Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 03:12
0,04 %
7.196,93
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 12.12
2,31 %
1.496,96
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 75310... najdena v temi Beg možganov

Seznam forumov  >  Periskop  RSS    >  Beg možganov

Blog - Sandi Kodrič

Sandi Kodrič

V tem blogu se avtor pretežno čudi in sprašuje o raznih temah - ki so ali pa niso povezane s financami.

Vse zapisano je osebno mnenje, ki nima nobene povezave z družbo, lastnico teh spletnih strani.

Rubrike
·banke (36)
·borza (35)
·certifikati (13)
·davki (9)
·ekonomija (36)
·hec (7)
·jezik (17)
·kekec (20)
·knjige (2)
·mediji (21)
·nadzorniki (20)
·nakupovanje (11)
·nepremičnine (52)
·oglaševanje (25)
·pokojnina (55)
·politika (50)
·potrošnik (15)
·psihologija (3)
·razno (8)
·skladi (93)
·sodstvo (5)
·svoboda (6)
·zakonodaja (19)
·zavarovanje (31)
·zdravstvo (11)
Arhiv
·nov 2015 (1)
·maj 2015 (1)
·feb 2015 (1)
·dec 2012 (1)
·nov 2012 (1)
·okt 2012 (4)
·jul 2012 (6)
·jun 2012 (1)
·maj 2012 (1)
·apr 2012 (5)
·mar 2012 (2)
·feb 2012 (3)
·jan 2012 (4)
·dec 2011 (3)
·nov 2011 (4)
·okt 2011 (7)
·sep 2011 (2)
·avg 2011 (6)
·jul 2011 (1)
·jun 2011 (4)
·maj 2011 (13)
·apr 2011 (8)
·mar 2011 (15)
·feb 2011 (4)
·jan 2011 (11)
·dec 2010 (9)
·nov 2010 (12)
·okt 2010 (10)
·sep 2010 (10)
·avg 2010 (11)
·jul 2010 (8)
·jun 2010 (9)
·maj 2010 (11)
·apr 2010 (11)
·mar 2010 (17)
·feb 2010 (6)
·jan 2010 (5)
·dec 2009 (7)
·nov 2009 (6)
·okt 2009 (9)
·sep 2009 (3)
·avg 2009 (8)
·jul 2009 (3)
·jun 2009 (2)
·maj 2009 (7)
·apr 2009 (5)
·mar 2009 (12)
·feb 2009 (7)
·jan 2009 (11)
·dec 2008 (6)
·nov 2008 (11)
·okt 2008 (10)
·sep 2008 (5)
·avg 2008 (8)
·jul 2008 (4)
·jun 2008 (12)
·maj 2008 (8)
·apr 2008 (7)
·mar 2008 (9)
·feb 2008 (6)
·jan 2008 (7)
·dec 2007 (5)
·nov 2007 (8)
·okt 2007 (6)
·sep 2007 (8)
·avg 2007 (8)
·jul 2007 (1)
·jun 2007 (8)
·maj 2007 (11)
·apr 2007 (12)
·mar 2007 (11)
·feb 2007 (6)
 
Beg možganov
Rubrika: ekonomija
<  |  >  |  seznam
 20.10.09 13:36  sandi (admin) (DS) shramba  

Gospodarska zbornica Slovenije se je odzvala na predlog zakona o prejemkih poslovodstva v družbah v lasti države in lokalnih skupnosti, ki je v medresorskem usklajevanju. Pri omejevanju plač vidijo negativne posledice za managerje, ki s svojim znanjem konkurirajo v evropskem ali svetovnem merilu, v zelo verjetnem begu možganov.

Verjetno se vsakdo lahko spomni kakega uspešnega Slovenca, ki deluje v tujini, in bi ga lahko uvrstili v rubriko beg možganov. Ampak praviloma gre za znanstvenike, umetnike, inženirje, zdravnike, tehnične strokovnjake, oblikovalce, tudi športnike in trenerje, ne pa managerje. Da bi ven bežalo in se v tujini uveljavilo kaj prida "evropsko konkurenčnih slovenskih managerjev", doslej ni bilo videti.

Pomagajte pri iskanju, ve kdo za kak primer?



* zadnji popravek: 20.10.09 13:36


Komentarji uporabnikov
Replika? Pripomba? Še kaj manjka?  (vseh: 61; zadnji: 20.09.10 11:58)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 20.10.09 13:34  _deaistoodgovori / citiraj

Marijan Podobnik... iz telekoma v izjemno uspešno srbsko kooperacijo KAKADU!!!!!
 20.10.09 13:34  gsavliodgovori / citiraj

Kot si napisal, težka bo.
 20.10.09 13:35  cinkodgovori / citiraj

Definitivno Libor Vončina (prej IBM, Avaya, nato Telekom, sedaj mobilni operater v Belgiji)

Ta je res klasa, kar lahko potrdi tudi večina zaposlenih v Telekomu.

(ampak je pa osamljen primer ja...)
 20.10.09 13:43  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Aja, še tole: parkiranja v vzhodnoevropsko podružnico matične firme (a la Metod Dragonja ali Marko Voljč) verjetno ne moremo šteti za ta beg možganov, ki naj bi nam grozil :-)
 20.10.09 13:55  nonameodgovori / citiraj
[sandi]

Aja, še tole: parkiranja v vzhodnoevropsko podružnico matične firme (a la Metod Dragonja ali Marko Voljč) verjetno ne moremo šteti za ta beg možganov, ki naj bi nam grozil :-)


Naloga postaja vse težja in težja :(
 20.10.09 13:57  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[noname]

:: [sandi]

:: Aja, še tole: parkiranja v vzhodnoevropsko podružnico matične firme (a la Metod Dragonja ali Marko Voljč) verjetno ne moremo šteti za ta beg možganov, ki naj bi nam grozil :-)





Naloga postaja vse težja in težja :(
Škoda pravzaprav, da novinarji za primere niso povprašali Zdenka Pavčka, ki je bojda to nevarnost bega možganov razglasil.
 20.10.09 13:58  cinkodgovori / citiraj

Ja pod beg možganov tudi verjetno ne moremo šteti odhod v centralo matične firme (Jaka Stele recimo).

Se trudim pa mi na misel pade res le Vončina..
 20.10.09 14:12  krambiodgovori / citiraj

Saj ne da sem ekspert, ampak med menagerji pa res ne poznam nikogar. Pri vseh ostalih nastetih poklicih prav pri vsakem poznam vsaj nekoga, zanimivo! Vendar za te pri nas ni bilo nikoli tako zelo lepo in so sli ... Morda pa sedaj tudi nasim "kao menagerjem" tukaj ne bo vec tako lepo samo se bojim, da nimajo kam iti. Bolje receno, ne vem kdo jih bo hotel...

Cakaj, a ni bil Boris Nemšić clan uprave Jodlarskega Telekoma in sedaj ruskega vimplecoma...
 20.10.09 14:17  nonameodgovori / citiraj

Že v prejšnjem postu sem hotel omeniti, da bi sedaj potrebovali resnega raziskovalnega novinarja, da razišče ta pogost "fenomen" in da sestavi listo prebežnikov...
 20.10.09 14:18  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[krambi]

Cakaj, a ni bil Boris Nemšić clan uprave Jodlarskega Telekoma in sedaj ruskega vimplecoma...
Morda, ampak se nikakor ne kvalificira za "beg možganov iz Slovenije". Če se ne motim, je mož Avstrijec, po poreklu iz Bosne in Hercegovine, vsekakor ni zrasel v slovenskem okolju.
 20.10.09 14:20  cinkodgovori / citiraj
[krambi]


Cakaj, a ni bil Boris Nemšić clan uprave Jodlarskega Telekoma in sedaj ruskega vimplecoma...
Ja, ampak on je hrvat rojen v Sarajevu, ki je delal v Avstriji, tako da ne vem koliko ima on opraviti z begom možganov iz Slovenije :).
 20.10.09 14:21  nonameodgovori / citiraj

Mogoče dr. Peter Kraljič?? Samo on je odšel takoj po študiju v tujino, če se ne motim.
 20.10.09 14:34  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--lotili ste se sizifovega dela :). tisti nasi managerji, ki so v tujini studirali in potem tam delali kariero se niti v sanjah pred penzijo ne bodo vrnili. managerji vzgojeni doma pa nimajo tujini (izvzemsi yu) kaj dosti ponuditi.

pravi slovenski podjetniki, ki so se izkazali tako doma kot po svetu pa nimajo ravno dosti skupnega z managerji kvazi monopolnih drzavnih podjetij, ki so imenovani po politicno prijateljski liniji

tako da pri omenjenih gre bolj kot za beg mozganov za beg njihovih prilivov/premozenja iz slovenije (kot je demonstriral ze minister in pred tem mnozica managerjev ob uveljavitvi mramorjevih preteznih delezev)

* zadnji popravek: 20.10.09 14:34
 20.10.09 14:40  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[noname]

Mogoče dr. Peter Kraljič?? Samo on je odšel takoj po študiju v tujino, če se ne motim.
Načeloma da, vendar dvomim, da mu lahko rečemo manager (nekdo, ki vodi poslovanje večjega podjetja). Kolikor vem, so njegove reference iz akademskega sveta in svetovanja. Svetovanje je sicer lahko čisto častivreden posel, ni pa poslovodenje.



* zadnji popravek: 20.10.09 14:40
 20.10.09 14:41  krambiodgovori / citiraj
[cink]

:: [krambi]



::

:: Cakaj, a ni bil Boris Nemšić clan uprave Jodlarskega Telekoma in sedaj ruskega vimplecoma...



Ja, ampak on je hrvat rojen v Sarajevu, ki je delal v Avstriji, tako da ne vem koliko ima on opraviti z begom možganov iz Slovenije :).
Hvala za informacijo. Ej, sem ze skoraj pomislil, da enega poznam. Vem da je bil sef nadzornikov v Simobilu, pa sem glede na ime in priimek prisel na to pregresno misel, da imamo nekoga ... :).
 20.10.09 14:51  nonameodgovori / citiraj
[sandi]

:: [noname]

:: Mogoče dr. Peter Kraljič?? Samo on je odšel takoj po študiju v tujino, če se ne motim.



Načeloma da, vendar dvomim, da mu lahko rečemo manager (nekdo, ki vodi poslovanje večjega podjetja). Kolikor vem, so njegove reference iz akademskega sveta in svetovanja. Svetovanje je sicer lahko čisto častivreden posel, ni pa poslovodenje.


Vem, ravno to je bil pomislek, ker je svetovalec. Se pravi, ostanemo brez :)), vsaj brez "velikih (menedžerskih) umov" ki so odšli... oz.kakor je rekel Andrej, bolj sifizovo delo kot ne ...

* zadnji popravek: 20.10.09 14:51
 20.10.09 14:59  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[noname]

Se pravi, ostanemo brez :)), vsaj brez "velikih (menedžerskih) umov" ki so odšli...
--svet jih se ni opazil. cakaj, da ugotovijo, da imamo meha (se oproscam, da ravno njega navajam, ker jih je gotovo se veliko), ki zna voditi tako tekstilno podjetje kot energetskega velikana, vmes pa se nekaj na gospodarski zbornici posedat
 20.10.09 15:02  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[andrejcc]

--lotili ste se sizifovega dela :). tisti nasi managerji, ki so v tujini studirali in potem tam delali kariero se niti v sanjah pred penzijo ne bodo vrnili. managerji vzgojeni doma pa nimajo tujini (izvzemsi yu) kaj dosti ponuditi.
Iščemo managerje, torej tiste strokovnjake, ki jih lastniki podjetij najamejo za poslovodenje njihovih podjetij (da ne bo pomote, nesporno je to posel, ki zahteva veliko vrlin in sposobnosti) in ki so si zaradi kateregakoli razloga (recimo, da na kadrovskem trgu v Sloveniji niso dosegli dovolj visoke cene) našli boljše ponudbe izven Slovenije in se potem tam v tej dejavnosti uveljavili.

* zadnji popravek: 20.10.09 15:02
 20.10.09 15:18  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[sandi]

Iščemo managerje, torej tiste strokovnjake, ki jih lastniki podjetij najamejo za poslovodenje njihovih podjetij (da ne bo pomote, nesporno je to posel, ki zahteva veliko vrlin in sposobnosti)
--absolutno se strinjam.

vendar managerja lastniki najamejo na podlagi dobrih referenc in rezultatov (pri nas so prakticno vsa velika podjetja v pretezno drzavni oz. paradrzavni lasti in delujejo na okrnjenem trgu - torej referenca je bolj tako, rezultati na nedelujocem trgu pa nemerljivi).

zaradi tega se potem dovolj ambiciozni in sposobni (, ki pa se niso managerji) odpravijo v tujino, zacnejo nizje ampak ce se dokazejo so za to nagrajeni (, in recimo postanejo managerji). torej gre za beg mozganov v zgodnji fazi (torej dalec od bega zdajsnjih managerjev), ki bo glede na stanje stvari in duha v drzavi vse vecji, kar je edino pravilno. sele po tem se morda scasoma kje kaj izboljsa

filozofiram vem :)

* zadnji popravek: 20.10.09 15:18
 20.10.09 15:46  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[andrejcc]

torej gre za beg mozganov v zgodnji fazi (torej dalec od bega zdajsnjih managerjev), ki bo glede na stanje stvari in duha v drzavi vse vecji
ok, to je zanimivo povprašanje (ki nam sicer ne pomaga pri preverjanju pavčkove hipoteze o tem, da nam bodo managerski možgani pobegnili zaradi prenizkih plač): kdo ima občutek, koliko je zares tega?

koliko ljudi poznate, ki so v nedavni preteklosti odšli v tujino in tam ostali "v zgodnji fazi", torej takoj po koncu študija ali še prej?

(nič tudi ne govorimo o tem, ali je omejevanje plač poslovodstev v državnih podjetjih pametno ali ne, ampak iščemo potrditev za argumentacijo nasprotnikov omejevanja o grozečem begu možganov)

* zadnji popravek: 20.10.09 15:46
 20.10.09 15:54  MSTANK1odgovori / citiraj
[andrejcc]

filozofiram vem :)
Vpliv torka?

Ma v bistvu se del folka preseli v okolje, ki bolj ustreza njihovemu načinu razmišljanja / življenja...ok marsikomu narava tu ustreza, pa se preseli na kako kmetijo :)

* zadnji popravek: 20.10.09 15:54
 20.10.09 15:54  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[sandi]

torej, koliko ljudi poznate, ki so v nedavni preteklosti odšli v tujino in tam ostali "v zgodnji fazi", torej takoj po koncu študija ali še prej?
--na hitro po spominu: sli in ostali 5. sli, vendar se vrnili zaradi partnerja/druzine 4 (od tega 2 ki zelo mucno prenasata, da sta se vrnila) in se kar nekaj (recimo 10), ki vecino dela opravlja v tujini in je polovico casa pri nas, polovico po svetu

je pa danes ob masi brezposelnih po razvitih drzavah zdaj dobiti kakrsnokoli sluzbo izredno tezko
 20.10.09 16:00  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[MSTANK1]

Vpliv torka?
--explain please?

Ma v bistvu se del folka preseli v okolje, ki bolj ustreza njihovemu načinu razmišljanja / življenja...
--drzi. se vec pa bi se jih, ce se ne bi v butalah prevec polenili in ne bi bilo pri dolocenih letih precej tezko zaceti nekje vse znova (should i stay or should i go :))

 20.10.09 16:06  MSTANK1odgovori / citiraj

Ma torek je mardi, mard pa je po slo. mars ...
 20.10.09 16:10  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--aha. vremensko sem ze obcutljiv, tako da verjetno tudi planetarni vpliv igra doloceno vlogo :)
 20.10.09 22:04  sejadodgovori / citiraj
[sandi]
ok, to je zanimivo povprašanje (ki nam sicer ne pomaga pri preverjanju pavčkove hipoteze o tem, da nam bodo managerski možgani pobegnili zaradi prenizkih plač): kdo ima občutek, koliko je zares tega?



koliko ljudi poznate, ki so v nedavni preteklosti odšli v tujino in tam ostali "v zgodnji fazi", torej takoj po koncu študija ali še prej?


Osebno sicer malo, ampak po videnem iz ex Yu je tega precej - večji kot je razkorak med plačami in možnostjo uveljavitve, več je tega. Za Slovenijo sem enkrat bral (sorry, nimam vira), da velikega odliva srednjega menedžmenta ni pričakovati, ker so plače v tem rangu primerljive z razvitimi zahodnimi sosedami.

Sem pa nazadnje bral intervju s srbskim predsednikom Tadićem, ki je med drugim na vprašanje "Je Srbija v tem desetletju dobila novo nacionalno elito? V devetdesetih letih je veliko intelektualcev zapustilo Srbijo, kar je povzročilo pravo opustošenje", odgovoril naslednje:

"Ne vemo, koliko ljudi je Srbijo zapustilo. Ko sem bil na sedežu Motorole v Chicagu, sem srečal 40 srbskih inženirjev. Razvijajo najbolj sofisticirano opremo v največji telekomunikacijski korporaciji na svetu."

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/obj...

 20.10.09 22:12  alekodgovori / citiraj
[sejad]

:: [sandi]

V devetdesetih letih je veliko intelektualcev zapustilo Srbijo, kar je povzročilo pravo opustošenje", odgovoril naslednje:
"Ne vemo, koliko ljudi je Srbijo zapustilo. Ko sem bil na sedežu Motorole v Chicagu, sem srečal 40 srbskih inženirjev. Razvijajo najbolj sofisticirano opremo v največji telekomunikacijski korporaciji na svetu."




Zaradi Busha je veliko intelekta zapustilo ZDA oz. tja raje niso odšli. Opustošenje sledi.

* zadnji popravek: 20.10.09 22:12
 21.10.09 08:45  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[andrejcc]

:: [sandi]

:: torej, koliko ljudi poznate, ki so v nedavni preteklosti odšli v tujino in tam ostali "v zgodnji fazi", torej takoj po koncu študija ali še prej?



--na hitro po spominu: sli in ostali 5. sli, vendar se vrnili zaradi partnerja/druzine 4 (od tega 2 ki zelo mucno prenasata, da sta se vrnila) in se kar nekaj (recimo 10), ki vecino dela opravlja v tujini in je polovico casa pri nas, polovico po svetu
kakšno pa je okvirno razmerje med mladimi poslovodji in drugimi poklicnimi profili teh, ki so šli ven? predvideval bi, da gre za razne poklice.
 21.10.09 09:29  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--vecina je tehnicno podkovana. med "mehkimi" znanostmi pa so glasba, fotografija. tri (ekonomisti) so (bili) nekoliko visje (ampak dalec od top managementa).
 21.10.09 13:50  Deckardodgovori / citiraj

Eh, nasim managerjem se je beg mozganov ze zdavnaj zgodil ...
 21.10.09 14:09  MSTANK1odgovori / citiraj
[Deckard]

Eh, nasim managerjem se je beg mozganov ze zdavnaj zgodil ...
:)

Alternativno bi lohk reku, da se jim niso uspel tok razvit , da bi mel kdaj kej za bežat...
 21.10.09 17:52  urkostarodgovori / citiraj

Evo oseba, ki zagotovo ne bo zbežala v tujino - JAHOR

Jahor

* zadnji popravek: 21.10.09 17:52
 21.10.09 18:26  MSTANK1odgovori / citiraj

Jahor, edin kr me zanima je to, kdo je komu zlezel v ...?
 21.10.09 18:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[sejad]

V devetdesetih letih je veliko intelektualcev zapustilo Srbijo, kar je povzročilo pravo opustošenje
kolikor je meni znano iz druge roke (zena ima precej kontaktov), je perspektivni del studentske generacije devetdesetih povsod, samo v srbiji ne.
 21.10.09 18:48  ajerajodgovori / citiraj

Perspektiven je na zapadu, neperspektiven pa je prišel v Slo uživat študentske pravice na podlagi vzajemnosti in delat prek ŠSja do 30. potem pa z državljanstvom v žepu v Nemčijo :)
 21.10.09 20:36  _lenuhodgovori / citiraj
[sandi]

:: [andrejcc]

:: torej gre za beg mozganov v zgodnji fazi (torej dalec od bega zdajsnjih managerjev), ki bo glede na stanje stvari in duha v drzavi vse vecji



ok, to je zanimivo povprašanje (ki nam sicer ne pomaga pri preverjanju pavčkove hipoteze o tem, da nam bodo managerski možgani pobegnili zaradi prenizkih plač): kdo ima občutek, koliko je zares tega?



koliko ljudi poznate, ki so v nedavni preteklosti odšli v tujino in tam ostali "v zgodnji fazi", torej takoj po koncu študija ali še prej?



(nič tudi ne govorimo o tem, ali je omejevanje plač poslovodstev v državnih podjetjih pametno ali ne, ampak iščemo potrditev za argumentacijo nasprotnikov omejevanja o grozečem begu možganov)
Je tukaj govora samo o slo. managerjih oz. podobnimi top poklici ali ljudeh nasploh?

Sam poznam zelo dobro 6 ljudi( ostalih, ki jih morebiti enkrat na mesec slišim prek mailov ne omenjam), ki so odšli v tujino ( po študiju ali brez ).2 izmed njih jih zlahka uvrstim med " top poklice", niso pa to direktno managerji podjetij.Eden izmed dvojice se je moral spustiti po hierarhični lestvici navzdol, kljub večji izobrazbi in izkušnjam, ki jih ima.Zanj je to bilo boleče.Drugi si je s trdim delom,svojimi osebnimi lastnostmi, predanostjo, nenehnim izobraževanjem,vzponi in padci, mogoče tudi srečo, izboril pomembno mesto v mednarodnem uveljavljenim podjetjem v svoji panogi.Borba je neizprosna.

Ostali 4 nimajo podiplomske izobrazbe ali faksa nasploh.Kljub vsemu se ne nameravajo za stalno vrniti domov, čeprav občasno potarnajo, kako jeb*** je tujina.

Meni to veliko pove o temu, kam Slovenija pluje oz. kje je nasedla.

Nedolgo nazaj sem videl podatek, da 25% Slovencen živi v tujini (o.k., od II. sv vojne dalje).Kakšen beg imajo potem šele Srbi, Hrvati,Bosanci v države tipa Nemčija, Avstralija,New Zeland,Kanada,Zda......



* zadnji popravek: 21.10.09 20:36 - ...
 21.10.09 20:37  vilijemodgovori / citiraj
[urkostar]

Evo oseba, ki zagotovo ne bo zbežala v tujino - JAHOR



Jahor
Sem na hitro pogledal in kot da bi Janšo gledal :)
 21.10.09 20:39  vilijemodgovori / citiraj
[ajeraj]

Perspektiven je na zapadu, neperspektiven pa je prišel v Slo uživat študentske pravice na podlagi vzajemnosti in delat prek ŠSja do 30. potem pa z državljanstvom v žepu v Nemčijo :)
No vsaj en ko bo mel nekaj od slovenije
 22.10.09 08:28  razlog001odgovori / citiraj

http://www.delo.si/clanek/90831

Evo enega ;)

 22.10.09 09:46  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[andrejcc]

--vecina je tehnicno podkovana. med "mehkimi" znanostmi pa so glasba, fotografija. tri (ekonomisti) so (bili) nekoliko visje (ampak dalec od top managementa).
podvprašanje:

ali bi iz poklicne sestave odhajajočih lahko sklepali na kakovost slovenskega izobraževalnega sistema?

torej: če smo ugotovili, da si v evropi službo lahko najdejo (na primer) slovenski elektro inženirji in zdravniki, ne pa sociologi, ali to pomeni, da je slovenski visokošolski študij elektrotehnike in medicine evropsko konkurenčen, študij sociologije pa niti ne?

(btw: v mislih imam glavnino diplomantov, ne tistih najboljših. jasno, da je tudi med študenti sociologije nekaj vrhunskih, ki bi lahko AKADEMSKO kariero na področju družboslovnih ved nadaljevali v tujini)
 22.10.09 09:52  alekodgovori / citiraj

Ne.

Ven gredo samouki. Zadeva je pravzaprav negativno korelirana s kakovostjo šol. Če bi bile dobre, bi ostali tukaj, saj bi bili v sredini samih dobrih, ki bi vse skupaj gnala naprej. Resnica pa je, da gredo ven, ker je tukaj vse na zavori.

* zadnji popravek: 22.10.09 09:52
 22.10.09 09:55  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[alek]

Ven gredo samouki. Zadeva je pravzaprav negativno korelirana s kakovostjo šol.
--po opazanjih bi se kar strinjal s tem
 23.10.09 08:32  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[razlog001]

http://www.delo.si/clanek/90831


Evo enega ;)


No ja, z veliko domišljije bi ga lahko vključili v to rubriko. Gre pa za to, da ima Slovenija od avgusta 2010 za tri leta pač to podpredsedniško mesto, ki ga mora z nekom zapolniti. Dosežek bi bil bolj impresiven, če bi si kandidat nekje na prostem trgu izboril visoko pozicijo.
 23.10.09 09:54  razlog001odgovori / citiraj
[sandi]

:: [razlog001]

:: http://www.delo.si/clanek/90831
::

:: Evo enega ;)

::



No ja, z veliko domišljije bi ga lahko vključili v to rubriko. Gre pa za to, da ima Slovenija od avgusta 2010 za tri leta pač to podpredsedniško mesto, ki ga mora z nekom zapolniti. Dosežek bi bil bolj impresiven, če bi si kandidat nekje na prostem trgu izboril visoko pozicijo.
Hvala za razlago. Tudi sicer bi bil samo beg.
 23.10.09 21:44  spacetripodgovori / citiraj
[sandi]

ali bi iz poklicne sestave odhajajočih lahko sklepali na kakovost slovenskega izobraževalnega sistema?



torej: če smo ugotovili, da si v evropi službo lahko najdejo (na primer) slovenski elektro inženirji in zdravniki, ne pa sociologi, ali to pomeni, da je slovenski visokošolski študij elektrotehnike in medicine evropsko konkurenčen, študij sociologije pa niti ne?



(btw: v mislih imam glavnino diplomantov, ne tistih najboljših. jasno, da je tudi med študenti sociologije nekaj vrhunskih, ki bi lahko AKADEMSKO kariero na področju družboslovnih ved nadaljevali v tujini)
Moja izkušnja je, da ne. Saj teoretična poučevana snov je kar na primerljivem nivoju. Vendar mnogo profesorjem je pedagoški del čisto odveč. Pa prisila, da se pišejo strokovne knjige v slovenščini in se potem to uporablja za poučevanje je tudi mimo. Čisto simpatična snov lahko postane pri učenju iz slovenske različice na hitro nametanih formul čisto mučna zadeva in doseže ravno obratni učinek, kot bi ga moralo tako gradivo.
 24.10.09 10:08  vilijemodgovori / citiraj
[spacetrip]

:: [sandi]

:: ali bi iz poklicne sestave odhajajočih lahko sklepali na kakovost slovenskega izobraževalnega sistema?

::

:: torej: če smo ugotovili, da si v evropi službo lahko najdejo (na primer) slovenski elektro inženirji in zdravniki, ne pa sociologi, ali to pomeni, da je slovenski visokošolski študij elektrotehnike in medicine evropsko konkurenčen, študij sociologije pa niti ne?

::

:: (btw: v mislih imam glavnino diplomantov, ne tistih najboljših. jasno, da je tudi med študenti sociologije nekaj vrhunskih, ki bi lahko AKADEMSKO kariero na področju družboslovnih ved nadaljevali v tujini)



Moja izkušnja je, da ne. Saj teoretična poučevana snov je kar na primerljivem nivoju. Vendar mnogo profesorjem je pedagoški del čisto odveč. Pa prisila, da se pišejo strokovne knjige v slovenščini in se potem to uporablja za poučevanje je tudi mimo. Čisto simpatična snov lahko postane pri učenju iz slovenske različice na hitro nametanih formul čisto mučna zadeva in doseže ravno obratni učinek, kot bi ga moralo tako gradivo.
Točno! Namesto stroke, se ukvarjajo z Matematiko, Ekonomijo in takimi bedarijami :)
 24.10.09 10:23  pepelkaodgovori / citiraj

Tale o "begu možganov" je tako bosa kakor una o "družinski srebrnini"....
 24.10.09 12:12  nonameodgovori / citiraj
"Ne bojim se bega direktorjev v podjetjih v večinski državni lasti. Prvič, ker je kruh v zasebnih družbah za menedžerje pogosto precej trši kot v podjetjih v večinski lasti države. Drugič, ker lahko na prste ene roke preštejemo direktorje, ki so se uspešno uveljavili v tujini in multinacionalkah." Matej Lahovnik, gospodarski minister, v Večeru
Matej Lahovnik o majhni nehigienični srečni družini
 29.10.09 20:31  sejadodgovori / citiraj

Pred kratkim sem naletel na podatke o BiH dijaspori, zanimivo pa bi bilo videti, če obstaja kakšna podobna analiza tudi za ekspatriate iz Slovenije

Prema podacima Ministarstva za ljudska prava i izbjeglice Bosne i Hercegovine, van zemlje živi više od 1.350.000 osoba koje vode porijeklo iz Bosne i Hercegovine što u odnosu na broj stanovnika u zemlji predstavlja jednu trećinu njene ukupne populacije. Istovremeno, Svjetska banka procjenjuje da je 2005. godine broj emigranata sa prostora Bosne i Hercegovine iznosio 1.471.594 osobe što procentualno čini 37,7 posto ukupne bosanskohercegovačke populacije. Tako brojno iseljeništvo u najvećem dijelu je rezultat ratnih sukoba na teritoriji bivše Jugoslavije i Bosne i Hercegovine devedesetih godina 20. vijeka. Većina njih van zemlje su se našli kao izbjeglice da bi vremenom regulisali svoj

boravišni status kroz sticanje dozvole boravka na osnovu rada, spajanja porodica, studiranja i slično ili na osnovu sticanja državljanstva zemalja prijema.

Iseljavanje iz Bosne i Hercegovine je, nažalost, nastavljeno i u postratnom periodu. Veliki broj mladih ljudi, naročito obrazovanih, napustio je zemlju. Prema podacima UNDP, između januara 1996. godine i marta 2001. godine Bosnu i Hercegovinu je napustilo 92.000 mladih ljudi. U inostranstvu studira i veliki broj studenata iz Bosne i Hercegovine. Tako je njihov broj 2006. godine iznosio 11.319, a u najvećem broju su koncentrisani u Hrvatskoj, Njemačkoj i Austriji.

Osim brojnosti, iseljeništvo je važno i zbog potencijalnog priliva finansijskog i ljudskog kapitala u zemlju. Različiti oblici kapitala koji se vraća u zemlju porijekla uključuju novčane doznake dijaspore, stručnost, nove društvene, kulturne i političke vrijednosti što može pomoći društvenom i ekonomskom razvoju zemlje. Bosanskohercegovačko iseljeništvo je obrazovano i stručno. Prema istraživanju koje je Vijeće bh. organizacija Australije provelo 2005. godine, 19 posto bh. iseljenika u ovoj zemlji posjeduje univerzitetsku diplomu, a još četiri posto diplomu postdiplomskog studija. Slično je i u SAD gdje, prema podacima Poslovne asocijacije Bošnjaka Sjeverne Amerike, 13,65 posto bh. iseljenika posjeduje univerzitetsko ili više postdiplomsko obrazovanje. Pozivajući se na podatke Svjetske banke, Međunarodna organizacija za migracije u svojoj nedavno objavljenoj publikaciji donosi podatak da postotak emigracije visoko obrazovanih osoba iz BiH iznosi 28,6 posto. U istoj publikaciji je navedeno da bosanskohercegovačko iseljeništvo u zemlju šalje gotovo dvije milijarde američkih dolara godišnje što čini oko 20 posto ukupnog bruto društvenog proizvoda u BiH. Ovo Bosnu i Hercegovinu svrstava na peto mjesto među 20 vodećih zemalja u svijetu prema obimu novčanih doznaka migranata

u odnosu na bruto društveni proizvod. Ispred BiH su: Tonga, Haiti, Moldavija i Lesoto.

Radi poređenja, vrijedi navesti da je novčana pomoć dijaspore u Srbiji činila 13,8 posto bruto društvenog proizvoda ove zemlje u 2006. godini, dok je hrvatska dijaspora iste godine u bruto društvenom proizvodu Hrvatske učestvovala sa tri posto.

Celoten dokument je na voljo tukaj:

http://www.dijasporabih.gov.ba/Binder1.p...

 11.11.09 12:10  sejadodgovori / citiraj

Finance: Ali verjamete, da bodo managerji zaradi nižjih plač odhajali v tujino in zakaj ne?

http://www.finance.si/263121/Ali-verjame...

 11.11.09 12:39  blinkodgovori / citiraj
[sejad]

Finance: Ali verjamete, da bodo managerji zaradi nižjih plač odhajali v tujino in zakaj ne?



http://www.finance.si/263121/Ali-verjame...





Ne. Raje so glavni na vasi kot zadnji v mestu.
 11.11.09 12:45  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[blink]

:: [sejad]

:: Finance: Ali verjamete, da bodo managerji zaradi nižjih plač odhajali v tujino in zakaj ne?

::

:: http://www.finance.si/263121/Ali-verjame...
V ponedeljek je bilo isto vprašanje namenjeno gledalcem Polemike TV SLO 1 in rezultat je bil:

- 96% NE bodo odhajali v tujino

- 4% DA, bodo odhajali v tujino
 11.11.09 16:32  LUTiodgovori / citiraj

Marsikateri slovenski "manager" (pa še kdo, no...) daje vtis, da so mu (njegovi) možgani že zdavnaj nekam pobegnili (samo ne bi rekel, da ravno v tujino...) ;-)
 11.11.09 22:04  Tujecodgovori / citiraj

eno stvar bi pa le pripomnil. Ker je splošno mnenje, da so naši menedžerji beboti, nesposobni upravljati karkoli razen državno sponzoriranih kolhozov, obenem pa je predvsem mnenje njihovih podrejenih, da so daleč preplačani za svoje delo...

kam to postavlja "nas", torej vse ostale slovence, ki vztrajamo tukaj ob bistveno nižjih plačah od menedžerjev? Kam to postavlja njihove podrejene, ki za 20 ali 30 krat nižjo plačo vseeno vztrajajo na svojem več kot bednem delovnem mestu?

Če so beboti menedžerji, smo vsi ostali še večji beboti. Največji beboti pa so delavci, ki črtijo svoje menedžerje, obenem pa vztrajajo v podjetju.

Primerjava plače in življenjskih stroškov je bolj ugodna v tujini za skoraj vse poklice - tako na kitajskem kot v nemčiji. Ker je pač davčni primež manjši, demografija bolj ugodna, produktivnost višja... "mi" ne gremo v tujino ker smo pač čustveno navezani na lastno okolje, in podobna zgodba velja tudi za menedžerje. Delavci s slabim menedžerjem na čelu pa ne pustijo podjetja, ker jih je socializem prepričal, da so nanj priklenjeni, da so neločljivi del njega, da so nekoga izdali, če grejo drugam. Seveda je to le fasada, in oni bi to izdajo izvršili takoj, če ne bi bili prestrašeni, čredni - in čredna bitja niso najbolj naklonjeni spremembam, še posebej tista ne, ki se poleg firme trgajo tudi za svojo hišo in svoj avto - ker v socializmu ni imel kao noben nič, mislijo, da je kapitalizem nasprotje in mora imeti vsak vse. So sužnji stvari. Stvar lasti njih, ne oni njo. Bog se jih usmili.

Mislim, da so najbolj racionalni v tej družbi tisti, ki so se sprijaznili z nje stanjem, jo nehali spreminjati na svojih ramenih in raje vzeli, kar se je ponudilo. In menedžerji so glede na svoje sposobnosti in svoje rezulatate vzeli veliko. Česar nikakor ne morem reči za elektrotehnike, strojne inženirje, Računalničarje in druge kao primanjkujoče kadre.

kdo je tu nor?
 11.11.09 23:24  LUTiodgovori / citiraj
[Tujec]

Primerjava plače in življenjskih stroškov je bolj ugodna v tujini za skoraj vse poklice - tako na kitajskem kot v nemčiji.
No... Kako to misliš?! ;-)
 17.11.09 20:31  Attractionodgovori / citiraj

se en "beg mozganov" :)

Cvikl

 17.11.09 20:57  alekodgovori / citiraj

No ja, "menedžerji" so izmed nas...

Torej, kakor mi, tako oni... al kako že.

;-)
 17.11.09 23:08  Tujecodgovori / citiraj

če si strokovnjak, ki nekaj zna početi, boš za to tudi na kitajskem dobro plačan - recimo IT mojster ali kak biolog ali kemik ali gradbenik in podobno. Obenem je tam strošek za skozi mesec priti 5 krat nižji kot pri nas.

Seveda pa štancar, ki dela stvar, ki se jo lahko naučiš v enem tednu ali celo enem dnevu, je pa najlepše plačan prav v sloveniji. Ampak to je del problema, ne del rešitve.

Jaz se v večini svojih sporočil nanašam pač na tiste, ki so strokoven kader, tiste, ki vlečejo voz naprej. Tako da priznam - z zbesedami "za skoraj vse poklice" sem ustrelil mimo. Čistilka je better off v Sloveniji, pravtako pekovski pomočnik, frizer itd... Prav imam zgolj pri visoko kvalificirani delovni sili.
 28.11.09 20:55  Osojnikodgovori / citiraj
[Tujec]

Primerjava plače in življenjskih stroškov je bolj ugodna v tujini za skoraj vse poklice - tako na kitajskem kot v nemčiji. Ker je pač davčni primež manjši, demografija bolj ugodna, produktivnost višja...


izredno zanimivo je brti tvoje prispevke.

zelo direktni, povejo bistvo naravnost. ne moreš, da se ne bi na koncu strinjal.

vseeno pa se mi zdi primerjava omenjene trojice malo mimo.

davčni primež je v nemčiji cca. enak kot v sloveniji. vsaj procentualno. res pa je, da so naši prihodki v primerjavi z nemškimi bedni - torej v bistvu imaš prav.

kar se demografije tiče, je slovenska katastrofalna, nemška še nekaj procentov bolj katastrofalna (eno mišjo res kot lepšo statistiko, ampak to zgolj zaradi tega, ker imajo še precej več priseljenev - iz azije in afrike, kot jih imamo mi). kitajska je pa totalno katastrofalna. torej kar se demografije tiče, slovenska katastrofalna, ampak v omenjeni trojici NAJBOLJŠA. :-)

produktivnost - ja, povprečen slovenc štanca. od omenjene trojice je vsak na posamezni zgodovinski etapi in lep primer za vse tri:

nemčija - avtomatska proizvodnja

slovenija - delo na strojih (torej štancanje kot tipično)

kitajska - ročna tehnologija (za OGROMNO večino)

na kitajskem je še vedno za 1/3 prebialstva (in to pomeni 400.000.000 ljudi) njihova proizvodnja vodni bivol in lesen plug. večina dela pa kot delavci na strojih, ki so jih tako ali drugače pripeljali iz zahoda. potrebno se je zavedati pri takšnih primerjavah, da je delež prebivalstva, ki dela in živi po zahodnih standardih, na kitajskem zelo zelo majhen. povprečen kitajec si z enomesečnim delom, ki traja bistveno več kot 176 ur in v bistveno težjih, zdravju škodljivih pogojih, NE MORE na naši bencinski kupiti rezervoar goriva.

povprečen kitajec nima ne hiše, ne avta, ne dopusta, ne kopalnice, itd. itd.

in še zelo dolgo časa ne bo imel.
 29.11.09 09:51  Tujecodgovori / citiraj

ja, malo sem zajebal, ker sem napisal "za skoraj vse poklice". Stvar velja zgolj za strokovnjake v kaki zadevi - torej ljudi, ki znajo opravljati iskano delo, in ga opravljajo dobro.

http://www.worldwide-tax.com/germany/ger...

Nemčija res pobere podobno davkov kot slovenija (gledano procentualno!!!)- ampak iz zelo širokega nabora. Slovenija pa se najbolj kruto spravi ravno na zaposlenega z rahlo nadpovprečno plačo.

Personal income tax ima res stopnje od 5 do 45 odstotkov - ampak važno je, kje se kakšna stopnja začne.

Kitajska: http://www.worldwide-tax.com/china/china...
en evro je deset yuanov. Pravtako precej ugodneje.

Obdavčitev imamo z naskokom najtežjo za ljudi, ki zaslužijo mesečno od 1000 pa do 5000 evrov bruto. Tudi tisti pod to mejo so pri nas na slabšem: imajo 16% stopnjo, na kitajskem pa je v korakih 5, 10 in 15. Nemci pa tega začetnega drobiža sploh ne obdavčijo. Največjo razliko naredimo ravno z blazno hitro uvedeno najvišjo stopnjo: 41% že pri 13.000 evrih na leto. To je absurd, ki ga ne poznajo (skoraj) nikjer na svetu.

Toliko o davkih. Seveda je štancarju ali javnem uslužbencu najlepše v sloveniji. Uživa namreč standard, ki je vzdrževan z davki teh, ki delajo za večjo plačo. In ravno v tem je keč - povprečni kitajec (štancar) od nikogar ne dobi bonbončkov. Njegovo delo je ovrednoteno na trgu, sploh ni važno, kako je njemu hudo, ko ga opravlja. Zato ti - kot na zahodu izurjen strokovnjak - tam ne bi bil eden od večine, pač pa bi močno izstopal po tržni vrednosti svojega dela, cena življenjskih potrebščin pa bi ostala zelo nizka. Zato pač štancarji iz azije in afrike rinejo v evropo, strokovnjaki pa v ZDA, in tudi v Kitajsko bodo slej ko prej. Kaj to pomeni dolgoročno, je jasno.

Tudi v Nemčiji je štancarju lepše kot na kitajskem - ja, tudi Nemčija je socialna država. Ampak Nemčija zato skrbi, da ima čimmanj štancarjev, da folk dela delo z dodano vrednostjo. V Nemčiji ni Mure, in ne IUV. Štancarski problem sicer imajo, ampak precej manjšega kot v Sloveniji. Javne uslužbence pa imajo kar lepo privite - ampak to je tudi zato, ker so številčno večja država.

Kitajci se zavedajo, da s tako delovno silo, kot jo imajo, ne morejo imeti socialne države. Za nas velja enako, le da se tega ne zavedamo. Če si ti osebno strokovnjak za kako področje, boš na kitajskem imal večji avto, večjo kopalnico, in najbrž celo manj vladnga vtikanja v tvoj posel, kot v sloveniji. Ampak kdo bi gledal okoli sebe vse te frdamane bedaste kitajce :-)Tako da brž v Nemčijo ali ZDA :-)
 20.09.10 11:58  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Delo: Neravnotežje na tujem trgu je v škodo družboslovcev

... Očitno je, da diplomanti družboslovnih smeri, med katerimi jih največ povprašuje po delovnih mestih na področju uprave, ekonomije in prava, niso najbolj iskan kader v Evropi.

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>