Forum
| sveže · forumi · iskanje · shramba · sporočila · obveščanje · pravila & objave · vabilaSeznam forumov > Borza > Se v Sloveniji tržijo indeksni skladi?
Borza - osnove, Slovenija, Balkan
Iščem prvo neprebrano sporočilo v tej temi... najdeno na strani 1
| Nova objava v tej temi | Nova tema v forumu |
| vseh objav v tej temi: 12 |
| ||
Pozdravljeni. Zanima me, ali se v Sloveniji tržijo skladi, ki po vlaganju zvesto sledijo sestavi nekega globalnega indeksa (recimo S&P 500, MSCI World, Russell 3000)? Torej da za benchmark uporabljajo taisti indeks? Taki skladi so pasivno upravljani in imajo nižje provizije od aktivno upravljanih skladov, vendar nekako ne najdem takšnega sklada v Sloveniji. ETF-e poznam in da lahko vlagam v njih po celem svetu, ampak mene zanima, če obstaja kakšen klasični vzajemni indeksni sklad v Sloveniji, kamor lahko vlagam mesečno preko trajnika, torej resnično pasivno, kot pričajo boogleheads. Hvala. |
| ||
Poglej Amundi sklade, nekaj indeksnih je pri njih na voljo, nisem pa prepričan, če za underlying uporabljajo indekse, ki jih navajaš. |
| ||
Hvala, Sejad. Res je, tole sem našel (kopiram): 1. Amundi funds index equity euro - vezan je na referenčni kazalnik MSCI EMU, ki je namenjen merjenju uspešnosti trga lastniških VP v evroobmočju (države, ki so uvedle evro kot svojo nacionalno valuto) 2. North America - je vezan na refernčni kazalnik MSCI North America z visoko in srednje veliko tržno kapitalizacijo 3. Pacific ex Japan - je vezan na kazalnik MSCI Pacific ex Japan, ki je namenjen merjenju uspešnosti na razvitih trgih pacifiške regije (brez Japonske) Kako je možno, da Slovenci plačujemo visoke provizije upravljalcem aktivnih skladov, ko pa raziskave zadnjih desetletij kažejo na to, da so indeksni (pasivni) skladi donosnejši od aktivno upravljanih, poleg tega pa še cenejši? Računalnik matematično vlaga po sestavi indeksa - torej nič ne odloča niti kakšen človek odloča, kam se bo vložil denar in provizije so posledično manjše. Ko sem malo klical po borzno posredniških hišah, večinoma sploh niso vedeli, o čem govorim oziroma kaj so indeksni skladi ali pa so namenoma delali neumne. Tudi na denarnisupermarket.com ne obstaja filter za indeksne sklade, se pravi se Amundija sploh ne da najti oziroma izluščiti. Dokler stranke ne bojo začele spraševati po teh produktih, teh produktov ne bo. V ZDA je že skoraj polovica vseh vzajemnih skladov indeksnih in delež hitro narašča. Največji indeksni sklad Vanguard 500 je recimo večji od vseh hedge skladov skupaj. Pri nas skoraj ničla. Naše borznoposredniške hiše očitno lepo molzejo neznanje domačih vlagateljev. Ne samo zaradi nižjih donosov aktivnih skladov v primerjavi z indeksnimi skladi pač pa tudi zaradi visoke provizije. Že 1 % razlike v proviziji ob 30-letnem vlaganju po recimo 400 eur na mesec nanese na koncu na stotine tisoče evrov izgube. |
| ||
[iwanttoknow]To, da plačujemo provizije upravljalcem, je nepomemben problem. Brutalne vsote "preudarnih in poštenih" slovencev so drle v balkanske sklade, ko so bili najbolj vroči, v nepremičnine, ko so bile najdražje, in potem še v zlato, ko je bilo najvišje. Sedaj so ugotovili, da obstajajo indeksni skladi (ki sicer obstajajo že od časov Bogla, kot sam pišeš), in da je pa to res edini pravi pasivni in stroškovno učinkovit način vlaganja. To, da so medtem trgi noro visoko, podjetja pa z dobički v glavnem odkupujejo lastne delnice, medtem ko investicij in organske rasti BDP ni od nikoder, politična trenja pa so vedno bolj vroča... to seveda nima nobene veze z učinkovitostjo pasivnih indeksnih skladov. Če bo trg zgrmel za 50%, bomo mirno spali ob zadoščenju, da bi v aktivno upravljanem skladu izgubili še dodatna 2% za upravljanje. Na DS o indeksnih skladih že kar dolgo časa pišemo v jutranjih pregledih. Pomemben del učinkovitosti indeksnih skladov je njihova velikost in neposrednost dostopa na trg. Naše borznoposredniške hiše očitno lepo molzejo neznanje domačih vlagateljev. Ne samo zaradi nižjih donosov aktivnih skladov v primerjavi z indeksnimi skladi pač pa tudi zaradi visoke provizije.Naše borznoposredniške hiše upravljajo sklade, ki imajo toliko nabranega kapitala, kot malo večji kmetovalec v okolici Ljubljane, ki se mu obeta sprememba namembnosti obdelovalne zemlje v gradbene parcele. Zato je strošek upravljanja bistveno večji (kot pri velikih ameriških skladih), analitična moč za prave in pravočasne odločitve pa bistveno manjša. Vanguard upravlja skupaj cca 3000 milijard dolarjev, v ETF skladih ima približno 500 milijard :-) To je en od obrazov nacionalnega interesa: počutimo se dovolj pametne za investiranje na kapitalske trge, ne pa tudi za osnove angleščine ali nemščine, da bi vložili v tamkajšnje sklade, kjer so velikosti večje, zaščita vlagateljev boljša, track record daljši. Mi rabimo slovenskega upravljalca, ki večinoma ni nič drugega kot preplačani birokrat za šalterjem (z redkimi izjemami). V zadnjih letih so preživele kake tri borznoposredniške hiše, ki niso hkrati banke, vse ostalo je propadlo. Ne glede na to, kako lepo so molzli, so pomolzli premalo. Zdaj pa premisli, ali je temeljni problem na strani ponudbe (borzno posredniških hiš), ali povpraševanja (slovenksih vlagateljev). |
| ||
[milwal]Sm sam hotu napisat neki podobnega kot odgovor na zgornjo jamračino - - pa si me prehitu :-) OK sam bi zgornji če def. spremenil v Ko :-P |
| ||
Obstaja šansa, da trgi nikoli ne bodo zgrmeli pod 50% današnje vrednosti, zato sem napisal pogojnik. Nihče ne more toliko delnic prodati, kot jih lahko državne in paradržavne institucije pokupijo s sveže natisnjenim denarjem. Ki medtem ne povzroči inflacije, ker folk ki ga prejema (za prodajo delnic) ga troši postopoma. "mehka pot" v socializem z podržavljenim kapitalom in rentnim sistemom za prebivalstvo. Seveda ni nič manj verjetno, da pa pride do brzinskega sell-offa v mesecu dni, in ni važno koliko denarja se naprinta... razen če bi centralna banka sama direkt kupovala delnice na trgu. Kar je v resnici samo bolj učinkovita metoda tega, kar že počnejo... torej se komot lahko zgodi. Kot pravi kitajski pregovor: "o da bi živel v zanimivih časih!" :-) |
| ||
Milwal, hvala za tvoje misli. Zakoni tržnega gospodarstva pravijo, da je ponudba odraz povpraševanja, tako da bi morala biti krivda na strani slovenskih vlagateljev, ne borzno posredniških hiš. Ampak se mi velikokrat zdi, da ne živimo v tržnem gospodarstvu.... Sem kontaktiral SKB glede Amundija. |
| ||
[iwanttoknow]kar je v celoti problem vlagateljev, ki so pogosto na svoje neznanje celo ponosni in mu recejo zdrava kmecka pamet. ponudniku se enostavno ne splaca bolj piliti ponudbe, kot pa to zahteva raven povprasevanja. velja na vseh podrocjih. * zadnji popravek: 23.05.15 06:17 |
| ||
Ja, prav presenetljivo je, da je v Sloveniji tako malo možnosti za investiranje v indexne delniške sklade. Sem večkrat in počasi prebral Bogla, premislil (v okviru tistega kar vem) in ugotovil da je to zame povsem sprejemljiva filozofija. Ves čas v zgornji polovici uspešnosti; ne potrebujem več! Analitično teoretiziranje na teme: kaj pa če, kaj pa ko bi, mogoče pa, včasih, bi lahko, vem za, slišal sem, gotovo bo, zagotovo ne bo prepuščam drugim, ki vedo kaj in zakaj to govorijo. Da pa bi skušal najti nov Fidelity Magellan sem pa žal že prestar. |
| ||
[iwanttoknow]Vse kar pišeš je res... daleč smo mi od tržnega gospodarstva, ker tudi tega večina prebivalstva nikakor noče. Tržno gospodarstvo bi nam utegnilo povedati, da štancar s slovenskim potnim listom nima višje vrednosti od štancarja z bolgarskim ali bosanskim... zdaj pa pejd na volitve s tem :-) Sicer pa tudi jaz verjamem v indeksne sklade bolj kot v upravljane, bi pa v tem trenutku bolj svetoval vlaganje v zmernih mesečnih zneskih, ker so borze precej visoko in bi enkraten vskok s celim premoženjem lahko ob padcu pustil hude posledice. |
| ||
[iwanttoknow]tu bi znalo priti do dodatnih uvidov glede trznega gospodarstva :) |
| ||
priložnosti za vaše projekte Za vse vaše posojilo zahteva za oživitev svoje dejavnosti, bodisi za izvedbo projekta ali za nakup stanovanja ali pa potrebujete denar iz drugih razlogov preveč. Strinjam se, da vam pomagam z zneskom od 5000 € do 10.000.000 € s stopnjo 3% na leto in s trajanjem od 1 do 30 let. Prosim, prosimo, da me kontaktirate za več informacij. prosim kontaktirajte me. E-pošta: posojila386@gmail.com Viber: +22 995608568 |
| Nova objava v tej temi | Nova tema v forumu |
| vseh objav v tej temi: 12 |
Seznam forumov > Borza > Se v Sloveniji tržijo indeksni skladi?
Pregled novic
| 21.3. | Katere valute so najbolj primerne za prodajo na kratko? |
| 21.3. | Kje se skriva naslednja kriza? |
| 21.3. | Kako je to mogoče? Podjetja ne plačujejo prispevkov, posledic pa ni? |
| 21.3. | Slaba banka nad tiskarskega barona |
| 21.3. | Kako bo zaprtje obalne ceste vplivalo na cene nepremičnin |
| 21.3. | Dobavitelji o Agrokorjevih težavah |
| 21.3. | Bančniki bodo pozorni tudi na pretirano zapravljanje |
| 14.3. | Slovenska napoved zaposlovanja najboljša v Evropi in tretja na svetu |
| 14.3. | Kaj sploh pomeni izraz Evropa več hitrosti |
| 14.3. | Družbeno odgovorno do višjih donosov |
Moj portfelj - potrebna registracija
Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.
Kako začeti?
- Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
- Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.
HYPO Depozit
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,10%
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,09%
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,07%
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,05%
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,05%
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
Obresti:
Obrestna mera:
0,05%
Obresti:
0,42 €
Povejte svoje mnenje
Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?
