Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 17:08
-1,12 %
7.157,58
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 15:51
0,61 %
1.463,15
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 58812... najdena v temi KD Galileo - zakaj tak padec? kriv upravljalec?

Seznam forumov  >  Skladi  >  KD Galileo - zakaj tak padec? kriv upravljalec?

Vzajemni skladi, investicijske družbe, ETF... - osnove in razglabljanja o posameznih konkretnih primerih

Iščem prvo neprebrano sporočilo v tej temi... najdeno na strani 1

Iskali ste objavo št. 58812... najdena na strani 4

Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 143   stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | > | zadnja
#58407 (odg: #58405 MSTANK1)  13.02.09 15:35  andrejcc (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

--lepa gesta. ja odnos do strank na balkanu je potrebno se graditi
#58412  13.02.09 16:48  _shark311odgovori / citiraj  |  shramba  

Njegova vrednost pa kar pada in pada...zgleda da se bo tudi letos uvrstil med "zmagovalce",če bo šlo tako naprej :/
#58415  13.02.09 18:54  torodgovori / citiraj  |  shramba  

Ali poleg prej omenjenih treh VS obstaja še kakšen upravljalec premoženja z fleksibilno strukturo naložb in kakšen donos je dosegel lani?

Najbrž je sedaj idealna prilika da najdemo najboljšega upravljalca.
#58477 (odg: #58382 ocean)  16.02.09 13:54  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[ocean]

Če želiš zvedeti, kdo je upravljalec se moraš potruditi. Ne velja za vse sklade, za nekatere pa vendarle.
Pri večini tujcev ni potreben nikakršen trud, ker je ime upravljavca navedeno vsepovsod. O upravljavcih in njihovem rangiranju smo pisali tudi tukaj: Uspešni in neuspešni.

Na linkih, navedenih tam, si lahko za vsakega v bazi ogledamo, kako se primerja s povprečjem svojih konkurentov.
#58483 (odg: #58477 sandi)  16.02.09 17:25  TadejKodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]

Pri večini tujcev ni potreben nikakršen trud, ker je ime upravljavca navedeno vsepovsod. O upravljavcih in njihovem rangiranju smo pisali tudi tukaj: Uspešni in neuspešni.
Še en moj, precej specifičen pogled na uspešnost in neuspešnost: http://www.finance.si/blog.php?id=8&post...

... in tudi v tem pogledu KDjevim skladom uspe izstopati ...
#58553 (odg: #58483 TadejK)  17.02.09 15:19  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Nekaj informacij najdemo tudi v intervjuju z dr. Petrom Groznikom (KD Skladi) na portalu Vzajemci.com z naslovom Ko je najtežje, moramo biti najbolj zbrani in vztrajni.
#58563 (odg: #58483 TadejK)  17.02.09 16:29  ZZZodgovori / citiraj  |  shramba  
[TadejK]

Še en moj, precej specifičen pogled na uspešnost in neuspešnost: http://www.finance.si/blog.php?id=8&post...

... in tudi v tem pogledu KDjevim skladom uspe izstopati ...
Pomoje gre razlike v veliki meri pripisati že omenjenim prilivom iz naslova trajnikov po naložbenih zavarovanjih. Za Triglav si to omenil, za KD pa mislim ne. Populacija vlagateljev preko zavarovanj je pri KD prav tako številna in mnogo manj fleksibilna od "direktnih".

Vrejetno bi relevantnejšo primerjavo dobili, če bi lahko te prilive izvzeli in primerjali le odhod ostale populacije. Sem prepričan, da bi bili KDjeva sklada kak cm ali dva nižje na grafu.
#58576 (odg: #58563 ZZZ)  17.02.09 22:19  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[ZZZ]



Pomoje gre razlike v veliki meri pripisati že omenjenim prilivom iz naslova trajnikov po naložbenih zavarovanjih. Za Triglav si to omenil, za KD pa mislim ne. Populacija vlagateljev preko zavarovanj je pri KD prav tako številna in mnogo manj fleksibilna od "direktnih".
Bi se kar strinjal, glede na to informacijo:

http://www.financna-tocka.si/text.php?id...
#58577 (odg: #58563 ZZZ)  17.02.09 22:40  skeptikodgovori / citiraj  |  shramba  

Tako je. O tem sem tukaj pisal že pred časom.

Če je zavarovancev res okrog 100.000, potem je to "izi moni", ne glede na to kako krmarijo skladi, oni bodo dobili vsak mesec, še dolga leta, zajeten kupček denarja, da se igrajo z njim (kako je že rekel njihov direktor; mi globalni investitorji, ali pa nekaj podobno milozvočnega).

Zares bi bil zanimiv podatek, kaj bi bilo od sklada/koko velik bi bil, če bi odšteli vplačila teh zavarovancev. Seveda to velja za vse druge morebitne sklade, ki imajo podobne vrste vplačil. Da ne bi kdo mislil, da s posebnim užitkom pišem o KD skladih. Po moje bi bili, vsaj v teh mesecih, bistveno manjši.

Skratka, še kar nekaj časa bomo gledali, kako se upravljalci učijo z našim denarjem, podpirajo svoje prav tako uka željne kolege v gospodarstvu, ko kupujejo delnice njihovih podjetij in zvišujejo njihovo vrednost, tako da bodo vsi imeli občutek kako pomembna podjetja vodijo. Saj bi bilo vse OK, če bi opletali s svojim (karkoli že). Ampak ne, in tudi jaz imam zato manj kot bi imel.

#58585 (odg: #58577 skeptik)  18.02.09 08:53  ZZZodgovori / citiraj  |  shramba  

Kakorkoli, sam se predvsem želel povedat, da bi bil Tadejev prispevek še bogatejši, če bi lahko npr pokazali, kolikšen del razlike med skladi v zmanjšanju števila točk gre pripisati dodatnim prilivom iz naslova ŽZ.

Del preostanka razlike (to se tiče PBGS) bi lahko razložili npr z velikimi izplačili točk matere Probanke in begom certifikatarjev.

Pa del preostanka razlike z specifikami med preostalo populacijo vlagateljev, koneckoncev pa še z boljšo ali slabšo komunikacijo z vlagatelji itd...

Dejstvo je, da skladi v boju za maso upravljanega denarja nimajo enakih predispozicij, in to bi veljalo nekako upoštevati.



* zadnji popravek: 18.02.09 08:53
#58605 (odg: #58585 ZZZ)  18.02.09 17:07  TadejKodgovori / citiraj  |  shramba  
[ZZZ]

Kakorkoli, sam se predvsem želel povedat, da bi bil Tadejev prispevek še bogatejši, če bi lahko npr pokazali, kolikšen del razlike med skladi v zmanjšanju števila točk gre pripisati dodatnim prilivom iz naslova ŽZ.
Pri Triglavu se da to kar dobro oceniti, ker te prilive praviloma knjižijo mesečno in znašajo ~ 3 M€, torej pri sedanjih nivojih VEP okoli odstotek sklada mesečno. Pri KD pa to bodisi knjižijo razpršeno skozi ves mesec, ali pa so ti prilivi dokaj majhni, ker ni kakih posebnih stopnic. Poleg tega pa sam podatek o številu zavarovancev pri Triglavu ali KD Življenju ne pove kaj dosti, precej bolj bistveno je, koliko teh se je odločilo za *naložbeno* obliko zavarovanja oziroma s kolikšnim deležem svojih vplačil. Pri Triglavu so ti glede na celotno maso zavarovancev oziroma premij izrazita manjšina, pri KD pa ne vem...
#58718 (odg: #58605 TadejK)  20.02.09 16:22  Diofantodgovori / citiraj  |  shramba  
[TadejK]

:: [ZZZ] , pri KD pa ne vem...KD ima zelo velik delež lastnine v podjetjih, ki so močno zastopana v nekaterih njegovih skladih, nisem pa še slišal, da bi bi slabo upravo kot lastnik malo bolj krepko potegnil za ušesa, čeprav bi bilo ne samo koristno, temveč nujno. Škoda da se kot lastnik ne obnaša nič bolje kot država.
#58809 (odg: #58718 Diofant)  23.02.09 08:30  _pvarotodgovori / citiraj  |  shramba  
[Diofant]

:: [TadejK]

:: :: [ZZZ] , pri KD pa ne vem...KD ima zelo velik delež lastnine v podjetjih, ki so močno zastopana v nekaterih njegovih skladih, nisem pa še slišal, da bi bi slabo upravo kot lastnik malo bolj krepko potegnil za ušesa, čeprav bi bilo ne samo koristno, temveč nujno. Škoda da se kot lastnik ne obnaša nič bolje kot država.
Če govorimo o skladu, si ne morejo privoščiti, da bi vsaj navzven upravo vlekli za ušesa. V tem primeru je ključna distinkcija med portfeljskim in strateškim lastnikom. Se pa strinjam, da bi KD preko IDa in ostalih ne po defaultu portfeljskih investitorjih lahko neformalno izražal svoj vpliv in poskušal barko vsaj nagniti v pravo smer, če že ne obrniti. A na tej točki se mi zastavlja vprašanje, ali ima KD tukaj sposobnosti za kvalitetni preskok glede na vsako upravo družbe, kjer je KD pomemben lastnik? Jaz bi prej rekel, da ne in si tudi ne želim stalnega vmešavanja finančno-portfeljskih investitorjev (ki so do premoženja prišli na tak ali drugačen način, irelevant) v poslovanje realne ekonomije.

Da pa tako pri upravljanju sredstev, kot tudi pri vodenju podjetij prihaja do nebuloz, pa sedaj postaja jasno povsem vsakemu, ki ima dovolj intelektualne kapacitite, da odpre internetno stran finančne točke.

LP
#58810  23.02.09 09:09  _nanixodgovori / citiraj  |  shramba  

Ja, jebiga je čas, ko je treba biti pohlepen in čas, ko je treba biti zajec. Stvar timinga, če je timing slab, vse zajebeš - v obeh primerih.

BTW, včeraj sem izdelal kapitalsko napoved in mimogrede izračunal, da sem lani sve v svemu (tudi nekaj dobička z KBMR) izgubil 15 jurjev. Precej manj kot sem mislil, recesija ima očitno velike oči in pri meni je zajec zamenjal pohlepneža. Kar je slab timing, ker sedeja je čas za zmerni pohlep (najcenejše pozicije so se v bistvu že odpeljale).

PS

Jaz sem pokomentiral nek CRTov post, ki ga sedaj sploh ne najdem???

Sorry zas pisanje iz konteksta.

* zadnji popravek: 23.02.09 09:09
#58812 (odg: #58810 )  23.02.09 09:16  andrejcc (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[nanix]

PS

Jaz sem pokomentiral nek CRTov post, ki ga sedaj sploh ne najdem???
--v kateri temi?

lahko da je bil problem s citiranjem (prazna vrstica po tekstu)
#58842 (odg: #58812 andrejcc)  23.02.09 16:59  _nanixodgovori / citiraj  |  shramba  

Jaz sem mislil, da je v tej temi.

Whatever - lepo se imejte!
#58848 (odg: #58809 )  23.02.09 18:24  Diofantodgovori / citiraj  |  shramba  

Načelno se strinjam, ampak ko delež skladov KD in ID v družbi skupno naraste močno čez 10% in to predstavlja drugo naložbo je pa že mogoče dobro in koristno tudi poskrbeti za vloženo, kdaj se pravzaprav taka indolentnost spremeni v skrb in odgovornost do vlagateljev v te sklade?
#58958  25.02.09 05:35  _david15odgovori / citiraj  |  shramba  

Ponovno sem prosil za odgovor na osnovno vprašanje te teme, zakaj ostaja fleksibilnost Galilea zgolj na papirju. Tokrat sem prejel odgovor, ki pa me ni prepričal, da se s skladom ne bi dalo upravljati bistveno bolje. Če se ga komu ljubi brati, vam ga pošiljam v celoti:

-------------------------------------

Zahvaljujemo se vam za vaše pismo in za vaša vprašanja. Vemo, da so vprašanja o fleksibilnosti podsklada KD Galileo, fleksibilna struktura naložb, trenutno najbolj vroča tema med vlagatelji pri družbi KD Skladi, zato smo tudi letos v februarju organizirali tradicionalne izobraževalne seminarje za vlagatelje, kjer smo predstavili poglede na kapitalske trge ter konkretno odgovorili na mnoga vprašanja o skladih, med drugimi tudi na vprašanja, kot so vaša. Letošnji seminarji so bili v Ljubljani, Kranju in Mariboru. Ker menimo, da je neposredni kontakt najboljši, bomo s temi seminarji nadaljevali, zato vam priporočamo, če vam čas le dopušča, da se udeležite enega od naslednjih srečanj in nam vsa vprašanja zastavite kar neposredno. Celotno prezentacijo in povzetek si lahko ogledate na http://www.kd-skladi.si/?subpage=1387,kjer bo v nekaj dneh objavljen tudi video posnetek predavanj. V prihodnjem tednu bomo posneli tudi video odgovor na vaše vprašanje.

Podsklad KD Galileo je v skladu s prospektom sklad fleksibilne strukture naložb. V praksi sklad doslej zaradi svoje zgodovine nastanka ter pretežnega deleža, investiranega v Sloveniji, na podlagi tega, da v obdobju med 1992 in 2004 investiranje v tujino ni bilo mogoče, še ni bil tako fleksibilen, kot bi si želeli. Pričakujemo pa, da bo v naslednjih 2 do 3 letih to postal. To pomeni, da bomo zmanjšali delež slovenskih naložb v portfelju pod 25 odstotkov, seveda po preudarku in v skladu s tržnimi razmerami.

Delež slovenskih naložb smo v skladu KD Galileo konec leta 2008 v primerjavi z začetkom leta znižali z dobrih 52 na približno 45 odstotkov. Povečal se je delež evropskih naložb. V 2008 smo odprodali nelikvidno naložbo v Etol ter zmanjšali deleže v Krki (za 75.000 delnic), Gorenju (za približno 190.000 delnic), Petrolu (3.000 delnic) in nekaj malega Cinkarne Celje, povečali pa smo naložbe v Mercator (18.000 delnic) in NKBM (87.000 delnic). Sodelovali smo v dokapitalizaciji Pozavarovalnice Sava in kupili 250.000 delnic.

Leto 2008 smo začeli s približno 8,5 odstotka sredstev v gotovini (depoziti) in 6,5 odstotka v obvezniških naložbah. Konec 2007 in v začetku 2008 smo prodali vse naložbe, povezane z bankami, zavarovalnicami in ostalimi finančnimi inštitucijami ter nepremičninami v Zahodni Evropi. Zmanjševali smo naložbe v slovenske delnice skozi celo leto 2008, s katerimi smo financirali odlive, žal pa so bili odlivi večji, kot je bilo možno prodati naložb na slovenskem trgu tekom leta, ne da bi pomembno vplivali na trg. Naj dodam, da so žal bile razočaranje leta 2008 tudi obvezniške naložbe, saj so prav tako padle (čeprav ne v enakem obsegu kot delniški trg), saj so razen državnih obveznic največjih svetovnih držav (ZDA, Nemčija, Japonska ...) vse ostale obveznice bile ocenjene kot preveč tvegane, zato so njihove cene padle (tudi slovenskim državnim obveznicam).

Če sedaj gledamo nazaj, bi bilo potrebno v 2007 prodati vse naložbe ne glede na ceno. Če naredimo primer, se je dalo Krko, ko je bila cena na borzi 100 ali 110 evrov prodati vso naenkrat po 70 ali celo 80 evrov, vendar če bi takrat to storili, bi naredili vtis, da delamo kot slab gospodar. S sedanjega stališča bi bil rezultat boljši, vendar menimo, da vlagatelji v tistem trenutku ne bi bili najbolj zadovoljni. Gledano za nazaj tudi ni bilo smiselno dokapitalizirati Pozavarovalnice Sava ali kupiti katerekoli naložbe v EU. Ampak v vsakem trenutku se skušamo odločiti najbolj optimalno. Takšnega padca delniških trgov predvsem v jeseni 2008 nismo pričakovali, sodeč po kontaktih iz tujine pa tudi nihče v tujini ni pričakoval tako dramatičnega razvoja dogodkov.

Naš zahodni portfelj v tem trenutku povečujemo, saj ocenjujejo, da je večina borznega padca za nami, čisto na dnu pa nihče nikoli ne uspe konstantno kupovati. Zato menimo, da je trenutek primeren za povečevanje delniških naložb in zmanjševanje obvezniških. Zahodni portfelj večinoma sestavljajo podjetja, ki so malo zadolžena, imajo stabilne denarne tokove ter izplačujejo zelo lepe dividende. V tem trenutku izbiramo predvsem naložbe iz energetike, telekomunikacij, farmacije in deloma IT-sektorja ter nekaj iz sektorja obnovljive energije. Zanimive so postale tudi delnice svetovnih naftnih multinacionalk, saj so vrednotenja nizka, dividende stabilne, verjamemo pa, da bo povprečna cena nafte v naslednjih 5 letih krepko višja.

Za konec naj dodam še najpogostejšo napako pri razumevanju KD Galilea pri vlagateljih. KD Galileo ni sklad absolutnega donosa, se pravi, da bo prinašal v slabih časih, kot so sedaj, pozitiven donos v višini depozita, v dobrih časih pa donose, kot ga prinašajo delniški trgi. Takšnega sklada v svetu ni in ga nikoli ni bilo. KD Galileo bo lahko v nekaj letih, ko bo v celoti fleksibilen, nadpovprečno povečal delež obvezniškega in depozitnega portfelja ter zmanjšal delniški portfelj v slabih časih ter povečal delež delnic in zmanjšal delež obveznic v dobrih časih. To mu bo zagotovilo bolj stabilne donose, ki bodo v dobrih časih slabši od čistega delniškega sklada, v slabih časih pa boljši. Kljub vsemu pa bodo v prihodnosti zagotovo še kdaj prišla tudi leta z negativnim predznakom. To je končni cilj in rezultat prestrukturiranja portfelja ter "fleksibilnega" KD Galilea.

Lep pozdrav,

Aleš Lokar

Pomočnik direktorja naložbenega sektorja

KD Skladi, d. o. o.

* zadnji popravek: 25.02.09 05:35
#58978 (odg: #58958 )  25.02.09 13:15  _whateverodgovori / citiraj  |  shramba  

Lep poskus spin-a...

Ne da se mi iti po posameznih navedbah, ampak je en velik bull*, katerega (mogoce/verjetno) sprejme nekdo, ki se ne ukvarja aktivno z borzo; saj, v bistvu je ta tekst takim tudi namenjen...

#59133 (odg: #57912 swaho)  28.02.09 13:51  _Makarenaodgovori / citiraj  |  shramba  
[swaho]


Izgleda, da je izvor besedne zveze "fleksibilna struktura naložb" bolj marketinški kot upravljavski.

Kdo je kriv za tako slabo upravljanje sklada? upravljalec? so bile na to temo v KD podane kaksne sankcije, odpuščanja, kazni?::
Krivda lahko iščeš v dveh smereh, splošna - finančna kriza in konkretna - upravljavec...

Ker sem mnenja da smo bili tu vlagatelji opeharjeni, pa ne na račun borzne krize, temveč slabega upravljanja s strani KD.::
Vzrok za "opeharjenost vlagateljev" lahko po mojem iščeš tudi v dveh smereh:

1. zavajujoče poimenovanje sklada Galileo s strani upravljavca

2. površen pristop k investiranju in informiranju o naložbah v vzajemce s strani "opeharjenega vlagatelja".
#59135 (odg: #57963 crt)  28.02.09 14:07  _Makarenaodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

temu bi se dalo naceloma izogniti tako, da bi skladi zivahno odprodajali slovenske nalozbe v casu velike rasti na slovenskem trgu. takrat so bile med drugim tudi likvidnostne razmere temu neprimerno bolj naklonjene.::
Problem tega je, da za tako početje, ko je pravi trenutek, rabiš precej izkušenj in precej pooblastil, kar pa verjetno "golobrada mladina", ki upravlja sklade v slovenskih DZUjih enostavno nima. Finančna kriza je pokazala, da je v resnici večina upravljavcev (ne samo v Sloveniji) pač ovc oz. "neznalcev", ki svoje neznanje prodajajo ostalim ovcam, ki potem nesamokritično ugotavljajo, da so jih volkovi, ki šele v času borznih padcev ugotovijo, da so v bistvu ovce, no polno ostrigli.

ampak ce bi to poceli, potem bi se takrat dvignil val ljudskega nezadovoljstva, ces kako more kd prodajati slovenske delnice, ko pa ja vsi vemo, da lahko samo rastejo in kaksni salabajzarji da so to in da je treba nesti denar drugam.::
Če bi se KDjevi upravljavci zanašali na svoje znanje in ne na svoj čredni nagon, potem bi to verjetno suvereno tudi storili. Problem je v tem, da z denarjem v skladih upravljajo ljudje, ki so na plačilni listi, ponavadi sami nimajo denarja v skladih, zaradi mladosti premalo izkušenj in še manj pooblastil z vrha, ki pa ponavadi prav tako ne razume, kaj točno naj bi delali z vrednostnimi papirji, ki so jih kupili. Skratka na Slovenskem je upravljanja bolj malo, mogoče "U" od upravljanja, vse ostalo pa gre bolj za prepisovanje portfeljev tujih skladov... V bistvu pa je tako, če si dober upravljavec in stvar obvladaš, zakaj bi že upravljal tuj denar?
#59136 (odg: #57994 Lesar)  28.02.09 14:16  _Makarenaodgovori / citiraj  |  shramba  
[Lesar]

Mislim, da vlagatelji opravičeno postavljamo takšna vprašanja. V upravljanju res ni nobene fleksibilnosti, zdi se da so celo povečali delež delnic, namesto obveznic. So zaspali na lovorikah? Celo BRIC je boljše odnesel. Takoj, ko se malo zbistrijo časi, prenesem vse iz Galilea, ker jim več ne zaupam.:
Tvoje razmišljanje Lesar se mi zdi napačno, če si "bluznil" in ne verjameš več v upravljavca (po mojem mnenju upravičeno), potem prodaj točke in naslednjič premisli, v kaj se spuščaš s svojim denarjem. Ne gre pa skupaj, da ne zaupaš in da vseeno čakaš, da prideš na nulo. Zelo hitro se lahko ujameš v zanko "ugodno sem kupil, ko je padlo za 50%, od nakupa do danes pa sem že 80% v minusu" :)
#59141 (odg: #58004 andrejcc)  01.03.09 00:09  _Makarenaodgovori / citiraj  |  shramba  
[andrejcc]

nic narobe ne bi bilo, ce bi se vsaj kaj od tega kar nastevas naucila. po vsem videnem, slisanem, napisanem v zadnjih letih v to vse bolj dvomim (crt pa lahko vse to potrdi na kubik :))::
Mislim, da si napisal preveč na splošno. Debata je o tem, da KD nekaj poimenuje "fleksibilna naložba", ko pa je potrebno to fleksibilnost udejaniti, pa se začnete zgovarjati na to, da so vlagatelji itak pohlepne ovce, ki so si same krive.


samo dejstvo, da se v sloveniji vedno znova primejo nove in nove denarne verige z vedno drugimi imeni ti pove, da v teh geografskih sirinah zivi nadpovprecno stevilo ljudi, ki verjame, da lahko obogati brez dela, znanja,...::
To pa menim, da ni samo lastnost naših geografskih širin in dolžin. Pohlep in čredni nagon sta prisotna povsod po svetu...
#59142 (odg: #58062 sandi)  01.03.09 00:33  _Makarenaodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]

Predlagam, da pošlješ prijazen mail na KD Sklade, se identificiraš z imenom in priimkom kot vlagatelj v KD Galileo in jim sporočiš svoje vprašanje. Po moje bi to bolj zaleglo kot anonimna debata na forumu. To mislim čisto dobronamerno in verjetno bo marsikdo z veseljem prebral/poslušal odgovor na tvoje vprašanje.::
Sorry, ampak tole je pa zelo diletantski odgovor na vprašanje, ki se vleče čez celotno temo. Poglej, če nekaj propagirate kot sklad fleksibilnih naložb, potem pa, ko se izkaže, da je bil upravljavec povsem nefleksibilen, se ne morete izgovarjati, da nihče nima kristalne krogle.

Zakaj vlagateljem ne nalijete čistega vina in rečete, da je vsa ta fama okoli strokovnjakov, ki skrbno bedijo nad sredstvi v upravljanju, en navaden blef in da v bistvu prilagajanju naložb situaciji na trgu KD pač ni kos. Z imenovanjem Galilea kot sklada fleksibilnih naložb ali pa Dirigenta v fondpolici, ste si na KDju sami kopali jamo. Dejstvo je, da kadra, ki bi bil nalogi kos na KDju, pač ni, sam KD Galileo pa se že od nekdaj uporablja kot skladišče za določene strateške cilje KDja. Vlagatelji v Galileu sigurno niso v prvem planu...
#59143 (odg: #58958 )  01.03.09 02:14  _Makarenaodgovori / citiraj  |  shramba  
Podsklad KD Galileo je v skladu s prospektom sklad fleksibilne strukture naložb. V praksi sklad doslej zaradi svoje zgodovine nastanka ter pretežnega deleža, investiranega v Sloveniji, na podlagi tega, da v obdobju med 1992 in 2004 investiranje v tujino ni bilo mogoče, še ni bil tako fleksibilen, kot bi si želeli.::
Od 2004 do danes je minilo že pet let. Že leta 2004 je bilo jasno, da je Galileo preveč izpostavljen slovenskemu trgu. Torej vprašanje ostaja, zakaj upravljavec ni reagiral in se v petih letih ni uspel znebiti prevelike izpostavljenosti?

Pričakujemo pa, da bo v naslednjih 2 do 3 letih to postal. To pomeni, da bomo zmanjšali delež slovenskih naložb v portfelju pod 25 odstotkov, seveda po preudarku in v skladu s tržnimi razmerami.::
Prelaganje nesposobnosti v bližnjo prihodnost. KD je definitivno v zagati, saj v odgovoru pač ne more napisati, da:

a) nima usposobljenih upravljavcev oz. ima predvsem "golobrade mladeniče" brez potrebnih izkušenj

b) vodstven kader, ki investiranje razume zgolj v teoriji in nima ustreznih pooblastil s samega vrha

c) naložbe v Galileu niso izbrane zgolj na podlagi pričakovane donosnosti in likvidnosti, ampak služijo tudi za druge strateške interese KDja ali pa morda celo za kakšne višje interese (beri politične) ali usluge.

Med vrsticami se da jasno razbrati KDjevo sporočilo, da se bo z denarjem vlagateljev učil in pridobival ustrezne izkušnje. Slutiti je lahko tudi zakulisne igrice, da tudi, v kolikor bi obstajalo znanje, upravljanje ne bo edini cilj...

Delež slovenskih naložb smo v skladu KD Galileo konec leta 2008 v primerjavi z začetkom leta znižali z dobrih 52 na približno 45 odstotkov. Povečal se je delež evropskih naložb.::
Odločno premalo in za tole bi morali vlagatelji slabo delo kaznovati z izstopom iz sklada. Primer MP je (nisem MPjev odvetnik) že leta 2004 na svojih predavanjih "trobil", da so nekateri slovenski skladi enostavno preveč izpostavljeni slovenskemu trgu in za leto 2008, KD kot višek uspešnosti sporoča, da jim je uspelo zmanjšati svoj delež iz 52 na 45 odstotkov.


Če sedaj gledamo nazaj, bi bilo potrebno v 2007 prodati vse naložbe ne glede na ceno. Če naredimo primer, se je dalo Krko, ko je bila cena na borzi 100 ali 110 evrov prodati vso naenkrat po 70 ali celo 80 evrov, vendar če bi takrat to storili, bi naredili vtis, da delamo kot slab gospodar. S sedanjega stališča bi bil rezultat boljši, vendar menimo, da vlagatelji v tistem trenutku ne bi bili najbolj zadovoljni.::
Ta izgovor, da bi vlagatelji dejali, da delate kot slab gospodar, je za lase privlečen. Če prav razumem, ste slutili, da bo "zajeb" ampak ste se raje odločili za to, da ne bi razburjali vlagateljev in to vlagateljev, ki so vložili v sklad fleksibilne naložbe? Po mojem bi vsaj ti vlagatelji, v primeru neke prave argumentacije to povsem razumeli in podprli.

Gledano za nazaj tudi ni bilo smiselno dokapitalizirati Pozavarovalnice Sava::
V medijih je bilo izraženih precej dvomov v smiselnost naložbe v Pozavarovalnico Sava, Galileo je bil preveč izpostavljen slovenskemu trgu, upravljavci KDja pa so se odločili denar vlagateljev Galilea vložiti na slovenski trg. Ali pa je šlo pri investiciji v Pozavarovalnico Sava za "prijateljsko" investicijo, ki s samim profesionalnim upravljanjem nima kakšne resne zveze?

Naš zahodni portfelj v tem trenutku povečujemo, saj ocenjujejo, da je večina borznega padca za nami, čisto na dnu pa nihče nikoli ne uspe konstantno kupovati.::
Večino padca že za nami? Kaj pravite na scenarij, 2010 vrh, 2011 pogrom delniških trgov, kjer bodo pretekli padci pravi balzam za vlagatelje? Spomnim še enkrat na varianto, sedaj kupite, ko je vse padlo za 60%, čez leto ali dve pa boste ugotovili, da boste še 80% nižje? Predstavite argumente za rast, pa dobite argumente za "štalo", ki šele prihaja...

Zato menimo, da je trenutek primeren za povečevanje delniških naložb in zmanjševanje obvezniških. Zahodni portfelj večinoma sestavljajo podjetja, ki so malo zadolžena, imajo stabilne denarne tokove ter izplačujejo zelo lepe dividende. V tem trenutku izbiramo predvsem naložbe iz energetike, telekomunikacij, farmacije in deloma IT-sektorja ter nekaj iz sektorja obnovljive energije. Zanimive so postale tudi delnice svetovnih naftnih multinacionalk, saj so vrednotenja nizka, dividende stabilne, verjamemo pa, da bo povprečna cena nafte v naslednjih 5 letih krepko višja.::
V kolikor bi imel denar v tem skladu, bi sredstva izplačal in ne čakal, na trenutek, ko bodo KDjevi upravljavci ugotovili svojo naslednjo zmoto.

Za konec naj dodam še najpogostejšo napako pri razumevanju KD Galilea pri vlagateljih. KD Galileo ni sklad absolutnega donosa, se pravi, da bo prinašal v slabih časih, kot so sedaj, pozitiven donos v višini depozita, v dobrih časih pa donose, kot ga prinašajo delniški trgi. Takšnega sklada v svetu ni in ga nikoli ni bilo. KD Galileo bo lahko v nekaj letih, ko bo v celoti fleksibilen, nadpovprečno povečal delež obvezniškega in depozitnega portfelja ter zmanjšal delniški portfelj v slabih časih ter povečal delež delnic in zmanjšal delež obveznic v dobrih časih. To mu bo zagotovilo bolj stabilne donose, ki bodo v dobrih časih slabši od čistega delniškega sklada, v slabih časih pa boljši. Kljub vsemu pa bodo v prihodnosti zagotovo še kdaj prišla tudi leta z negativnim predznakom. To je končni cilj in rezultat prestrukturiranja portfelja ter "fleksibilnega" KD Galilea.::
Namesto, da opozarjate na napako pri razumevanju vlagateljev, vložite na ATVP predlog za spremembo imena sklada in nehajte "bluziti" ljudem, da boste fleksibilni pri upravljanju portfelja sklada Galileo.
#59144 (odg: #59141 )  01.03.09 08:33  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Makarena]

Mislim, da si napisal preveč na splošno. Debata je o tem, da KD nekaj poimenuje "fleksibilna naložba", ko pa je potrebno to fleksibilnost udejaniti, pa se začnete zgovarjati na to, da so vlagatelji itak pohlepne ovce, ki so si same krive.
to sta loceni stvari. to, da so vlagatelji v ogromni meri ovce s spominom zlate ribice in na to pogosto se ponosni, ni opravicilo za upravljalca.

(med drugim tudi poljubnemu upravljalcu to, da se imenuje upravljalec, ne daje nadcloveskega statusa in je komot prav tako ovca s spominom zlate ribice)

andrej pa je pisal o tem, kaj da se bodo vlagatelji naucili. no, jaz ti kot oseba s kar precej obseznimi izkusnjami tako s trgom kot z razlicnimi mnozicami vlagateljev v razlicnih kontekstih povem tako:

- to, da skusas razloziti komu kaj takega, kar je neprijetno, je v 90% primerov NEdobrodoslo in tisti, ki mu hoces pomagati, se kregal s tabo in videl tebe kot razlog, da se pocuti slabo;

- primarna cloveska potreba je (kot kaze) verjeti, da se bodo dogajale same krasne stvari. glavni vedenjski vzorec je tiscanje glave v pesek, nosenje roza ocal, iskanje herojev in iskanje carovnic.

in kaj se bodo naucili upravljalci?

upravljalci (torej ponudniki) kot celota se bodo cisto realpolitik gledano naucili tocno toliko, kot je to potrebno glede na sposobnost kupcev, da jim bo mogoce znova kaj prodati.

glej zgoraj.

pa ko pises "zacnete" - nihce od tukaj pisoce ekipe ft ni zaposlen na kd, vsi imamo precej zgodovine izven sedanje skrbi za ft in vsi imamo svoje poglede na trg (dokumentirane v tekstih na raznih mestih, v drugih mnenjih in v forumu), ki so kot kaze precej razlicni od tistih, ki jim sledijo upravljalci.

* zadnji popravek: 01.03.09 08:33
#59145 (odg: #59135 )  01.03.09 08:18  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Makarena]

:: [crt]

:: temu bi se dalo naceloma izogniti tako, da bi skladi zivahno odprodajali slovenske nalozbe v casu velike rasti na slovenskem trgu. takrat so bile med drugim tudi likvidnostne razmere temu neprimerno bolj naklonjene.::



Problem tega je, da za tako početje, ko je pravi trenutek, rabiš precej izkušenj in precej pooblastil, kar pa verjetno "golobrada mladina", ki upravlja sklade v slovenskih DZUjih enostavno nima. Finančna kriza je pokazala, da je v resnici večina upravljavcev (ne samo v Sloveniji) pač ovc oz. "neznalcev", ki svoje neznanje prodajajo ostalim ovcam, ki potem nesamokritično ugotavljajo, da so jih volkovi, ki šele v času borznih padcev ugotovijo, da so v bistvu ovce, no polno ostrigli.
precej se strinjam s tvojim pogledom na presek populacije upravljalcev.

tudi ce greva ven iz slovenije, je menjava populacije oziroma izguba/neimetje spomina na ze videne vzorce po moje precej vplivala na dogajanje od poletja 07 dale.

(ne glede na to lahko za podpisanega alesa povem, da ni ravno od vceraj, ga poznam ze kar dolgo in sklepam, da so morali biti prisotni se kaksni drugi momenti in omejitve kot pa le presoja posameznega upravljalca.)

Če bi se KDjevi upravljavci zanašali na svoje znanje in ne na svoj čredni nagon, potem bi to verjetno suvereno tudi storili.
kot vsako podjetje na trgu tudi dzuji sluzijo crednemu nagonu svojih kupcev.

seveda imajo tako kot vsako podjetje tudi moznost v kaksni situaciji iti "proti toku" in racunati, da ko se slika obrne, bodo morebitni sprotni negativni ucinek te protitocnosti vnovcili kot boljsi polozaj v novi situaciji.

je pa to tveganje in to drugacne vrste kot tisto, da se tkoaltko podre celotna panoga. lazje je peljati se navzdol (in navzgor) s celotno grupo drugih ponudnikov kot pa nekaj praskati po svoje. saj verjetno poznas tisto klasicno...

- kupil si dimnikarstvo spodnji kaselj in uspel. uh, ta ima pa res sreco.

- kupil si dimnikarstvo spodnji kasel in zajebal. kaksen kreten, nesposobnjakovic, kako mu sploh pade kaj takega na pamet!!

- kupil si krko in uspel. velik strokovnjak, tako se dela!

- kupil si krko in zajebal. ja no, se lahko zgodi vsakomur.

V bistvu pa je tako, če si dober upravljavec in stvar obvladaš, zakaj bi že upravljal tuj denar?
zaradi denarja? :)



* zadnji popravek: 01.03.09 08:18
#59146 (odg: #59143 )  01.03.09 08:19  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Makarena]

Namesto, da opozarjate na napako pri razumevanju vlagateljev, vložite na ATVP predlog za spremembo imena sklada in nehajte "bluziti" ljudem, da boste fleksibilni pri upravljanju portfelja sklada Galileo.
zelo zelo zelo se strinjam s tem predlogom.
#59150 (odg: #59142 )  01.03.09 10:04  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Makarena]

:: [sandi]

:: Predlagam, da pošlješ prijazen mail na KD Sklade, se identificiraš z imenom in priimkom kot vlagatelj v KD Galileo in jim sporočiš svoje vprašanje. Po moje bi to bolj zaleglo kot anonimna debata na forumu. To mislim čisto dobronamerno in verjetno bo marsikdo z veseljem prebral/poslušal odgovor na tvoje vprašanje.::



Sorry, ampak tole je pa zelo diletantski odgovor na vprašanje, ki se vleče čez celotno temo. Poglej, če nekaj propagirate kot sklad fleksibilnih naložb, potem pa, ko se izkaže, da je bil upravljavec povsem nefleksibilen, se ne morete izgovarjati, da nihče nima kristalne krogle.
Še enkrat, za novejše bralce: niti Črt niti Andrej niti jaz nismo zaposleni v katerikoli družbi iz skupine KD. Kar se tiče fleksibilnosti, smo neštetokrat (poglej arhiv rubrike Drugo mnenje) poudarjali, da se bo fleksibilnost dejansko izkazala šele takrat, ko bodo šle stvari navzdol in da je do takrat ta pridevnik bolj ali manj teoretična nalepka.

#59152 (odg: #58958 )  01.03.09 10:24  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
V praksi sklad doslej zaradi svoje zgodovine nastanka ter pretežnega deleža, investiranega v Sloveniji, na podlagi tega, da v obdobju med 1992 in 2004 investiranje v tujino ni bilo mogoče, še ni bil tako fleksibilen, kot bi si želeli.
To ne drži v celoti. V tujino je bilo mogoče vlagati že od leta 2000, vendar samo do meje 10% portfelja. Mislim, da je bil ravno Galileo prvi sklad, ki je takrat dobil dovoljenje ATVP za tujino in je tudi pred letom 2004 držal nek simbolični delež v tujih papirjih. Če se prav spomnim, se ni v tistih letih nikoli približal tem dovoljenim 10%.
Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 143   stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | > | zadnja

Seznam forumov  >  Skladi  >  KD Galileo - zakaj tak padec? kriv upravljalec?

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>