Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 23:00
-0,28 %
7.309,64
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 15:51
3,67 %
1.155,49
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste objavo št. 95399... najdena v temi Pregled novic - 18.01.11

Seznam forumov  >  Pregled novic  >  Pregled novic - 18.01.11

Ta tema se nanaša na Pregled novic 18.01.11

Iščem prvo neprebrano sporočilo v tej temi... najdeno na strani 1

Iskali ste objavo št. 95399... najdena na strani 2

Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 59   stran:  prva | < | 1 | 2
#95359 (odg: #95357 waterdrop)  18.01.11 16:50  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[waterdrop]

Na koncu prideš do zaključka, da ne moreš bit v nič siguren, kar pa ni glih dober občutek. Pol rečeš kaj mi je to treba in greš na pivo (in res grem:-)
tako, tako :)
#95381  18.01.11 20:11  Tujecodgovori / citiraj  |  shramba  

A mi lahko kdo razloži, kaka je ta regulacija okoli Irskega tiskanja evrov?

Kao, to se irski dovoli, ker je mala, in ker druge rešitve pač ni. Počakajmo na španijo ali italijo torej.

Zanima me, kdo ima glasovalno pravico, da se to dovoli ali ne dovoli - a je to v rokah posameznih držav, in so pritiski drugih zgolj diplomatski, ali pa morajo imet črno na belem podporo, da lahko tiskajo evre?

Če morajo met črno na belem, kdo so glasovalci - a je to ECB, in kako utež imajo nemci v ECB?

Če se gre zgolj tako "ne smete tiskat evrov, ker sicer vam mamojebemo", je itak samo vprašanje časa, kdaj jih bo tiskalo pol evrope??
#95385 (odg: #95381 Tujec)  18.01.11 20:32  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

http://ftalphaville.ft.com/blog/2011/01/...
#95387 (odg: #95385 crt)  18.01.11 20:40  Tujecodgovori / citiraj  |  shramba  

tenks.

mimogrede, sori k se gremo životinjsko carstvo v sosednji temi :-P
#95399 (odg: #95385 crt)  18.01.11 21:11  Tujecodgovori / citiraj  |  shramba  

Sem si malo prebral.

Torej, če prav razumem - centralne banke LAHKO printajo evre, če čutijo, da je to potrebno - in bodo s tem denarjem kupovale PRIVATNI dolg. Ne smejo pa denarja printati z namenom kupovanja JAVNEGA dolga - torej z namenom reševanja proračuna, nakupa državnih obveznic, ipd.

Vseeno pa lahko kupujejo dolg kreditnih ustanov, ki so "publicly owned" - torej takih bank, ki so v lasti države.

Torej, hmmm:

a) naši politki so dejansko tako pametni in obenem etični, da vedo, da se problema s printanjem ne da rešiti, in da moramo vsi v evro sistemu gledati na vse, sicer smo pogoreli.

b) naši politiki so preglupi, da bi poštekali, da lahko printajo evre, in se to na vrednosti le teh ne bo tako poznalo, ker smo pač zelo mali igralec v evrosistemu

c) naši politki so tako glupi, da dejansko mislijo, da je zelo resna stvar, kako poročilo bo dal križanič pahorju v zvezi z očitki šoltesa, in se z resnimi stvarmi, kot je proračunski dolg, sploh niso sposobni operativno ukvarjati - in se pač ne ukvarjajo. Tudi mandata niso dobili za to, po pravici povedano.

d) Naši politiki bi že zdavnaj printali evre, pa so jim evropske velesile diplomatsko razložile, da nam bodo jebali mater, če samo pomislimo kaj takega (in so torej ircem pa dovolili, ker so vsi drugi izhodi bili še slabši)

e) drugo?

---------------

Pomoje je to orenk pomembna zadeva, in je evropsko gledano pravi odgovor gotovo nekje v bližini d). Lokalno tudi c) ni daleč od resnice :-)

Če je to tako... potem je samo vprašanje časa, kdaj nemci ne bodo imeli več kaj za ponuditi, in bodo vsi povprek morali rešiti svoj minus s printanjem ali defaulti. Nemci se proti defaultom borijo zaradi tega, ker jim bo to uničilo banke, ki imajo v lasti Pujsaste obveznice. Nižanje vrednosti evra pa ob vseh pozitivnih učinkih vendarle prinaša nižanje standarda - in če se niža vrednost valute, standard pada enako za vse - tako šparavne nemce, kot zapravljive Italijane.

Če nemci naredijo svojo valuto, bodo izgubili pogajalsko moč na trgih, na katere izvažajo - in precej njihovega standarda temelji na izvozu. obenem bo za njih vseeno, če se druge države vadijo s printanjem ali z defaultom - njihov dolg pač ni vreden nič, ker ga ne morejo vrniti.

Pomoje bodo nemci vseeno izgubili manj, če naredijo svojo valuto, in pač s svojim gospodarstvom poskusijo dati vse od sebe. Banke, ki bodo propadle, ker njihove pujsaste obveznice ne bodo nič vredne, bodo velik udarec. Ampak to se lažje popravlja z državno intervencijo, kot pa popravljanje celega evro - območja. Izguba bo, ampak bo manjša, kot če se grejo skupinsko devalvacijo s pujsi, obenem pa ohranijo izvozne trge in konkurenčne cene zaradi padca valute.

Kjer mam narobe, me popravite (torej, vse na novo napisat :-)).
#95413 (odg: #95385 crt)  19.01.11 00:27  Tujecodgovori / citiraj  |  shramba  

Pri tem me še dodatno zanima podscenarij delne inflacije...

Torej nekako tako: ker mnogo stvari zgublja vrednost - od nepremičnin, delnic, kot tudi nekaterih izdelkov ali storitev, po katerih ne bo povpraševanja - je to orenk deflacijska sila. Obenem se bo printalo denar, in se z njim servisiralo vse sorte pizdarij - javni servis, odplačevanje državnih dolgov itd... in končni prejemniki bodo ta denar porabljali za osnovne življenjsko bolj nujne stvari - te pa se bodo posledično dražile. Tako bo v nekih javnih kazalnikih inflacija malo sem, malo tja, v resnici pa se bo zgodil velikanski premik primerjave vrednosti osnovnih dobrin in vsega ostalega.

A je to možen/verjeten scenarij?

Ali ni to v bistvu prihajanje k pameti po precej dolgem in precej dragem prodajanju raznih variacij bullshita, ker so osnove pač bile smešno poceni?
#95415 (odg: #95399 Tujec)  19.01.11 07:50  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

najprej odgovor na kviz - po moje b in c (v smislu pravila, da ni treba razlagati z zaroto, kar lahko z nesposobnostjo).

za vecje igralce lahko tudi d, samo slovenija je itak velikosti zaokrozitvene napake.

Če je to tako... potem je samo vprašanje časa, kdaj nemci ne bodo imeli več kaj za ponuditi
naceloma da, vendar je v primerjavi s slovenskimi razmerami to nekaj takega, kot ce bi rekel, da nekoc bo itak sonce eksplodiralo in brez veze sploh zivet.

Nižanje vrednosti evra pa ob vseh pozitivnih učinkih vendarle prinaša nižanje standarda -
za nemcijo kot veliko izvoznico je nizanje vrednosti evra povsem ok zadeva in je za moje oci kljucni element tega, da je nemcija trenutno luc v temi v eu. s stalisca standarda pa to ipak ni drzava, ki bi morala vse uvazati (in zato trpela na valuti).

je pa res, da se zdaj pogovarjamo o nemciji kot necem homogenem, v resnici pa v tej zgodbi obstajajo nemcija bank, nemcija izvoznih podjetij, nemcija delavcev in nemcija politikov, ki lahko imajo povsem razlicne interese in izide.

Če nemci naredijo svojo valuto, bodo izgubili pogajalsko moč na trgih, na katere izvažajo
kar bo fakin dizaster, ker to bo premik za vsaj tretjino v momentu.

Pomoje bodo nemci vseeno izgubili manj, če naredijo svojo valuto
po moje ne, zato pa vidim kot smer inercije to, da se esfs tudi formalno spremeni v sklad za nerazvite in do nadaljnega opravlja to vlogo (kupovanja juznih obveznic sekundarno, scasoma pa tudi primarno, skratka stalnega transfera za ohranjanje in razvoj juznih trgov).

je pa naravno, ce bo skozi cas vedno vec glasov "a pa ne bi bilo za nas ceneje, ce skinemo to krdelo bednikov in pac riskiramo enkraten makro premik in bomo ze nekak speljali, mi smo ja mi". in scasoma postane stvar statistike in normalnega politicnega valovanja, ali pride tocka, ko tak glas prevlada. sploh ker preostali del sveta ne stoji tacas v vakuumu in lahko globalno premesane karte dajo tudi igralcem v tej zgodbi nove utezi na tehtnici.

kdor je pri tem pomislil, da je nemcija kot nekdaj slovenija, slovenija pa kot nekdaj kosovo, ima sicer prav, samo v zamudi je :)) http://www.finance.si/296817/Kako-je-Nem...


* zadnji popravek: 19.01.11 07:50
#95417 (odg: #95413 Tujec)  19.01.11 08:00  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Tujec]

Torej nekako tako: ker mnogo stvari zgublja vrednost - od nepremičnin, delnic, kot tudi nekaterih izdelkov ali storitev, po katerih ne bo povpraševanja - je to orenk deflacijska sila. Obenem se bo printalo denar, in se z njim servisiralo vse sorte pizdarij - javni servis, odplačevanje državnih dolgov itd... in končni prejemniki bodo ta denar porabljali za osnovne življenjsko bolj nujne stvari - te pa se bodo posledično dražile. Tako bo v nekih javnih kazalnikih inflacija malo sem, malo tja, v resnici pa se bo zgodil velikanski premik primerjave vrednosti osnovnih dobrin in vsega ostalega.

A je to možen/verjeten scenarij?
to je povsem smiseln scenarij, ki se v bistvu ze vec let odvija, formuliran pa je bil na primer ene 5 let nazaj na minyanvillu kot "deflation in things we want, inflation in things we need".

("want" je v tem primeru v smislu kot otrok, ki stoji pred izlozbo in razne stvari pac hoce)

Ali ni to v bistvu prihajanje k pameti po precej dolgem in precej dragem prodajanju raznih variacij bullshita, ker so osnove pač bile smešno poceni?
za moje pojme ja.

zdaj, ce lahko greva malo v orbito... marx (hehe) je trdil, da je vsaka kriza kapitalizma v osnovi kriza hiperprodukcije. marx gor ali dol (sicer ni sploh slabo ga poznati), ampak to vsekakor ima smisel.

namrec spomni se izreka, da danes ni noben problem nekaj proizvesti, temvec tisto prodati. kaj to pomeni? da je proizvodnja dalec nad potrebami, ki bi avtomaticno pripeljale do tega, da karkoli naredis, pride tega lacna mnozica in z veseljem odnese, ne pa da jo ti prepricujes 24 ur na dan in obljubljas zraven se rezalnik za jajca (hm).

sva se z ocetom pogovarjala: ej, kaj mislis, kako gledajo obrtniki na stanje v jugi vs. stanje danes? jaz sem mislil predvsem v smislu infrastrukture in drzave. ampak on odgovori: valjda da jim je prej bilo ful boljse. ker so imeli nenasicen trg in vsaka roba se je dobro prodala. kupec pa tudi zadovoljen, ker ni bilo treba do amena rezat stroskov in kvalitete, da bi se vedno bil dobicek.

(ali se drugace: vceraj mi en uporabnik zajamra: ma ste grdi da nimate na strani tabele korelacij, sploh pa vem, da jo boste ziher imeli, ce jo da konkurenca gor. in jaz mu odgovorim: kaj dela konkurenca, je njena stvar. ce se gremo "moramo imet vse, kar imajo drugi", ima od tega koristi samo tisti, ki pride na sceno po tem, ko se je prva runda igralcev s taksnimi tezami izcrpala in pomrla.)

in to je to. vsega kurca palca je do vrh glave in cez. in potem je velik dosezek in trzni preboj to, da naredis teniske, ki ti med tekom spilajo na planincah soncece sije. e pa jebes to. pride v misli stari izrek "daj bog pohlevno vojno" - tako, da sicer ne bas da vse pobije, da pa ipak malo refokusira glave. (no, slovenija je sicer tocno taksno priliko ze zagonila.)

* zadnji popravek: 19.01.11 08:00
#95443 (odg: #95417 crt)  19.01.11 09:58  Tujecodgovori / citiraj  |  shramba  

Uf... platon v živo :-P

Men se v primeru "sklada za nerazvite" in podobnih socialnih medevropskih pomoči pred očmi pojavi predvsem moralni hazard.

Koliko samostojnosti se bodo južnjaki odrekli, zato da jih bodo Nemci reševali? Če nič, potem Nemci ne bodo mogli ustvariti dovolj. In lahko pač obubožajo skupaj z vsemi nami. Politične implokacije woohoo.

nadaljujem debato o tehničnih podrobnostih irskega emitiranja evrov.

Včeraj in danes je na financah en model, ki močno liči na bankirja, napisal najprej tole:

Irska je ocitno uporabila mehanizem Emergency Liquidity Assistance, ki ga ECB dopusca posameznim centralnim bankam v primeru nuje za vzpostavitev likvidnost bank njihovih drzav. Kolikor denarja je irska centralna banka "natisnila", ga je ECB absorbirala nazaj (oziroma ga je manj emitirala) s trga, tako da je kolicina evrov v obtoku ostala ista.

Vsi ti "novi" irski evri seveda niso bili nikdar natisnjeni in tudi nikdar ne bodo koncali kot krediti na trgu, temvec zaenkrat samo samevajo v bilancah bank
vir: http://www.finance.si/forumi/index.php?m...

Nakar je napisal še tole:

ECB ves cas kratkorocno posoja denar bankam v sistemu Evra, praviloma samo za 1 teden. Umakniti evre s trzisca jim je torej mala malica, cez en teden enostavno znasajo kolicino posojenega denarja glede na prejsnji teden. Graf v clanku FT lepo kaze, kako so se emisije ECB zmanjsale skladno s pomocjo irski centralni banki.

Seveda je druga stran enacbe tudi pomembna, da namrec Irska CB poskrbi, da se denar posojen irskim bankam ne prelije v realne kredite, ki bi povecevali kolicino denarja na trgu. Potem bi ECB morala trajno zmanjsati kolicino denarja, ki ga emitira sama, v prid Irske. To bi dejansko pomenilo delno odplacilo irskih dolgov in tega ostala Evropa kar tako ne bi dopustila. Kot je videti, je bilo topogledno z irske strani nekaj nejasnosti, ali imajo dodatne emisije realno kritje in zato je ECB decembra tudi izrazila svoje "nezadovoljstvo". Irska centralna banka je na to zagotovila, da njihove emisije ne bodo bremenile ne njih samih ne ECB. Glede na to, da se v nemskih casopisih (ki bi zaradi znanega strahu Nemcev pred inflacijo sicer zagnali vik in krik) o tem nic vec ne bere, se je stvar ocitno razcistila.
In potem je na očitna vprašanja, Od KOD in KAM (te nesejo peruti), in kje bo ecb radirala denar, ko bojo španci na vrsti, odgovarjal takole:

Irci bodo za svojo prekomerno (nad realno rastjo produktivnosti) rast standarda na koncu tako ali tako morali placati sami. Ceprav se je morala ICB uskladiti z ECB, tako da je ta ustrezno zmanjsala kolicino denarja, za novo emitiran denar preko mehanizma ELA ne jamci ECB, temvec ICB. Ce konec koncev irske banke posojenega denarja ne bodo mogle vrniti, bo ta koncal v pasivi ICB in na koncu v javnem dolgu Irske, ki ga morajo odplacati irski davkoplacevalci. Racun na koncu koncev pride nazaj do tistega, ki ga je zapil. Da je tako, moramo evropejci biti hvalezni Nemcem, ki so pravila ECB diktirali. In kot receno, v Spieglu, Sueddeutsche ali FAZ trenutno ni zaslediti nikakrsnih clankov na to temo.
In zdaj tri moja kvizko vprašanja (mater, ta tema me res vzburja :-)):

1. če je ICB evre ustvarila out of thin air, kaj jo boli kurac, če jih banke ne bodo mogle vrniti? nobenega minusa ne bo na pasivi, ker jim je tudi aktiva zrasla - pač iz nič?

2. Koliko denarja pa lahko ECB vzame iz likvidnostnega obtoka (tega delovanja ne razumem čist genau do tehničnih podrobnosti), in kaj bo storila, ko ne bo mela kje vzeti - a bo lahko neki nacionalni centralni banki prepovedala novo emitiranje? Kot kaže zgornji članek, ne bo mogla?

3. Zakaj se tip duva in mono dela s temi kurčevimi nemškimi mass cajtngi, ker očitno mu je o zadevi marsikaj jasno? Men ful liči na "man with agenda". (prodajalec prepozna prodajalca press)
#95445 (odg: #95443 Tujec)  19.01.11 10:14  Frencisodgovori / citiraj  |  shramba  

Dejansko se tukaj vidi, da kdor se zajebe (na nivoju države) je lahko srečnež, ker je v euroconi in ravno zato naši kimajo ECBju, ko je treba dati pomoč.
#95447 (odg: #95443 Tujec)  19.01.11 10:29  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Tujec]

Men se v primeru "sklada za nerazvite" in podobnih socialnih medevropskih pomoči pred očmi pojavi predvsem moralni hazard.

Koliko samostojnosti se bodo južnjaki odrekli, zato da jih bodo Nemci reševali? Če nič, potem Nemci ne bodo mogli ustvariti dovolj. In lahko pač obubožajo skupaj z vsemi nami.
ne gledat tega kot koncni proces, ker ni. to je pac neko dinamicno ravnotezje raznih silnic in tocka ravnotezja se skozi cas spreminja. zaenkrat kot receno ima po moje vec inercije varianta s skladom za nerazvite, laufal bo pa tolko casa, dokler bo to veljalo. blazno informativna ugotovitev, ampak tako pac je :)

(ta odstavek je zelo pomemben, zlasti za tistega, ki se zaloti pri prepricanju, da mora za vsako stvar obstajati dokoncna in trajna resitev)

Včeraj in danes je na financah en model, ki močno liči na bankirja, napisal najprej tole:

::Irska je ocitno uporabila mehanizem Emergency Liquidity Assistance, ki ga ECB dopusca posameznim centralnim bankam v primeru nuje za vzpostavitev likvidnost bank njihovih drzav. Kolikor denarja je irska centralna banka "natisnila", ga je ECB absorbirala nazaj (oziroma ga je manj emitirala) s trga, tako da je kolicina evrov v obtoku ostala ista.

::Vsi ti "novi" irski evri seveda niso bili nikdar natisnjeni in tudi nikdar ne bodo koncali kot krediti na trgu, temvec zaenkrat samo samevajo v bilancah bank
ja. ("natisnjeni" tu pomeni: v obtoku)

razlika med tem, da cb krpajo bilance bank in tem, da se denar "natisne" v smislu, da se potem kotali naokoli - ter kaj je hitrost obracanja denarne mase - sem ze obupal nad razlaganjem publiki, odkar je to par let nazaj postalo zelo aktualno.

::Irci bodo za svojo prekomerno (nad realno rastjo produktivnosti) rast standarda na koncu tako ali tako morali placati sami. Ceprav se je morala ICB uskladiti z ECB, tako da je ta ustrezno zmanjsala kolicino denarja, za novo emitiran denar preko mehanizma ELA ne jamci ECB, temvec ICB. Ce konec koncev irske banke posojenega denarja ne bodo mogle vrniti, bo ta koncal v pasivi ICB in na koncu v javnem dolgu Irske, ki ga morajo odplacati irski davkoplacevalci. Racun na koncu koncev pride nazaj do tistega, ki ga je zapil.
naceloma ja, ceprav ce tisti, ki je zapil, ne zmore placati, drugi bi mu pa se vedno radi prodajali pijaco, potem so, kot smo ze videli, mozni posebni efekti, ker sicer o vsem tem spploh ne bi pogovarjali (od grcije dalje).

In zdaj tri moja kvizko vprašanja (mater, ta tema me res vzburja :-)):



1. če je ICB evre ustvarila out of thin air, kaj jo boli kurac, če jih banke ne bodo mogle vrniti? nobenega minusa ne bo na pasivi, ker jim je tudi aktiva zrasla - pač iz nič?
na aktivi so v tem primeru verjetno papirji bank ali direktno njim dana posojila. pasiva, ki pac mora to odrazati, efektivno predstavlja "ustvarjeni" denar. to dvoje je hkrati nastalo iz nic. "denar" na pasivi je zrcalna podoba posojil na aktivi. ampak hkrati je to (seveda) terjatev do cb. v kolikor denar iz bilanc bank najde pot naokoli, ima cb situacijo, ko nekega premozenja vec nima, obveznost pa se zmeraj in temu se v vsaki drugi bilanci rece izguba.

dalje ti predlagam, da ipak vprasas direktno osebo, ki je osumljena, da je bancnik :)), ker meni bilanca centralne banke ni ravno vsakodnevna tema. (kot morebitne bolj naspicene osebe iz zgornjega odstavka ze same razberejo.)

2. Koliko denarja pa lahko ECB vzame iz likvidnostnega obtoka (tega delovanja ne razumem čist genau do tehničnih podrobnosti), in kaj bo storila, ko ne bo mela kje vzeti
cesa ne bo imela kje vzeti? cb likvidnost odvzema na razlicne nacine... z obvezno rezervo, z emisijo papirjev, z drugimi depoziti pri cb...

3. Zakaj se tip duva in mono dela s temi kurčevimi nemškimi mass cajtngi, ker očitno mu je o zadevi marsikaj jasno? Men ful liči na "man with agenda". (prodajalec prepozna prodajalca press)
nemski mass cajtngi so enako kot vsi drugi cajtngi zanimivi kot podoba bralstva, nemski sentiment pa je skozi svojo politicno artikulacijo vsekakor player.

#95453 (odg: #95447 crt)  19.01.11 10:42  Tujecodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

ne gledat tega kot koncni proces, ker ni. to je pac neko dinamicno ravnotezje raznih silnic in tocka ravnotezja se skozi cas spreminja. zaenkrat kot receno ima po moje vec inercije varianta s skladom za nerazvite, laufal bo pa tolko casa, dokler bo to veljalo. blazno informativna ugotovitev, ampak tako pac je :)
:-)))

hvala, zlat si. (mislim v klasičnem pomenu... torej, ne, nisi precenjen :-))
#95455 (odg: #95447 crt)  19.01.11 10:44  Frencisodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

:: 2. Koliko denarja pa lahko ECB vzame iz likvidnostnega obtoka (tega delovanja ne razumem čist genau do tehničnih podrobnosti), in kaj bo storila, ko ne bo mela kje vzeti



cesa ne bo imela kje vzeti? cb likvidnost odvzema na razlicne nacine... z obvezno rezervo, z emisijo papirjev, z drugimi depoziti pri cb...


Tole mi ni čisto jasno v regulaciji likvidnosti, z odkupi obveznic s strani ECB, bi morala taista ustanova enkrat v prihodnosti prodati te papirje, da se stvar izravna.

Pa če pogledamo še bolj ekstremno, lahko se zgodi še več težav pri reprogramiranja dolgov in ECB kupuje in kupuje... te papirje, ali se lahko zgodi, da se ti papirji ne bodo nikoli več prodali nazaj in jih bo ECB enostavno odpisal (to bi bilo trajno povečanje denarja v obtoku).
#95457 (odg: #95447 crt)  19.01.11 10:46  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

je pa tako...

dejansko ta mehazniem pomeni doloceno "outsourcanje" pomoci, pri katerih je glavna igralka ecb, drzavnim cb. pri cemer je kljucni odstavek " da namrec Irska CB poskrbi, da se denar posojen irskim bankam ne prelije v realne kredite, ki bi povecevali kolicino denarja na trgu. Potem bi ECB morala trajno zmanjsati kolicino denarja, ki ga emitira sama, v prid Irske."

in seveda je neko tveganje v tem, da neko stvar pocne X frajerjev, od katerih ima vsak svoje interese, ne pa en sam. ne glede na to, da je formalno tisti en sam car vseh njih. ker slejkoprej bo ta skaf (citirani odstavek) nekje puscal in to bo potem pa res ekvivalentno "vdoru v monetarni sistem" kot pojmu, ki ga poznamo tudi iz casa juge.

tako da cisto s stalisca ne-izzivanja usode bi bilo dalec bolj smiselno, da drzavne cb te opcije sploh nimajo.

#95459 (odg: #95455 Frencis)  19.01.11 10:55  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Frencis]

Tole mi ni čisto jasno v regulaciji likvidnosti, z odkupi obveznic s strani ECB, bi morala taista ustanova enkrat v prihodnosti prodati te papirje, da se stvar izravna.
ecb je recimo v prvih krogih kupovanja juznega sadja z drugo roko odprodajala bunde (nemske, ne tiste za oblec :). tako da je kar sama bila arbiter, ki je v trzno ceno vdelal tisto, kar bi smiselno prepoznali kot padanje trznega ratinga dobrih na racun dviganja trznega ratinga slabih, ker dobri solidarno prevzemajo soodgovornost za slabe.

(e)cb bi seveda lahko ravnala tudi brez tega in potem bi to bilo "nesterilizirano" kupovanje - torej taksno, ki pomeni emisijo denarja (v smislu prej razglabljanega).

Pa če pogledamo še bolj ekstremno, lahko se zgodi še več težav pri reprogramiranja dolgov in ECB kupuje in kupuje... te papirje, ali se lahko zgodi, da se ti papirji ne bodo nikoli več prodali nazaj in jih bo ECB enostavno odpisal (to bi bilo trajno povečanje denarja v obtoku).
ja. po moje pa bo prislo do tega, da se te operacije izlocijo iz ecb (kar je institucionalno in politicno gotovo lep cilj) in te naloge prevzame efsf ali drug novi subjekt s kaksno novo kratico. ki mu jaz recem sklad za nerazvite, ker pricakujem kot njegovo glavno nalogo v zivljenju to, da sekundarno, scasoma pa tudi primarno kupuje juzno sadje.

ali pa izvaja defacto swape juznega sadja za lastne obveznice (in mu skozi cas pada rating).

financira se pa (ker stalno porablja denar oziroma mu stalno pada trzni rating in je njegovo lastno zadolzevanje vedno drazje) glede na razrez prispevkov za ecb, tj. vecinsko s strani razvitih.

(dalje glej prej omenjeno storijo nemcija = kot svojcas slovenija, slovenija in kompanija = kot svojcas kosovo)



* zadnji popravek: 19.01.11 10:55
#95461 (odg: #95459 crt)  19.01.11 11:02  Frencisodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

ecb je recimo v prvih krogih kupovanja juznega sadja z drugo roko odprodajala bunde (nemske, ne tiste za oblec :). tako da je kar sama bila arbiter, ki je v trzno ceno vdelal tisto, kar bi smiselno prepoznali kot padanje trznega ratinga dobrih na racun dviganja trznega ratinga slabih, ker dobri solidarno prevzemajo soodgovornost za slabe.


Aha, seveda, izboljševanje raitinga slabih, zaenkrat jim to še nekako uspeva.
#95463 (odg: #95461 Frencis)  19.01.11 11:04  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

mislim, cela rec je v bistvu trzna manipulacija, to je jasno :)
#95465 (odg: #95463 crt)  19.01.11 15:15  Tujecodgovori / citiraj  |  shramba  

borze gor, borze dol, vojna tu, vojna tam... inflacija, deflacija... evo optimista.

http://www.flixxy.com/200-countries-200-...

Tip je 1. class performer. Pretty neat, huh?
#95481 (odg: #95415 crt)  19.01.11 18:29  orestodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]
kdor je pri tem pomislil, da je nemcija kot nekdaj slovenija, slovenija pa kot nekdaj kosovo, ima sicer prav, samo v zamudi je :)) http://www.finance.si/296817/Kako-je-Nem...

Tale tvoja primerjava mi je zelo všeč, le nečesa ne razumem: z razpadom Juge smo Slovenci dosegli svoj glavni cilj znebiti se nerazvitih, z vstopom v Evropo in v Evro pa smo sami postali nerazviti in bodo mogoče nekoč drugi morali reševati nas.Dvakrat smo profitirali, pa še vedno nismo zadovoljni.

Je pa položaj Nemčije v EU le malenkost drugačen kot Slovenije v YU: so absolutno in ne samo per capita najmočnejše gospodarstvo, predstavljajo znatno večji delež prebivalstva in imajo temu primerno bistveno večji političen vpliv.
#95483 (odg: #95481 orest)  19.01.11 18:30  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[orest]

Tale tvoja primerjava mi je zelo všeč, le nečesa ne razumem: z razpadom Juge smo Slovenci dosegli svoj glavni cilj znebiti se nerazvitih
no, po moje smo predvsem dokazali, da kamorkoli gres, neses sebe zraven :)

z vstopom v Evropo in v Evro pa smo sami postali nerazviti in bodo mogoče nekoč drugi morali reševati nas.Dvakrat smo profitirali, pa še vedno nismo zadovoljni.
ja.

Je pa položaj Nemčije v EU le malenkost drugačen kot Slovenije v YU: so absolutno in ne samo per capita najmočnejše gospodarstvo, predstavljajo znatno večji delež prebivalstva in imajo temu primerno bistveno večji političen vpliv.
ja, hvalabogu za to razliko.
#95491 (odg: #95483 crt)  19.01.11 21:35  ravaodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

ja, hvalabogu za to razliko.
lepo da je še kdo optimist.

nemčija je imela precejšnje težave s tem, da je svoje oestije porihtala, pa so bili na njenem ozemlju in popolnoma suverena v monetarni, fiskalni in vseh ostalih politikah. pa je to počela v relativno ugodnem času pospeška zaradi novih tehnologij.

zdaj pa tudi nemce blokirajo raznorazne bizarne direktive eu, kanibali v oddaljenih provincah, ki sploh niso pod njihovo jurisdikcijo (ne glede na to ali je do evro območje ali eu) delajo totalne pizdarije. kot smo danes brali ropa penzijske sklade kar 5 držav, naši sanjajo o uvedbi omejenih marž za prehrano - in to so samo novice enega dneva. vseh teh domorodcev ne bo možno obvladovati. kakšne nove tehnologije, ki bi oplemenitila evropsko totalno faktorsko produktivnost in dala gospodarstvu vsaj malo pospeška, pa tudi ni na vidiku.

in upam, da je tak filing samo zaradi vremena.

* zadnji popravek: 19.01.11 21:35
#95497 (odg: #95483 crt)  19.01.11 22:25  orestodgovori / citiraj  |  shramba  

Če si hotel povedati, da je osnovni problem Slovencev v tem, da preveč jamrajo in premalo razmišljajo, se s tabo popolnoma strinjam.
#95505 (odg: #95491 rava)  20.01.11 07:29  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[rava]

lepo da je še kdo optimist.
no .... celotni okvir dogajanja v eu in po svetu je zelo dalec od rozic. ampak ce bi clovek ze iskal kaksno oporno tocko v eu, tezko da bi jo nasel izven nemcije.

kot smo danes brali ropa penzijske sklade kar 5 držav, naši sanjajo o uvedbi omejenih marž za prehrano - in to so samo novice enega dneva.
seveda, noc je se zelo mlada :)
#95517 (odg: #95505 crt)  20.01.11 09:45  ravaodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

:: [rava]

:: lepo da je še kdo optimist.



no .... celotni okvir dogajanja v eu in po svetu je zelo dalec od rozic. ampak ce bi clovek ze iskal kaksno oporno tocko v eu, tezko da bi jo nasel izven nemcije.
tako pa ja :)
#95589 (odg: #95291 crt)  21.01.11 10:46  ferdyodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

Študentka FDV diplomirala na temo Pomen bureka v Sloveniji

Študentka je želela preučiti pomen in fenomen te balkanske jedi v Sloveniji, pred tremi leti pa je bil na temo bureka opravljen tudi doktorat.

http://www.pomurec.com/vsebina/3087/Stud...
:)
Še en eksotičen primer, tokrat gre za toaletni papir:

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?i...
#95591 (odg: #95589 ferdy)  21.01.11 11:01  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[ferdy]

: Še en eksotičen primer, tokrat gre za toaletni papir:

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?i...
No, ta je še boljši kot burek, in to kar magistrska naloga. Mogoče bi gospa lahko za doktorat preverila še drugo zanimivo dilemo, namreč ali je poraba svinjskega mesa tudi kaj korelirana z versko pripadnostjo.
#95595 (odg: #95589 ferdy)  21.01.11 11:04  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[ferdy]

Še en eksotičen primer, tokrat gre za toaletni papir:

http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?i...
u matr :-( )

ferdy wins

#95597 (odg: #95465 Tujec)  21.01.11 11:10  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[Tujec]

borze gor, borze dol, vojna tu, vojna tam... inflacija, deflacija... evo optimista.



http://www.flixxy.com/200-countries-200-...


Tip je 1. class performer. Pretty neat, huh?
Rosling mi je bil vedno všeč...tukaj je še nadaljevanje te zgodbe, kaj lahko pričakujemo do leta 2050:

http://www.youtube.com/watch?v=fTznEIZRk...

Sicer pa so vsi podatki, ki jih Rosling uporablja, dostopni tudi na www.gapminder.org.

Tukaj si recimo lahko sam izbereš, katero statistično področje te zanima: http://www.gapminder.org/data/
Skrajno desno klikni na gumb "visualize" in boš dobil takšno predstavitev, kot jih Rosling v svojih prispevkih uporablja.

Pa še to: kot vidiš Rosling sebe ne ocenjuje kot optimista, niti pesimista, pač pa "possibilista" (a new cathegory, when you dismiss emotions apart).
#95669 (odg: #95459 crt)  24.01.11 11:19  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

nekaj vec materiala na temo posebnih operacij centralnih bank clanic evrosistema, sestavil je buiter, znani car. :)

http://ftalphaville.ft.com/blog/2011/01/...
Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 59   stran:  prva | < | 1 | 2

Seznam forumov  >  Pregled novic  >  Pregled novic - 18.01.11

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>