več nam ostane. Odgovorne so pa celo nagrajevali za take poteze, če nekomu niso omogočili zdravljenja. Gospa, ki je bila zaposlena na tem delovnem mestu, je to v tem sodnem procesu javno priznala. Da o enormno dragih zdravilih ne govorim. Ti si repliciral pa v smer, da naš sistem ni ok.

No, naš sistem ni ok in to sem tudi hotel povedati. Ker, kot si že ti povedal, če želiš nekaj imeti kvalitetno opravljeno in biti TAKOJ na vrsti boš plačal. Pa čeprav že imaš zdravstveno zavarovanje. Sedaj je to povedal še ThomasT in prvi obrazložil. S čimer se 100% strinjam, da je ta naš zdravstveni sistem eno navadno sranje. Plačuješ zdravstveno zavarovanje, potem pa še privatne zdravnike, če želiš biti prej na vrsti in če denar to omogoča! To meni vse zelo smrdi na kak drug 'sodoben in najboljši zdravstveni sistem na svetu', ki je vse prej kot to. Da o dodatnih zavarovanjih, ki se jih plača, da si prej na vrsti ne govorim. Pa a smo mi zmešani???

 13.12.08 12:24  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[blink]

Vsak ima možnost biti nezavarovan
--ne drzi. ce prejemas placo, je v njej obvezen del v odstotku od bruto place, ki gre za te namene. in na bruto placo, da obvezen del v odstotku se delodajalec

Komur je težko dati letno 480 EUR za zdravstveno zavarovanje (obvezno + dopolnilno)
--kje si to cifro dobil? obvezno zavarovanje iz place je 6,36% bruto place in strosek delodajalca na tvojo placo se dodatnih 6,56% na bruto placo.

samo dopolnilno pa predstavlja nekje polovico tvojega zneska, ki je bilo nekoc cisto v miru zajeto v obvezno

 13.12.08 13:17  ThomasTodgovori / citiraj
[andrejcc]

:: [blink]

:: Vsak ima možnost biti nezavarovan



--ne drzi. ce prejemas placo, je v njej obvezen del v odstotku od bruto place, ki gre za te namene. in na bruto placo, da obvezen del v odstotku se delodajalec



:: Komur je težko dati letno 480 EUR za zdravstveno zavarovanje (obvezno + dopolnilno)



--kje si to cifro dobil? obvezno zavarovanje iz place je 6,36% bruto place in strosek delodajalca na tvojo placo se dodatnih 6,56% na bruto placo.

samo dopolnilno pa predstavlja nekje polovico tvojega zneska, ki je bilo nekoc cisto v miru zajeto v obvezno


Tako je, s tem da ne gre pozabiti, da celo precej tistih, ki jim je sploh jasno, kako visoki so zneski zdravstvenega zavarovanja pri nas, dojemajo to kot neko obveznost delodajalca, s čimer oni sami nimajo nič.

V bistvu bi se te osnovne lekcije morale začeti že z rubriko "Bruto in neto plača za slovenske telebane", ker večina ljudi preprosto ne razume, da morajo s svojim delom pri delodajalcu zaslužiti za celoten strošek delodajalca, torej za vse prispevke in davke.

Če se s predpisom poveča t.i. prispevek delodajalca npr. za zdravstvo ali kaj drugega, se večini ljudi gladko jebe, ker smatrajo, da to itak ni njihov problem, ker v predpisu piše "delodajalca" in ker jim namesto preko običajne položnice država (oziroma kar oni sami, ker z veseljem glasujejo za višje prispevke delodajalcev, ker "so to itak pretežno izkoriščevalci") izmakne denar na malo bolj netransparenten način.

Odtod izvirajo potem debilizmi o brezplačnem zdravstvu in nasploh o neverjetni količini brezplačnih storitev, ki smo jih deležni. Ali pa o okrutnem povišanju dohodnine, ko je potrebno doplačati 50€, ker je nekoga pri plačevanju dohodnine kreditirala država in ne obratno.

Zato je tudi razumljivo, da ljudem s takim zgrešenim dojemanjem realnosti tudi ni jasno, da javni sektor nič ne ustvarja, zaposleni v njem ne prispevajo nič v proračun, ampak se iz njega le napajajo, in da so v najboljšem primeru servis, v pretežni večini pa cokla gospodarstva, torej tistih, ki dejansko ustvarjajo.
 13.12.08 14:34  skeptikodgovori / citiraj

Aha, šele sedaj razumem.

In tako dolgo časa sem rabil, ko sem skušal pozabiti tole zaporedje besed v enem stavku:... ne prispevajo nič v proračun ... ... ...se iz njega le napajajo ... ... ... v najboljšem primeru le servis ... ... ...cokla gospodarstva ... ... ... tistih, ki dejansko ustvarjajo.

Pravzaprav ima avtor prav: sesujmo vrtce, šole, raziskovalne ustanove, zdravstvo, politično strukturo :))))))))) carino :))))) policijo :)))) sodstvo :)))))) diplomacijo :)))))))))) in seveda tudi kulturo, saj mi ki ustvarjamo vse vemo in znamo in lahko o vsem odločamo. Manjka samo še: juhej, nazaj v planinski raj.

Sicer se pa strinjam in je potrebno povedati, ker očitno to vsi pozabljamo. tudi prispevke podjetij morajo ustvariti delavci. Ista štorija kot tista: ni res, da imamo pri nas 80% obdavčene plače. Davkov pri nas je le 20%, ostalo so pa prispevki.

Skratka, še vedno zavidam vsevednim in samozadostnim.

Se beremo & uspešno investiranje. In če se letos ne oglasim: v letu 2009 želim vsem boljše donose od letošnjih.
 13.12.08 15:03  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[skeptik]

Pravzaprav ima avtor prav: sesujmo vrtce, šole, raziskovalne ustanove, zdravstvo, politično strukturo :))))))))) carino :))))) policijo :)))) sodstvo :)))))) diplomacijo :)))))))))) in seveda tudi kulturo
--sam sem govoril o tem, da naj javni sektor sledi realnemu tudi v slabih casih. da je potrebna visja ucinkovitost javnega sektorja ter boljsi nadzor nad porabo javnih sredstev.

(vidim, da ni bil post odgovor meni :))

* zadnji popravek: 13.12.08 15:03
 13.12.08 17:06  Odzinodgovori / citiraj

Mene zanima, na kakšen način se doseže skrajšanje čakalnih vrst v privatiziranem zdravstvenem sistemu? Gre to na račun večje učinkovitosti (večje motiviranosti zdravnikov, da hitreje obravnavajo posameznega pacienta, ker so bolje plačani, če jih obdelajo več (ampak že tako dostikrat poslušam, da si zdravniki ne vzamejo dovolj časa za paciente), morda na račun podaljšanega delovnega časa (tu preži nevarnost delovne preobremenjenosti in s tem povezanih zapletov)? Logično se mi zdi, da bodo tisti zdravniki, ki se zdaj "švercajo", potem bolj motivirani, ker bodo plačani glede na učinkovitost, ampak ne vem, koliko je v resnici takih.

Bo prišlo do krajših čakalnih vrst na račun tistih, ki ne bodo zavarovani (če predvidevamo, da bo število zdravstvenega sosebja ostalo približno enako)?
 13.12.08 17:21  ThomasTodgovori / citiraj
[Odzin]

Mene zanima, na kakšen način se doseže skrajšanje čakalnih vrst v privatiziranem zdravstvenem sistemu? Gre to na račun večje učinkovitosti (večje motiviranosti zdravnikov, da hitreje obravnavajo posameznega pacienta, ker so bolje plačani, če jih obdelajo več (ampak že tako dostikrat poslušam, da si zdravniki ne vzamejo dovolj časa za paciente), morda na račun podaljšanega delovnega časa (tu preži nevarnost delovne preobremenjenosti in s tem povezanih zapletov)? Logično se mi zdi, da bodo tisti zdravniki, ki se zdaj "švercajo", potem bolj motivirani, ker bodo plačani glede na učinkovitost, ampak ne vem, koliko je v resnici takih.

Bo prišlo do krajših čakalnih vrst na račun tistih, ki ne bodo zavarovani (če predvidevamo, da bo število zdravstvenega sosebja ostalo približno enako)?
Zadeve se uredijo zelo hitro takrat, ko plača izvajalca zdr. storitev ni več samoumevna oz. posledica avtomatizma, ampak je odvisna od števila zadovoljnih strank. Ko se človek lahko odloči, komu bo plačal neko storitev in ni primoran vsak mesec plačati astronomskih zneskov za en in edini monopolni sistem. Ko je človek tako svoboden in odgovoren, da lahko sam sprejme odločitev, ali se bo sploh zavaroval ali ne in nato tudi sam nosil posledice svoje odločitve.
 13.12.08 17:31  ThomasTodgovori / citiraj
[skeptik]

Pravzaprav ima avtor prav: sesujmo vrtce, šole, raziskovalne ustanove, zdravstvo, politično strukturo :))))))))) carino :))))) policijo :)))) sodstvo :)))))) diplomacijo :)))))))))) in seveda tudi kulturo, saj mi ki ustvarjamo vse vemo in znamo in lahko o vsem odločamo. Manjka samo še: juhej, nazaj v planinski raj.
Yep, nekako tako gre to. Če kdo omeni, da se upokojujejo premladi ljudje in prejemajo nekoliko previsoke penzije, to nedvomno pomeni, da tak barabin hoče vse zmetati v brezno in tako rešiti ta problem.

Če kdo omeni, da ni prav, da lahko brezplačno študira vsak, četudi sploh nima namena doštudirati in ga zaradi brezplačnosti in dodatnih državnih subvencij za običajne življenske potrebe zato niti kaj dosti ne zanima, ali im njegov poklic sploh perspektivo, to pomeni, da kritik takega načina želi, da študirajo samo bogate elite.

Če nekdo kritizira neučinkovitost javnih podsistemov in poda boljše alternativne možnosti (celo s primeri iz prakse, ki dobro delujejo), hoče v resnici vse zapreti, sesuti, uničiti.

In tako naprej: če nisi z nami, si proti nam; če nekaj ni črno, je nujno belo.

* zadnji popravek: 13.12.08 17:31
 13.12.08 19:47  blinkodgovori / citiraj
[ThomasT]

:: [blink]

:: Vsak ima možnost biti nezavarovan in gre lahko k zdravniku v tujino. Problem je v denarju. Komur je težko dati letno 480 EUR za zdravstveno zavarovanje (obvezno + dopolnilno) naj si pogleda kakšen cenik pri privatnikih. Pri nas je bolj problem slaba organiziranost celotnega javnega sektorja. Dokler lahko zdravniki delajo popoldne in zvečer še za svojo rit in istočasno nočejo nositi odgovornosti za svoje delo, je nekaj narobe s sistemom.



Eni tukaj očitno ne poznate niti osnovnih pojmov, ki krojijo vaše življenje. Zdravstveno zavarovanje je pri nas obvezno in se plačuje v višini pribl. 13% od bruto plače. Npr. pri neto plači 3.000 € je prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje pribl. 750€ na mesec oz. 9.000 € na leto.



Za ta denar dobiš v praksi le brezplačen obisk splošnega zdravnika, ki te v večini primerov založi z napačnimi tabletami in postavi v do nekaj let dolgo čakalno vrsto. V tej vrsti brez vez, poznanstev, ali podkupnine, ozdraviš sam od sebe, umreš, če je bolezen prehuda, ali pa z lastnim denarjem plačaš privatno storitev. Za 750€ na mesec dobiš v praksi tudi amalgamsko plombo s čakalno dobo 30-60 dni.



V državah s (pretežno) privatnim zdravstvenim sistemom ravno tako obstaja zdravstveno zavarovanje. Zdravstveno nezavarovani ljudje, ki zaradi nezavarovanja plačujejo zdravstvene storitev sproti po potrebi, so predvsem zelo bogati ljudje, ki jim je za te stroške bolj kot ne vseeno. Ostali pa se zavarujejo, razlika med njimi in nami je predvsem v tem, da za bistveno boljše storitve z bistveno krajšimi čkalnimi dobami plačujejo bistveno manj.



Govoriti o poceni javnih storitvah in dragih privatnih, je torej znamenje popolne odsotnosti razumevanja zdravstvenega sistema in zavarovanja v lastni državi, v kateri, predvidevam, avtorji teh neumnih zapiskov, ne živite le nekaj tednov ali mesecev, temveč bistveno dlje. Reševanje problema fantomsko dragega in neučinkovitega javnega zdravstva s spotikanjem ob privatne storitve, je samo posledica tega nerazumevanja s primesjo nezmožnosti izvajanja preprostih matematičnih operacij na nivoju prve polovice osnovne šole.
Obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14 eur, dopolnilno pa 22 eur. Za obe zavarovanji se odločiš prostovoljno in te nihče ne sili da pa moraš biti zavarovan. Ne vem kako je pri redno zaposlenih, ker imam dohodke speljane na drug način. Če te plačevanje tega tako moti pač ne biti redno zaposlen, simple as that. Noben te ne sili.
 13.12.08 20:03  Odzinodgovori / citiraj
[ThomasT]

:: [Odzin]

:: Mene zanima, na kakšen način se doseže skrajšanje čakalnih vrst v privatiziranem zdravstvenem sistemu? Gre to na račun večje učinkovitosti (večje motiviranosti zdravnikov, da hitreje obravnavajo posameznega pacienta, ker so bolje plačani, če jih obdelajo več (ampak že tako dostikrat poslušam, da si zdravniki ne vzamejo dovolj časa za paciente), morda na račun podaljšanega delovnega časa (tu preži nevarnost delovne preobremenjenosti in s tem povezanih zapletov)? Logično se mi zdi, da bodo tisti zdravniki, ki se zdaj "švercajo", potem bolj motivirani, ker bodo plačani glede na učinkovitost, ampak ne vem, koliko je v resnici takih.

:: Bo prišlo do krajših čakalnih vrst na račun tistih, ki ne bodo zavarovani (če predvidevamo, da bo število zdravstvenega sosebja ostalo približno enako)?



Zadeve se uredijo zelo hitro takrat, ko plača izvajalca zdr. storitev ni več samoumevna oz. posledica avtomatizma, ampak je odvisna od števila zadovoljnih strank. Ko se človek lahko odloči, komu bo plačal neko storitev in ni primoran vsak mesec plačati astronomskih zneskov za en in edini monopolni sistem. Ko je človek tako svoboden in odgovoren, da lahko sam sprejme odločitev, ali se bo sploh zavaroval ali ne in nato tudi sam nosil posledice svoje odločitve.
Še vedno ne vidim, kako naj bi to bistveno prispevalo k skrajšnju čakalnih vrst. Verjamem, da je s takim načinom neprijazno osebje kar naenkrat stvar preteklosti, "čudežno" se uredi točnost sprejemov (pacient je deležen obravnave natanko ob tisti uri, ob kateri je naročen) in da je podobnih dobrodošlih sprememb, kar se tiče odnosa do pacienta še cel kup. Ampak to po mojem ni bistveno.



Kar pa se tiče čakalnih vrst, so po mojem odvisne predvsem od hitrosti dela zdravnika in od deleža napačnih (nepotrebnih) napotitev k specialistom:

Hitrost dela v ambulantah je po mojem občutku že sedaj (pre)velika (za pulmologe in ginekologe vem, da imajo 50-60 pacientov v času ene ambulante - torej nekaj minut za pacienta, predvidevam, da je z ostalimi specialisti podobno), splošni zdravniki pa so sploh znani po tem, da delajo kot za tekočim trakom. Kirurgov najbrž ni najbolj smotrno priganjati, naj delajo hitreje... Zgolj ugibam, da imajo glede na naravo dela še "najboljše" okolje za neučinkovito delo internisti po oddelkih bolnišnic, ampak ti za same čakalne vrste niso tako bistveni.

Nepotrebne napotitve k drugim specialistom pa so po mojem bolj posledica hitre obravnave pacientov kot slabega znanja (če nek specialist ni odkril ničesar, še ne pomeni, da je bila preiskava zaman! Treba je ločiti med napačno napotitvijo in napotitvijo, ki je ovrgla možno diagnozo.). Lahko, da se motim, a treba je vedeti, da se medicina kot znanost hitro širi, področja specializacij se temu primerno ožajo in prenapotitev bo v vsakem primeru vedno več.

Em, sem se kar razpisal, v glavnem, zanima me, kje je tista prednost privatizacije, ki naj bi skrajšala čakalne vrste (ob predpostavki, da ostane število zdravstvenega osebja in pacientov približno enako).

Se strinjam s tabo glede izbire posameznika, ali se bo sploh zavaroval, ali ne.







* zadnji popravek: 13.12.08 20:03
 14.12.08 12:26  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[blink]

Obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14 eur, dopolnilno pa 22 eur. Za obe zavarovanji se odločiš prostovoljno in te nihče ne sili da pa moraš biti zavarovan. Ne vem kako je pri redno zaposlenih, ker imam dohodke speljane na drug način. Če te plačevanje tega tako moti pač ne biti redno zaposlen, simple as that. Noben te ne sili.
--podal si specificen primer sp-ja, ki si placuje minimalne prispevke. sp ima precej specificen status v tej drzavi, ker si place ne izplacuje.

dejstvo je, da pri vseh zaposlenih velja, kar sva ti s ThomasT omenla in prostovoljnost odpade.
 14.12.08 12:41  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[ThomasT]

In tako naprej: če nisi z nami, si proti nam; če nekaj ni črno, je nujno belo.
--zal je to mentaliteta, ki se vedno prevladuje.

ce parafraziram pahorja (pa mi noben politik ni posebej pri srcu) nas je premalo da bi se sli te igrice
 14.12.08 13:21  _krist2odgovori / citiraj
[blink]

:: [ThomasT]

:: :: [blink]

:: :: Vsak ima možnost biti nezavarovan in gre lahko k zdravniku v tujino. Problem je v denarju. Komur je težko dati letno 480 EUR za zdravstveno zavarovanje (obvezno + dopolnilno) naj si pogleda kakšen cenik pri privatnikih. Pri nas je bolj problem slaba organiziranost celotnega javnega sektorja. Dokler lahko zdravniki delajo popoldne in zvečer še za svojo rit in istočasno nočejo nositi odgovornosti za svoje delo, je nekaj narobe s sistemom.

::

:: Eni tukaj očitno ne poznate niti osnovnih pojmov, ki krojijo vaše življenje. Zdravstveno zavarovanje je pri nas obvezno in se plačuje v višini pribl. 13% od bruto plače. Npr. pri neto plači 3.000 € je prispevek za osnovno zdravstveno zavarovanje pribl. 750€ na mesec oz. 9.000 € na leto.

::

:: Za ta denar dobiš v praksi le brezplačen obisk splošnega zdravnika, ki te v večini primerov založi z napačnimi tabletami in postavi v do nekaj let dolgo čakalno vrsto. V tej vrsti brez vez, poznanstev, ali podkupnine, ozdraviš sam od sebe, umreš, če je bolezen prehuda, ali pa z lastnim denarjem plačaš privatno storitev. Za 750€ na mesec dobiš v praksi tudi amalgamsko plombo s čakalno dobo 30-60 dni.

::

:: V državah s (pretežno) privatnim zdravstvenim sistemom ravno tako obstaja zdravstveno zavarovanje. Zdravstveno nezavarovani ljudje, ki zaradi nezavarovanja plačujejo zdravstvene storitev sproti po potrebi, so predvsem zelo bogati ljudje, ki jim je za te stroške bolj kot ne vseeno. Ostali pa se zavarujejo, razlika med njimi in nami je predvsem v tem, da za bistveno boljše storitve z bistveno krajšimi čkalnimi dobami plačujejo bistveno manj.

::

:: Govoriti o poceni javnih storitvah in dragih privatnih, je torej znamenje popolne odsotnosti razumevanja zdravstvenega sistema in zavarovanja v lastni državi, v kateri, predvidevam, avtorji teh neumnih zapiskov, ne živite le nekaj tednov ali mesecev, temveč bistveno dlje. Reševanje problema fantomsko dragega in neučinkovitega javnega zdravstva s spotikanjem ob privatne storitve, je samo posledica tega nerazumevanja s primesjo nezmožnosti izvajanja preprostih matematičnih operacij na nivoju prve polovice osnovne šole.



Obvezno zdravstveno zavarovanje stane 14 eur, dopolnilno pa 22 eur. Za obe zavarovanji se odločiš prostovoljno in te nihče ne sili da pa moraš biti zavarovan. Ne vem kako je pri redno zaposlenih, ker imam dohodke speljane na drug način. Če te plačevanje tega tako moti pač ne biti redno zaposlen, simple as that. Noben te ne sili.
Predlagam, da si pogledaš izpisek od plače oz. katere prispevke ti trgajo od bruto plače. Verjamem, da boš presenečeno ugotovil, da ti trgajo med drugim dobrih 22% za pokojninsko in ZDRAVSTVENO zavarovanje. A res misliš, da lahko zdravstvo, ki je svinsko drago prežive z cca 400 EUR na posameznika na leto. Iluzija.

Ameriški sistem ima tudi določene prednosti. Ko plačaš se vsaj potrudijo zate in prideš hitro na vrsto. Vsak lahko vidi, kako funkcionira naš sistem. Če greš na zdravstveno storitev prek napotnice čakaš celo večnost, če pa plačaš te pa isti zdravnik vzeme že naslednji teden. Čudno, a ne? Da ne govorim, da marsikak specialist potem upravlja plačniške preglede v bolnicah na javne stroške in za svoj žep. Moje mnenje do slovenskega zdravstva je skrajno negativno, ampak ne brez izkušenj. Sem pač imel priliko videt več stvari. Npr. kako zdravijo človeka s kostnim rakom za išias cca 1,5 let. Npr. v Avstriji poteka zdravljenje ledvičnih kamnov v tem vrstnem redu: razbijanje kamnov, ulratvok, pregled slik v enem dnevu. Pri nas na Kliničnem centru pa tako: 1. dan: razbijanje in slikanje z ulrazvokom, 2. dan: slike do vizite še ne prispejo do pacienta, zato se slike pogleda šele popoldne, 3. dan: če razbijanje ni uspelo, je v najboljšem primeru ponovljeno 3. dan. Se sprašujem, če je zdravstvu cilj, da imajo paciente čim dlje v bolnici...

Lahko pa dodam še eno osebo, ki so ji po operaciji zašili notri šelezno sponko in ji nato 2 tedna niso verjeli, da jo nekaj boli. Ko so le ugotovili kaj se je zgodilo, se ji niso niti opravičili. Pri isti osebi so morali operacijo po nekaj letih ponoviti, ker so pri 1. operaciji naredili premajhen poseg. Rezultat je bil, da se oseba ni zbudila iz kome, zapisano je bilo operacija uspela. Na podlagi teh statistik pa se ljudje odločijo za omenjeno operacijo (npr. ta operacija je bila po statistikah 90 % uspešna)-pri tem se mi poraja vprašanje koliko ljudi je pri tej operaciji preživelo.

Moje mnenje je, da se zdravniki velikokrat premalo potrudijo in da se imajo za bogove s čimer jih pumpajo njihovi profesorji od 1. letnika medicinske fakultete dalje.
 14.12.08 16:15  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[ThomasT]

V bistvu bi se te osnovne lekcije morale začeti že z rubriko "Bruto in neto plača za slovenske telebane", ker večina ljudi preprosto ne razume, da morajo s svojim delom pri delodajalcu zaslužiti za celoten strošek delodajalca, torej za vse prispevke in davke.
ce se bo res uvedel enotni racun za placevanje prispevkov s strani delodajalca, je to lepa sansa, da se ozivi ideja, da bi clovek dobil na racun bruto znesek in zraven podatek, kaj je treba zdaj iz tega nakazati. pa da vidimo, kaj bo ostalo od ljubezni do velike matere drzave oziroma koliko je je samo v besedah.

namrec v preteklosti so se eni usajali, da to pa ze ne in sicer da baje zato ne, ker bi prevec stale poloznice :))
 14.12.08 16:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[skeptik]

Pa da ne zaidem predaleč: ali je kdo na tem forumu že rekel "ah k..c naše sklade vodijo sami perspektivni strokovnjaki (pravzaprav po eden ali dva + poslovodstvo), ki imajo že leto in pol izkušenj v analitiki; pa pojdimo k tujim pogledati kako zadeve vodijo upravljalci z deset in več letnimi izkušnjami, specializirani po posameznih investicijskih področjih"? Ne, vsi se skrivajo pod parolami tipa "vsak ima prosto pot do x skladov, katerih seznam se je tudi na naši spletni strani". Ali je že kdo zapisal nekaj ne temo "od vseh slovenskih skladov, ki vlagajo na Islandijo je pa tale zares najslabši in to več kot eno leto in ne vidim prav nobenega razloga, da bi oseba, ki skrbi za svoje premoženje imela svoja sredstva prav v tem skladu"? Ne, takoj se začenjajo neka zaklinjanja na tvoj problem z (ne)branjem prospekta na dolžnost ATVP in na tvojo možnost, da pri vsakem skladu vedno lahko denar potegneš ven.
na tem forumu (tako pravis) obstaja kup ljudi, ki so ze naredili kriz nad skladi nasploh in sofirajo sami, pa kaksno se rece tudi o etfjih, ki pretezno obstajajo v tujini. obojega ni ravno malo in lahko lepo beres.

(ne-branje prospektov oziroma ne-razumevanje koncepta prospekta pa seveda JE problem in moje sozalje tistim vlagateljem, ki imajo s tem tezave, hkrati pa si predstavljajo, da bi jih vlaganje kam drugam teh tezav odresilo.)

ce pa greva ven iz samega foruma in ostajava v okviru ft -- osebno menim, da je za ogromno vecino vlagateljev popolnoma brez veze imeti karkoli razen zelo splosno usmerjenih skladov, kvecjemu bi se nekako sla kombinacija eden razviti trgi - eden trgi v razvoju. mislim da je bilo to "nagnjenje" tudi ze lepo-krat razlozeno tako v tekstih kot v drugih mnenjih, objavljenih na ft. ampak dzu so pac znorele s samo eksotiko, ker so tocno to vlagatelji zeleli. (kleindienst je napisal par stvari na temo, kaksna je struktura ponudbe skladov v sloveniji vs. druge drzave - nora, kot pac prilici "preudarni in previdni" publiki.)

tako da ce ti nekaj ne pase, daj se no malo potrudi in skusaj svoja stalisca kako drugace podpreti kot tako, da nekaj strikas na pamet. hvala.

* zadnji popravek: 14.12.08 16:35
 14.12.08 16:22  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[user1310]

Ameriški način zdravstva bi nas pripeljal v ameriško akcijsko kriminalko, najprej plačaj, potem te odpeljemo z mesta nesreče, če ne te pustimo ležati v jarku.
kolega zivi zdaj ze kakih 10? let v zda, je tam porocen, zena je vodja medicinskih sester v eni od bolnic... ni tako.

 14.12.08 20:06  skeptikodgovori / citiraj

Mislim, da bova težko nadaljeva tole sicer zelo zanimivo temo, tako, da bova nadaljevala razpravo s citati. Tale del, o katerem razpravljava je bil del nekega drugega teksta, ki se je nanašal na zdravstvo.

Zgolj kot ilustracijo: nikjer ne pišem, da "na tem forumu obstaja kup ljudi, ki so že naredili križ nad skladi nasploh in šofirajo sami". To preprosto ni res, saj je prav tale ft forum edini slovenski kar jih jaz poznam, ki zelo resno in argumentirano skrbi tako za izobraževanje kot tudi za ustrezen nivo razprave.

Ven iz foruma ne mislim iti (bom namenoma razumel kot da me kdo podi iz njega), nikakor pa ne mislim ostati samo v okviru ft, sem se ravno tu naučil, da je kljub trudu to premalo in da nikoli ne znaš dovolj. Se pa zelo strinjam s povedanim glede skladov in tudi sam ravnam zelo podobno. Ja in v tej iz konteksta iztrgani moji razpravi sem želel opozoriti ravno na ta problem: sicer ne z uglajeno besedo poznavalca področja ampak z na prvi pogled štrikanjem na pamet. Mislim, da je tukaj kar nekaj/veliko sodelujočih, ki jim ni treba prav vsako stališče argumentirati od prvega pojma naprejin da si zato lahko privoščim prepričanje, da tudi drugi nekaj vedo, veliko od njih celo več od mene in torej ...

In da bo razprava tekla naprej in ker nisem noben strokovnjak zaposlen v DZU, banki ali na Wall Streetu, ki bi potreboval ne vem kakšno argumentacijo; saj oni pa že vejo; bom malo zaštrikal na pamet pa bom rekel: upam, da bo leto 2009 za investicije ugodnejše kot leto 2008. Za vse, vključno za tiste, ki investirajo v Islandijo.
 14.12.08 21:18  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[skeptik]

Zgolj kot ilustracijo: nikjer ne pišem, da "na tem forumu obstaja kup ljudi, ki so že naredili križ nad skladi nasploh in šofirajo sami".
res je, ne pises. to sem napisal jaz kot odgovor na tvojo tezo, cesa da v forumu ni. tisto "tako pravis" se nanasa na to, da govoris o stanju foruma.

To preprosto ni res
ja, to je res (da so v forumu taksni ljudje). v forumu tukaj pac obstajajo precej razlicni ljudje, med drugim tudi taki.

saj je prav tale ft forum edini slovenski kar jih jaz poznam, ki zelo resno in argumentirano skrbi tako za izobraževanje kot tudi za ustrezen nivo razprave.
trudimo se, da bi bilo tako, nima pa to zveze s tem, ali drzi ali ne tisto zgoraj.

:: Ven iz foruma ne mislim iti (bom namenoma razumel kot da me kdo podi iz njega)
to vsekakor razumes napacno, vsaj kar se mene tice.

nikakor pa ne mislim ostati samo v okviru ft
mislim, da te tudi k temu nice ne sili.

sem se ravno tu naučil, da je kljub trudu to premalo in da nikoli ne znaš dovolj.
tako je.

* zadnji popravek: 14.12.08 21:18

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>