Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 08:13
0,18 %
7.540,09
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 06.12
1,25 %
1.448,34
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Seznam forumov  >  Nedeljsko kosilo  RSS    >  Nedeljsko kosilo 10.8.

Ko vas neha srbeti prelaganje iz sklada v sklad in si zaželite tuhtanja o širši sliki. Vsako nedeljo, včasih pa tudi ne.

Ko vas neha srbeti premetavanje naložb in si zaželite tuhtanja o širši sliki.

Vsako nedeljo, včasih pa tudi ne.

 
Nedeljsko kosilo 10.8.<  |  >  |  seznam
 11.08.14 08:24  crt (admin) (DS) shramba  

Bo v obliki pozne večerje.

* * *

Predjed: Kdo ima večjega

Odkar je v EU vstopila Hrvaška, je Sloveniji prevzela štafeto javnofinančnega grdega račka. Tam so šle javne finance čisto v maloro, pravijo. Kajti razmerje med javnim dolgom in BDP je tako visoko, da je samo še za četrtino nižje od nemškega, pa kje je šele domovina šefa ECB. Nedavno so objavili tudi, da znaša razmerje med bruto zunanjim dolgom – torej skupno izpostavljenostjo države in različnih zasebnih igralcev upnikom izven meja države - rekordno veliko, kar 108% BDP.

No, če zdaj namesto naslovov prelistamo številke...

Bruto zunanji dolg je tekoče spremljana in javno objavljana številka. Na Hrvaškem jo najdemo na primer v publikaciji centralne banke (stran 14, spodaj levo). Tam vidimo, da je ta skupni dolg že od leta 2009 približno enak, plus minus par procentov BDP. Resda je ravno nekoliko zrasel in formalno je res na rekordu, vendar je bila podobno kot v Sloveniji glavnina dela opravljena v letih pred 2009. Spet nekaj, kar je možno samo v Sloveniji, razen da ni :)

Pa poglejmo to Slovenijo... Tu nam pomaga UMAR, ki pove:

»Bruto zunanji dolg se je v letu 2013 znižal kljub izrazitemu povečanju dolga sektorja država, saj so se zmanjšale obveznosti BS do Evrosistema, nadaljevalo pa se je tudi razdolževanje poslovnih bank. Skupni bruto zunanji dolg je konec leta 2013 znašal 39,6 mrd EUR in je bil v primerjavi z decembrom 2012 nižji za 1,3 mrd. EUR.« (Cifra 39-40 mrd pa je zelo podobna tisti na koncu leta 2008.)

Lepo! … In potem shocker: »Slovenija ostaja za Slovaško država z najmanjšim bruto zunanjim dolgom v evrskem območju. Bruto zunanji dolg Slovenije je konec leta 2013 dosegel 112,2 % BDP (za 3,5 o. t. manj kot leto prej) in ostaja precej nižji od povprečja evrskega območja, ki je (po zadnjih podatkih) že v letu 2012 dosegel 220,0 % BDP."

Torej... Bruto zunanji dolg Hrvaške je res rekorden. In sicer je evropsko gledano rekordno nizek. Slovenija, Slovaška in država, ki vsebuje Slavonijo, imajo znotraj EU rekordno nizek bruto zunanji dolg. Sranje. V kategoriji »najboljši v galaksiji in širše « se nismo uspeli obdržati, v danes zelo ljudski disciplini »največja gnojna jama na svetu in v okolici« pa nam tudi ne gre.

Glavna jed: Rusija ali čez sto let vse prav pride

Pred sto leti se je začela prva svetovna vojna. Začela se je, kako bi rekel, precej bedasto. Kot pač človeške stvari grejo. Potem je čas opravil svoje in ljudi, ki so tisto vojno doživeli od blizu, praktično več ni. Ko ni več živega spomina, ostanejo zapisi. Vendar to ne zaleže enako.

Gaza in vsi propadli projekti »arabske pomladi« imajo visoko človeško ceno, ki pa za velike igralce nima pravega pomena, ker se dogaja predaleč stran. Druga zgodba je Ukrajina, država, ki je hkrati na meji EU in Rusije in ki ji je kar nekako šlo (za primerno velikodušno izbrane vrednosti pojma »šlo«), dokler ni prišlo do tega, da se je treba izrecno odločiti, kateri od obeh naj bi se pridružila.

Težko je zgrešiti, da se je ta potreba pojavila nekako nenadno in težko je ignorirati vlogo ZDA pri tem, podobno kot pri drugih svetovnih politično-vojaških operacijah na živem telesu. Ampak zdaj je tu. V Egiptu so naredili tako velik demokratični korak naprej, da imajo namesto prejšnjega zdaj novega vladajočega generala, v Ukrajini pa imajo novega namesto starega tajkuna. Prišlo je tako daleč, pomislite, da v Ukrajini mobilizacija velja tudi za finančnike. Kakšni pa celo sploh ne čakajo – dajo svojega Rolls Royca v prodajo in se pridružijo prostovoljcem.

Verjetno nas ogromna večina gleda to zgodbo od daleč in vemo o njej samo tisto, kar o njej povejo drugi, tretji... Po po verigi, ki je lahko od takrat, ko je nek dogodek nastal na terenu, pa do tega, ko ga bralec konzumira, šel skozi toliko sit in leč, da sploh ne moremo vedeti, koliko je še podoben samemu sebi.

Tako je trenutno (za moje oči) videti, kot da so ukrajinski uporniki še vedno predvsem takšen žeton v igri, ki omogoča, da igra ostaja odprta; do takrat, ko se bo ta žeton dalo dovolj dobro vnovčiti. Po zadnjih novicah naj bi bili v Donecku praktično obkoljeni, kar za tiste, ki smo spremljali dogajanje v Jugi, potegne žalostno asociacijo na Vukovar, le da je tokrat mesto neprimerno večje, četudi ga naj bi tretjina ljudi že zapustila. Tam utrjeni proruski vojaki ukrajinskim obljubljajo novi Stalingrad – kar je propagandno razumljivo, koliko je ali ni na tem, pa je stvar drugih sil kot tistih, ki se bosta neposredno srečali.

Če je to res zadnja šansa upornikov, potem bi logično pričakovali, da se bo - da se igra lahko nadaljuje - zdaj zgodilo Nekaj Ruskega, kar bo omogočilo naslednji obrat mlinčka za meso. Kaj to je, nimam pojma. Morda so celo že odslužili svoje in bodo šli po poti kninskih Srbov.

EU kot šolski primer težav mnogoceličnih organizmov se je uspela dogovoriti sama s sabo o finančnih sankcijah, ki otežujejo financiranje ruskih bank in drugih subjektov na zahodnih trgih. Rusija je v zameno uvedla trgovinsko blokado hrane z zahoda. Kar morda ni ravno neka zmaga, kajti hrana v Rusiji predstavlja neprimerno višji delež stroškov tipičnega gospodinjstva kot denimo v ZDA (nad 30 – pod 10 odstotkov). Rusija uvozi približno tretjino potrebne hrane, od tega polovico iz ZDA in EU.

Domače prebivalstvo se je na pričakovano kombinacijo pomanjkanja in višjih cen odzvalo tako, kot se je na to odzvalo vedno – izpraznilo je trgovinske police. Vendar bo to, da ljudje pričakujejo slabše življenje, ni nekaj, kar bi čez noč spremenilo položaj Putina. Kajti javno mnenje o njem je tako dobro, da si ta riziko lahko privošči. V kolikšni meri bo bolelo izvoznike v Rusijo, lahko pogledate tu in opazite tisto, kar pove tudi tekst: da bo učinek predvsem za ruske sosede, ki so že v EU. Dveh glavnih političnih igralcev, ZDA in Nemčije, se bo komajda dotaknila.

Vse skupaj bi bilo vihar v kozarcu vode, če bi bilo tu zgodbe konec. Kar pa trenutno ni videti zelo verjetno. Tako se lahko gospodarstveniki ukvarjajo z vprašanjem, kateri drugi izdelki in tokovi bodo še padli v luknjo nove hladne vojne, ki je še zelo mlada. Od tod nedavni komentar prvega človeka založnika Handelsblatta: Zahod na napačni poti.

Za tiste, ki verjamemo, da se zgodovina rada ponavlja ali vsaj rima, je to precej brutalen tekst. Ali pa samo zame, ne vem. Zlasti njegov začetek, ki govori o tem, kako so se prve svetovne vojne, ko je že bilo jasno, da se je začela – celo pametni ljudje pravzaprav razveselili. Zaplala jim je kri po žilah, počutili so se nekako navdahnjeni, dobili so vtis, da so del nečesa velikega in novega. Za Thomasa Manna je prihajajoča vojna pomenila celo – ne se zajebavat – očiščenje, odrešitev, velikansko upanje. Težko je to brati in ostati miren. Razen če spadate med tiste, ki jim je pri srcu izrek »joj, tega se pa res ni dalo predvideti«.

V Rusiji so gledali Game of thrones (čemu ravno tam ne bi) in Evropi sporočajo: winter is coming. Kar se mene tiče, je drvarnica polna. Še vi preverite za vsak primer; naj bo od žleda kaj koristi.

Mimogrede, se spomnite zgodbe o tem, kako je Viktor Orban tako rekoč podržavil privatne penzijskega sklade? Nekaj podobnega so se zdaj spomnili v Rusiji: preusmerili so tekoča nakazila za zasebno pokojninsko varčevanje v javno blagajno. Najprej za tekoče leto, zdaj pa so sprejeli še ohrantiev tega manevra v 2015. In Lukoil pospešeno prodaja evropske črpalke. Daleč je še dan.

Sladica

* Pa je šla panoga: namesto človeškega akvizit... khm, svetovalca svoj denar zaupajte softveru (zalistajte). lKi ga bo razporedil med poceni indeksne sklade.

* Banka svetega duha, negativka prejšnjega kosila, je med drugim prodajala naložbene produkte, pri katerih je obljubljala donose nad 10% letno, kupci pa so v zameno postali izpostavljeni usodi 2 mrd posojil, ki jih je banka dala tretjim – če gredo krediti v maloro, gre tudi naložbena glavnica. Zdaj so ti kupci... nekoliko prestrašeni. Ne vejo, kareri točno so ti krediti, in banka jim tega ni pripravljena povedati.

* Podjetja nimajo kam z denarjem. Izvolite ga nazaj.

* Ko še ni bilo modernega industrijskega sveta, so ljudje živeli tako težko, da so imeli krajši delavnik, kot ga poznamo danes. V času industrializacije je število delovnih ur eksplodiralo, danes je pol manjše kot na vrhu.

* Mladi ne dobijo zaposlitev? Seveda jih. In kdo še? Tisti nad 54 let. Ja kaj pa tisti med 25 in 54, torej v najbolj produktivni dobi? Jah, oni pa ne. Kaj pa na Japonskem? Tam želijo predvsem aktivirati ženske.

* Kam beži denar? Največji tedenski odliv iz skladov za junk bonde, odkar jih spremlja Lipper. Imetniki nepremičnin v Londonu so v zadnjih nekaj letih lepo zaslužili (povprečna cena hiše julija 2014 najvišja po aprilu 2008) in zdaj bi radi vnovčili.

* Kako vemo, ali gre Irski res na bolje? Opazujemo konjske dirke.

* Nerds vs. jocks forever: manj testosterona, več civilizacije in tehnologije.

* Ali ima fotograf avtorske pravice, če se z njegovim aparatom sama slika opica?

* Vlade v državah v razvoju so nagnjene k temu, da v času kreditne ekspanzije uživajo v popularnosti, namesto da bi sprejele politično neprijetne preventivne ukrepe.« To je možno samo v Sloveniji :)

* Za komunikacijo porabimo več časa kot za spanje. Šestletniki se bolj spoznajo na digitalne zadeve kot 46-letniki (hey! 1968 here). Kdo pa najbolj? 14-letniki. Read all about it.



* zadnji popravek: 11.08.14 08:24


Komentarji uporabnikov  (vseh: 5; zadnji: 21.08.14 09:18)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 10.08.14 11:37  cicibanodgovori / citiraj

predjed:

večina je na spodnjem grafu v spodnjem levem kotu. in kje na grafu ste vi?

http://earlyretirementextreme.com/graphi...
 10.08.14 14:50  MrModgovori / citiraj

Še ena predjed:

Če ti ne paše odločitev sodišča, lahko narediš tudi tole:

http://www.bloomberg.com/news/2014-08-08...
 10.08.14 21:21  cicibanodgovori / citiraj

taka malo bolj resna predjed. Prejšnja se je že polegla ;)

zgodovina migracij intelektualcev. In na balkanu ništa

http://qz.com/244999/watch-how-the-cente...

* zadnji popravek: 10.08.14 21:21
 11.08.14 08:58  kolegaodgovori / citiraj

dnevni pregledi in tale destilirana kosila so fajn reč, ker all-you-can- (eat,digest,absorb) variante za nas, funkcionalno polpismeno radničko jebeno sirotinjo, so preveč.
 21.08.14 09:18  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

2Če je to res zadnja šansa upornikov, potem bi logično pričakovali, da se bo - da se igra lahko nadaljuje - zdaj zgodilo Nekaj Ruskega, kar bo omogočilo naslednji obrat mlinčka za meso. Kaj to je, nimam pojma. Morda so celo že odslužili svoje in bodo šli po poti kninskih Srbov."

o tem...

http://www.nytimes.com/2014/08/20/world/...

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>