No, en moment je pri tem po mojem vseeno prisoten (oziroma sem osebno v precepu, kaj bi si o tem mislil). Od septembrskega kolapsa namreč nikogar od Dr. Doomov še niti enkrat in v nobenem kontekstu nisem slišal povedati kake pozitivne.
Pa sploh ni treba, da bi kdo od njih rekel, da bo vse kmalu OK — saj verjetno res ne bo. Ampak že tega, da bi kdo rekel "Podatki A, B in C so zanič, D pa vseeno ni tako slab", ali pa "Ukrepi X, Y in Z ne bodo imeli pravega učinka, za ukrep W pa je po mojem treba tega in tega pohvaliti" ni bilo nikoli. Nič v tem stilu, oziroma vsaj jaz nisem opazil.
Tako da se nekajkrat ob njihovih prispevkih in intervjujih nisem mogel znebiti občutka, da so se v ta sloves Dr. Dooma, za katerega zdaj pobirajo aplavze in tantieme, malo ujeli in se ga oklepajo z vsemi štirimi; njihov čas slave je končno prišel in zdaj pod žarometi ponavljajo to, kar najbolje znajo: ob obveznem večkratnem poudarjanju "I was right", "Nobody listened to me, and now you see what happened" vztrajno poudarjajo, da ne samo da bo slabo, temveč bo mnogo slabše, kot si kdor koli lahko predstavlja. In dva meseca pozneje ponovijo isto, in dva meseca pozneje spet, in spet ...
... in če bodo pri tem kar vztrajali, se bodo na koncu seveda enkrat zmotili. Do takrat pa bodo pač lahko še naprej poudarjali, kako so imeli in še vedno imajo prav. A vseeno se je dobro zavedati, da so ti Dr. Doomi sicer pravilno napovedali KAJ, večina jih je pravilno napovedala tudi ZAKAJ, praktično nihče od njih pa ni pravilno napovedal KDAJ — vsaj v prvem poizkusu ne. Zato pričakovati od njih, da bodo glede konca črnih dni pravilno napovedali (tudi) KDAJ, mogoče vseeno pomeni pričakovati malo preveč ...
* zadnji popravek: 11.02.09 14:13 |