Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 08:36
2,61 %
9.930,34
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 21.02
-0,72 %
1.524,71
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Seznam forumov  >  Periskop  RSS    >  Nadležna identifikacija

Blog - Sandi Kodrič

Sandi Kodrič

V tem blogu se avtor pretežno čudi in sprašuje o raznih temah - ki so ali pa niso povezane s financami.

Vse zapisano je osebno mnenje, ki nima nobene povezave z družbo, lastnico teh spletnih strani.

Rubrike
·banke (36)
·borza (35)
·certifikati (13)
·davki (9)
·ekonomija (36)
·hec (7)
·jezik (17)
·kekec (20)
·knjige (2)
·mediji (21)
·nadzorniki (20)
·nakupovanje (11)
·nepremičnine (52)
·oglaševanje (25)
·pokojnina (55)
·politika (50)
·potrošnik (15)
·psihologija (3)
·razno (8)
·skladi (93)
·sodstvo (5)
·svoboda (6)
·zakonodaja (19)
·zavarovanje (31)
·zdravstvo (11)
Arhiv
·nov 2015 (1)
·maj 2015 (1)
·feb 2015 (1)
·dec 2012 (1)
·nov 2012 (1)
·okt 2012 (4)
·jul 2012 (6)
·jun 2012 (1)
·maj 2012 (1)
·apr 2012 (5)
·mar 2012 (2)
·feb 2012 (3)
·jan 2012 (4)
·dec 2011 (3)
·nov 2011 (4)
·okt 2011 (7)
·sep 2011 (2)
·avg 2011 (6)
·jul 2011 (1)
·jun 2011 (4)
·maj 2011 (13)
·apr 2011 (8)
·mar 2011 (15)
·feb 2011 (4)
·jan 2011 (11)
·dec 2010 (9)
·nov 2010 (12)
·okt 2010 (10)
·sep 2010 (10)
·avg 2010 (11)
·jul 2010 (8)
·jun 2010 (9)
·maj 2010 (11)
·apr 2010 (11)
·mar 2010 (17)
·feb 2010 (6)
·jan 2010 (5)
·dec 2009 (7)
·nov 2009 (6)
·okt 2009 (9)
·sep 2009 (3)
·avg 2009 (8)
·jul 2009 (3)
·jun 2009 (2)
·maj 2009 (7)
·apr 2009 (5)
·mar 2009 (12)
·feb 2009 (7)
·jan 2009 (11)
·dec 2008 (6)
·nov 2008 (11)
·okt 2008 (10)
·sep 2008 (5)
·avg 2008 (8)
·jul 2008 (4)
·jun 2008 (12)
·maj 2008 (8)
·apr 2008 (7)
·mar 2008 (9)
·feb 2008 (6)
·jan 2008 (7)
·dec 2007 (5)
·nov 2007 (8)
·okt 2007 (6)
·sep 2007 (8)
·avg 2007 (8)
·jul 2007 (1)
·jun 2007 (8)
·maj 2007 (11)
·apr 2007 (12)
·mar 2007 (11)
·feb 2007 (6)
 
Nadležna identifikacija
Rubrika: skladi, zakonodaja
<  |  >  |  seznam
 20.01.08 21:05  sandi (admin) (DS) shramba  

Jutri, 21.1. začnejo veljati vse določbe novega Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Zakon je sicer deloma že bil uveljavljen 21.7. lani, sedaj pa stopi v veljavo še preostanek. To področje je bilo doslej pri nas urejeno izjemno strogo, strožje kot drugod v EU (primer).

Zdaj pa ureditev končno prinaša vlagateljem nekaj ugodnosti pri razvpiti obvezni osebni identifikaciji pri pristopu k vzajemnemu skladu.

1. Pri drugi in vsakokratni naslednji pristopni izjavi pri isti družbi za upravljanje odslej NI VEČ potrebna identifikacija (opravljena mora biti samo pri prvem pristopu k skladu posamezne DZU). Vse se torej lahko uredi na daljavo in to ne glede na to, ali gre za pristop direktno pri DZU ali preko posrednika (kot je na primer Finančna točka).

2. Končno je vsaj delno dovoljena identifikacija s pomočjo elektronskega podpisa (kvalificiranega digitalnega potrdila). Tisto, kar je že leta možno tako v gospodarstvu, kot v javnem sektorju končno prihaja tudi v finančne organizacije. Zakaj samo "delno"? Ker je pri ta možnost omejena samo na matične organizacije (torej DZU), ni pa omogočena bankam, ki tržijo tuje sklade. Skratka, z elektronskim podpisom se boste lahko identificirali pri domačih DZU, ne pa tudi npr. pri SKB za namen pristopa k skladom SGAM. Verjetno naključno, kajne? Spomnimo se lahko na enako čudno nekdanjo določbo, ki do sprejetja ZISDU-1B ni dovoljevala tujim skladom, da se tržijo preko tretjih oseb (na primer Raiffeisen preko spletne Finančne točke).

Kakorkoli, korak naprej je storjen. Verjetno bo vsaj nekaj novosti in vsaj ponekod zaživelo v praksi zelo hitro.

Opomba: praktičnih navodil, kako bodo novosti uveljavljene na Finančni točki, zaenkrat še ni.

* zadnji popravek: 20.01.08 21:05


Komentarji uporabnikov
Replika? Pripomba? Še kaj manjka?  (vseh: 11; zadnji: 25.08.09 12:18)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 20.01.08 21:47  spacetripodgovori / citiraj

Kako pa je sedaj s prodajo točk vzajemnega sklada. V prospektih piše da treba it na sedež oz. pooblaščene točke. Se mi zdi pa to butasto saj prodajo delnic lahko naročim brokerju preko telefona, skladov pri DZU pa ne morem.
 20.01.08 23:46  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[spacetrip]

Kako pa je sedaj s prodajo točk vzajemnega sklada. V prospektih piše da treba it na sedež oz. pooblaščene točke. Se mi zdi pa to butasto saj prodajo delnic lahko naročim brokerju preko telefona, skladov pri DZU pa ne morem.
to imajo razlicne dzu razlicno urejeno. ze dolgo lahko za mnoge posljes po faksu in dela normalno.
 22.01.08 11:13  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[spacetrip]

Kako pa je sedaj s prodajo točk vzajemnega sklada. V prospektih piše da treba it na sedež oz. pooblaščene točke. Se mi zdi pa to butasto saj prodajo delnic lahko naročim brokerju preko telefona, skladov pri DZU pa ne morem.
Ja, to zna biti v teh dneh bolj zaželena storitev - ekspresni dvig denarja, vstavi kartico z elektronskim podpisom and you're out :-)

 22.01.08 15:35  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[spacetrip]

Se mi zdi pa to butasto saj prodajo delnic lahko naročim brokerju preko telefona, skladov pri DZU pa ne morem.
Nekoč, v 2005, ko se mi je še bolj dalo pisati o butastih stvareh, sem v Financah objavil tole:

---

Pred kratkim je časopis Delo pod naslovom "Razmere so alarmantne" (21. november, stran 3) objavil ugotovitve posebnega odbora Sveta Evrope za ocenjevanje odkrivanja in preprečevanje pranja denarja ter financiranje terorizma (Moneyval). Ta odbor je prepričan, da so razmere v Sloveniji pri odkrivanju in pregonu omenjene rabote katastrofalne: od leta 1995 do danes sta bila na sodišču zaključena natanko dva primera pranja denarja - oba z oprostilno sodbo. Skratka, po njihovem je pri nas pranja veliko, pregon pa zanič.

Kdor je imel kaj opravka s finančnim poslovanjem, se lahko ob tem prime za glavo. Slovenski urad za preprečevanje pranja denarja je v zadnjem desetletju v poslovanje pravnih oseb uvedel toliko postopkov, s katerimi naj bi odkrivali pranje denarja, da marsikje pomenijo hudo birokratsko breme. Primer: že ob odpiranju bančnega računa za novoustanovljeno podjetje brez zaposlenih je treba takoj imenovati pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja. Zavezancev za prijavljanje sumljivih transakcij je vedno več. Zavezanci morajo sestavljati sezname kazalnikov sumljivosti. Uslužbenci za okenci pa ugibati, ali se stranki tresejo roke od bolezni, jutranjega pelinkovca ali morda od vznemirjenja, ker namerava oprati denar.

Pri vlaganju v vzajemne sklade so bili preganjalci pralcev denarja posebej temeljiti. Pred leti je bilo nujno vse pristopne obrazce razširiti z novo rubriko: razlog za odpiranje računa. Urad za preprečevanje pranja denarja za zdaj še čaka na prvega butalca, ki se bo ujel v to prefinjeno past in kot razlog vpisal "pranje denarja".

V nekaterih drugih državah s temi postopki niso tako obsedeni. Primer: slovenski vlagatelj se enkrat samkrat, ob odpiranju računa, identificira v celovški banki in nato prek internetnega bančništva kupuje točke različnih skladov. Absurdno: tega istega ne more početi pri slovenskem posredniku, kajti tu se je treba ob vsakem novem skladu vsakokrat osebno identificirati.

Vsa ta samozaščitna opravila gospodarstvu jemljejo nezanemarljivo količino časa in posledično denarja. Učinek je nikakršen, ali pa, če smo zelo dobrohotni, zgolj preventiven. Zakon o preprečevanju pranja denarja bodo v kratkem spet spreminjali, kajpak v smer še večjega zaostrovanja. Dosedanjo osebno identifikacijo naj bi poslej razširili v "skrbni pregled stranke". Preoptimistično bi bilo pričakovati, da se bo zakonodajalec končno vprašal, ali ni šlo maltretiranje podjetij s pranjem denarja že čez vse normalne meje in ali je res oportuno takoj ustreči vsaki muhi evrobirokratov.
 22.01.08 16:59  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[sandi]

Nekoč, v 2005, ko se mi je še bolj dalo pisati o butastih stvareh
:))

i hear you
 22.01.08 17:32  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[sandi]

Zakon o preprečevanju pranja denarja bodo v kratkem spet spreminjali, kajpak v smer še večjega zaostrovanja. Dosedanjo osebno identifikacijo naj bi poslej razširili v "skrbni pregled stranke".
po nekaterih virih vkljucno z rektalnim...
 25.02.08 14:10  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
2. Končno je vsaj delno dovoljena identifikacija s pomočjo elektronskega podpisa (kvalificiranega digitalnega potrdila)
O pristopu k skladu z elektronskim podpisom (brez osebne identifikacije) piše današnji Delo FT pod naslovom Nakupi po spletu bodo omejeni.

Pristojni še ne vejo, kako bodo tolmačili zakon pri tem...



* zadnji popravek: 25.02.08 14:10
 26.02.08 11:09  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
O pristopu k skladu z elektronskim podpisom (brez osebne identifikacije) piše današnji Delo FT pod naslovom Nakupi po spletu bodo omejeni.



Pristojni še ne vejo, kako bodo tolmačili zakon pri tem...
Vsi interesenti morajo čakati še na sprejem ATVP-jevih "Smernic za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma na trgu vrednostnih papirjev". Te so zaenkrat v fazi osnutka (tekst) in ta osnutek spet vsebuje nekaj klasičnega pretiravanja, značilnega za obsesijo s pranjem denarja v Sloveniji (omenjeno v enem od prejšnjih postov).

Osnutek na primer pravi:

1. Za spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja s predvideno naravo in namenom poslovnega razmerja, ki ga je stranka sklenila pri organizaciji, se štejejo naslednji ukrepi:

a. primerjava in analiza podatkov o boniteti poslovanja stranke ter podatkov o registrirani dejavnosti z dejanskim obsegom poslovnih aktivnosti stranke pri organizaciji,

b. izpis izvršenih transakcij za določeno obdobje in njihova preučitev z vidika sumljivosti (namen posamezne transakcije, komu so bile transakcije namenjene, višino transakcij, način izvršitve posamezne transakcije in druge okoliščine),

c. priprava nove ocene tveganosti oziroma ažuriranje predhodne ocene tveganosti z dejanskim stanjem.

2. Za spremljanje in preverjanje skladnosti strankinega poslovanja z njenim običajnim obsegom poslovanja, se štejejo naslednji ukrepi:

a. spremljanje visokih transakcij - določitev internih mejnih zneskov za vsako stranko glede na kategorijo tveganosti, v katero sodi, ter analiza transakcij z vidika sumljivosti, če znesek preseže določeno mejno vrednost,

b. analiza obsega prometa, ki ga stranka opravlja oziroma ga je opravila pri organizaciji na podlagi sklenjenega poslovnega razmerja, z vidika indikatorjev sumljivosti.

3. Za spremljanje veljavnosti pridobljenih listin in podatkov o stranki, se štejejo naslednji ukrepi:

a. ponovni letni pregled stranke v skladu s 23. členom ZPPDFT,

b. ponoven pregled stranke, če obstaja dvom o verodostojnosti in ustreznosti predhodno dobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke,

c. samoiniciativno preverjanje podatkov o stranki ali njenem zakonitem zastopniku v sodnem ali drugem javnem registru,

d. preverjanje pridobljenih podatkov neposredno pri stranki ali njenem zakonitem zastopniku ali pooblaščencu,

e. redno preverjanje liste oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi Varnostnega sveta OZN in Evropske unije.

 03.03.08 10:19  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
O pristopu k skladu z elektronskim podpisom (brez osebne identifikacije) piše današnji Delo FT pod naslovom Nakupi po spletu bodo omejeni.
V nadaljevanju članka iz preteklega tedna v današnjem Delu FT avtor navaja takole:

1. Ilirika DZU že ima pripravljeno spletno rešitev eSkladi.

2. Infond 'intenzivno pripravlja informacijsko podporo, kar bo predvidoma končano do aprila.

3. KD Skladi in KD BPD se še odločata, ali se bosta tega posluževala.

4. V Triglavu DZU in Publikumu PDU se na novo možnost pripravljajo in pričakujejo začetek v prvi polovici letošnjega leta.

5. V Abančni DZU "bodo identifikacijo strank na daljavo omogočili takoj, ko jim bodo to dopuščale njihove tehnološke možnosti in ko bodo imeli izdela ustrezen informacijski sistem, ki bo izpolnjeval z zakonom oziroma pravilnikom določene pogoje ter omogočal varno in učinkovito elektronsko poslovanje."
 23.04.08 10:41  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
2. Končno je vsaj delno dovoljena identifikacija s pomočjo elektronskega podpisa (kvalificiranega digitalnega potrdila). Tisto, kar je že leta možno tako v gospodarstvu, kot v javnem sektorju končno prihaja tudi v finančne organizacije. Zakaj samo "delno"? Ker je pri ta možnost omejena samo na matične organizacije (torej DZU), ni pa omogočena bankam, ki tržijo tuje sklade. Skratka, z elektronskim podpisom se boste lahko identificirali pri domačih DZU, ne pa tudi npr. pri SKB za namen pristopa k skladom SGAM. Verjetno naključno, kajne?
Tole zgoraj se je zdaj z novim tolmačenjem Urada za preprečevanje pranja denarja, ki je bilo objavljeno prejšnji teden v reviji Pravna praksa, spremenilo:

"Družba za upravljanje lahko trženje in prodajo kuponov svojih vzajemnih skladov ob določenih predpostavkah prenese oz. prepusti tudi takšnemu posredniku (t.j. zunanjemu pogodbenemu partnerju), ki bi njene sklade tržil tudi po elektronski poti. Po mnenju Urada je takšna možnost dopustna zgolj v primerih:



  1. ko je posrednik tudi sam organizacija iz prvega odstavka 4. člena ZPPDFT; in

  2. ko posrednik izpolnjuje pogoje iz Pravilnika o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila stranke (Ur.l. RS, št. 10/2008, v nadaljevanju: Pravilnik), kar mora s pisno izjavo potrdili tudi Uradu.



Iz navedenega torej sledi, da kupone vzajemnih skladov določene družbe za upravljanje po elektronski poti lahko trži tudi posrednik, kot je npr. banka, BPD ali pošta, ki izpolnjuje s Pravilnikom predpisane pogoje, ne pa tudi druge pravne ali fizične osebe, ki niso organizacije oz. zavezanci iz 4. člena ZPPDFT in kot taki niso dolžni izvajati ukrepov za preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma.


Skratka, BPH ali banka DA, medtem ko na primer Vzajemci in Individa NE, v kolikor ne postaneta (mali) borznoposredniški družbi.

 25.08.09 12:18  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

Včerajšnje Delo FT prinaša nekaj primerjave pri storitvah elektronskega pristopa k skladom:

V skladu z zakonodajo morajo banke, družbe za upravljanje, zavarovalnice, borznoposredniške družbe, družbe, ki izdajajo elektronski denar, in podobne ustanove za sklenitev poslovnega razmerja s stranko njeno istovetnost ugotoviti na podlagi uradnega osebnega dokumenta v njeni navzočnosti. Pod določenimi pogoji pa se identiteto lahko ugotavlja tudi na podlagi kvalificiranega digitalnega potrdila, ki ga izda registrirani overovitelj (sigen-ca, pošta(r)ca, halcom-ca, ac-nlb, sigov-ca). To pomeni, da imetniku certificiranega elektronskega podpisa ni treba obiskati poslovalnice DZU, če želi podati zahtevo za odprtje pristopne izjave k izbranemu vzajemnemu skladu, ampak to lahko stori po spletni aplikaciji iz domačega naslanjača.

»Prijava na storitev in identifikacija stranke sta preprosti. Opravita se z digitalnim podpisom, podobno, kot smo navajeni na primer pri storitvah elektronskega bančništva z digitalnim potrdilom. Vlagatelj za vstop v sistem potrebuje digitalno kvalificirano potrdilo, ki ga registrira ob prvi prijavi. Prvo vplačilo v sklad je mogoče po potrditvi pristopne izjave, ki jo pošlje DZU. Tudi za varnost je poskrbljeno enako kot pri elektronskem bančništvu,« je povedal Gregor Žvipelj, član uprave Ilirike DZU, kjer že nudijo možnost spletnega poslovanja. V sklad je mogoče vplačevati tako, da stranka bodisi odpre direktno bremenitev, če želi redno mesečno vlagati, lahko pa izpiše podatke na plačilni nalog oziroma izvede nakazilo na drug običajen način.

Ko vlagatelj izvede registracijo novega uporabnika, mu DZU pošlje potrebna gesla za začetek uporabe sistema, pojasnjuje Lavra Munda Slaček iz KBM Infonda, kjer je storitev prav tako na voljo. »Uporabniku so na spletu dosegljivi vsi podatki o dotedanjih naložbah v podsklade našega krovnega sklada, spremlja lahko, v kateri fazi potrditve so zahteve, ki jih je poslal na DZU.« Spletno pristopanje je mogoče tudi k podskladom pri krovnem skladu Triglav DZU. Portal služi tudi kot orodje za spremljanje vlagateljevih transakcij, omogoča vam vpogled v stanje naložb, dostop do obrazcev in dokumentov, svežih finančnih informacij, poročil skladov in komentarjev borznih dogajanj.

Iz KD Skladov so sporočili, da bodo strankam v prihodnosti omogočili pristop k njihovim skladom prek spletne poslovalnice, za zdaj pa je zaradi preverjanja istovetnosti stranke za to še potreben obisk poslovalnice. »Ko bomo sistem uvedli, nam bo novi vlagatelj poleg identifikacije s kvalificiranegaim digitalnim potrdilom moral poslati še fotokopijo osebnega dokumenta. Preverjali bomo tudi, ali je prvo vplačilo izvedeno z vlagateljevega osebnega računa,« so še navedli.

V nekaterih DZU omogočajo naročila pristopnih izjav po spletnih portalih. Podjetje zahtevo obdela in jo stranki, ki že vlaga v njihove sklade, po pošti pošlje v podpis in ko jo ta vrne, lahko izvede vplačilo v sklad. Novi vlagatelji pa se morajo s prejetimi dokumenti zglasiti v poslovalnici in opraviti identifikacijo.

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>