Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 08:53
-0,33 %
7.376,14
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 07:50
0,66 %
1.439,86
SI 05.12
0,61 %
904,48
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Seznam forumov  >  DS (prej: FT)  RSS    >  Jutranji pregled - sreda, 7.10.2009

Rubrike
·ETF (2)
·FT (9)
·Slovenija (21)
·balkan (8)
·garantirani (2)
·novitrgi (17)
·preglednovic (1282)
·razno (21)
·skladi (32)
·svet (2)
·zavarovanja (1)
Arhiv
·nov 2010 (10)
·okt 2010 (21)
·sep 2010 (22)
·avg 2010 (22)
·jul 2010 (22)
·jun 2010 (21)
·maj 2010 (21)
·apr 2010 (20)
·mar 2010 (23)
·feb 2010 (19)
·jan 2010 (20)
·dec 2009 (18)
·nov 2009 (21)
·okt 2009 (22)
·sep 2009 (22)
·avg 2009 (21)
·jul 2009 (23)
·jun 2009 (22)
·maj 2009 (40)
·apr 2009 (40)
·mar 2009 (44)
·feb 2009 (40)
·jan 2009 (40)
·dec 2008 (43)
·nov 2008 (40)
·okt 2008 (44)
·sep 2008 (44)
·avg 2008 (21)
·jul 2008 (25)
·jun 2008 (39)
·maj 2008 (40)
·apr 2008 (44)
·mar 2008 (42)
·feb 2008 (42)
·jan 2008 (42)
·dec 2007 (41)
·nov 2007 (51)
·okt 2007 (58)
·sep 2007 (43)
·avg 2007 (24)
·jul 2007 (28)
·jun 2007 (36)
·maj 2007 (51)
·apr 2007 (14)
 
Jutranji pregled - sreda, 7.10.2009
Rubrika: preglednovic
<  |  >  |  seznam
 07.10.09 09:41  andrejcc (DS) shramba  




Komentarji uporabnikov  (vseh: 17; zadnji: 08.10.09 11:29)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 07.10.09 10:03  razlog001odgovori / citiraj

Simona Toplak:

"Treba je privatizirati, da postane jasno, kdo komu kaj krade. Za to potrebuješ "samo" enega pametnega politika in toliko pameti pri Slovencih, da ga izvolijo. Posebej z drugim bo spet težko."
 07.10.09 11:31  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--prihodnji razvoj in konkurencnost slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju zagotovoljen

Minimalna plača najmanj 600 evrov neto, menedžerska plača največ desetkratnik najnižje plače in tretjina dobička za zaposlene

by nikoli delal semolic http://www.finance.si/259827/Semoli%E8_T...
 07.10.09 11:40  _deaistoodgovori / citiraj

off topic, sam men je res hud (glede nato da se skoz pregovarjamo zarad drzavne uprave.)

Na davčnem uradu so iskali novega sodelavca za »štempljanje« oddanih napovedi.

Ker pa je na nekaterih napovedih bilo potrebno udariti tudi do deset štampiljk, je bila najvažnejša lastnost, da je kandidat znal šteti do deset.

Prvi kandidat vstopi, pa ga vodja kadrovske službe vpraša ali zna šteti do deset.

Nakar on: "Normalno - 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0!"

"Lepo, ampak kaj ne znate obratno, prav od 1 do 10 ?"

"Ne, ker sem bil prej pri NASI, tam smo vedno tako steli pa nočem več obratno.."

"Nisi primeren ! Nasvidenje."

"Naslednji prosim."

Drugi kandidat na vprašanje, če zna šteti do deset.

"Seveda - 1, 3, 5, 7, 9, 10, 8, 6, 4, 2 !"

"Ampak, kaj ne znate normalno od 1 do 10 šteti kot vsaki drugi?"

"Ne, ker sem bil prej pri posti, tam smo vedno tako delali, neparne hišne številke na eni strani, parne pa na nasprotni..."

"Hvala, nasvidenje. Naslednji!"

Vodja kadrovske službe: "Znate šteti do deset?"

Tretji kandidat: "Pa ja - 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10."

"Super, kje ste pa bili prej zaposleni?"

"Ja, na državni upravi!!."

"Na državni upravi? Ja to me pa prav preseneča. Povejte - saj ne da je pomembno - ampak znate šteti tudi dalje od deset?"

"Veste da - pubec, dama, kralj, as!"
 07.10.09 11:47  matic7odgovori / citiraj
[deaisto]

off topic, sam men je res hud (glede nato da se skoz pregovarjamo zarad drzavne uprave.)



Na davčnem uradu so iskali novega sodelavca za "štempljanje" oddanih napovedi.

Ker pa je na nekaterih napovedih bilo potrebno udariti tudi do deset štampiljk, je bila najvažnejša lastnost, da je kandidat znal šteti do deset.

Prvi kandidat vstopi, pa ga vodja kadrovske službe vpraša ali zna šteti do deset.

Nakar on: "Normalno - 10, 9, 8, 7, 6, 5, 4, 3, 2, 1, 0!"

"Lepo, ampak kaj ne znate obratno, prav od 1 do 10 ?"

"Ne, ker sem bil prej pri NASI, tam smo vedno tako steli pa nočem več obratno.."

"Nisi primeren ! Nasvidenje."

"Naslednji prosim."

Drugi kandidat na vprašanje, če zna šteti do deset.

"Seveda - 1, 3, 5, 7, 9, 10, 8, 6, 4, 2 !"

"Ampak, kaj ne znate normalno od 1 do 10 šteti kot vsaki drugi?"

"Ne, ker sem bil prej pri posti, tam smo vedno tako delali, neparne hišne številke na eni strani, parne pa na nasprotni..."

"Hvala, nasvidenje. Naslednji!"

Vodja kadrovske službe: "Znate šteti do deset?"

Tretji kandidat: "Pa ja - 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10."

"Super, kje ste pa bili prej zaposleni?"

"Ja, na državni upravi!!."

"Na državni upravi? Ja to me pa prav preseneča. Povejte - saj ne da je pomembno - ampak znate šteti tudi dalje od deset?"

"Veste da - pubec, dama, kralj, as!"


:)))))))))))))
 07.10.09 12:08  oceanodgovori / citiraj

ampak muzka je pa dobra :))

no saj vic tud

uf to sta pa že dve dobri stvari

* zadnji popravek: 07.10.09 12:08
 07.10.09 16:58  Attractionodgovori / citiraj
[andrejcc]

Nial Ferguson o težavah "To big to fail" in potrebi po tem, da kdaj tudi kakšna finančna inštitucija propade, da se moralni hazard ne povečuje. Zadnje reševalne akcije naj bi moralni hazard le povečevale.


se malo obseznejsi pdf na isto temo, istega avtorja, "To big to live"

http://www.cps.org.uk/cps_catalog/too%20...

drugac se pa strinjam z oceanom, odlicen glasbeni izbor!

(pa vic je tud dober :))

 07.10.09 17:16  jaz2diodgovori / citiraj
[andrejcc]

--prihodnji razvoj in konkurencnost slovenskega gospodarstva v mednarodnem okolju zagotovoljen



Minimalna plača najmanj 600 evrov neto, menedžerska plača največ desetkratnik najnižje plače in tretjina dobička za zaposlene

by nikoli delal semolic http://www.finance.si/259827/Semoli%E8_T...
OK, pustmo Semolica, tudi 10-kratnik je verjetno precej premalo, ampak nek sprejemljiv fiksni n-kratnik je mogoce cisto dobra ideja. Ena od stvari, ki najbolj strizejo v trenutnem kapitalizmu so ravno ti 350-kratniki, ki jih dobijo managerji za svoje delo. To enostavno ne more imeti povezave s koristnostjo, storilnostjo ali katerokoli drugo postavko njihovega dela, sorry. Tocno se ve, da so bili ti x-kratniki vcasih bistveno nizji (analize za ZDA), pa so bila podjetja ravno tako (ne)uspesna kot so sedaj? Tudi takrat so nekateri managerji delali po 15 ur, pod pritiski, itd. Kaj je danes drugace da mora biti namesto 20-kratnika 350-kratnik?

V ZDA so poskusali to omejiti z javno objavo najvisjih vec-kratniskih plac, in kaj je bil efekt: to je sprozilo samo se bistveno vecje povecanje teh x-kratnikov, ker so managerji sedaj vedeli koliko imajo kolegi in so spet tekmovali, se pri tem...in zdaj je kar je. Ekstremna povisanja teh plac v ZDA (na katera se radi kot referenco za normalno managersko placo sklicujejo potem seveda tudi pri nas) so bila v veliki meri odraz njihovega medsebojnega tekmovanja, s storilnostjo, koristnostjo, itd. to ni imelo nobene veze.

Mogoce je nek tak mehanizem kot eksperiment lahko ena od posledic te krize. Verjetno bi cisto v redu shajali brez tistih, ki ne bi hoteli managirati za manj kot cca. 20.000 neto. Z 20.000 neto na mesec pa res lahko zelo lagodno zivis in z nekaj veselja do svojega dela gotovo ne gres takoj na lov za novo sluzbo v kako drzavo, kjer takih omejitev ni. Itak so med takimi, ki bi takoj trdili, da je to premalo za njihovo neprecenljivo delo bolj ali manj same hipersposobne "cvetke" ki sedaj zapuscajo za sabo unicena podjetja. Skoda, ker niso ze zdavnaj sli s trebuhom za kruhom po visje place kam dalec proc. Ali pa ker niso imeli omejitve in bi vsaj manj pokasirali za svoje delo. Res pogresanja vrednih je verjetno bistveno manj kot prej omenjenih. Bilanca bi bila verjetno pozitivna.

navalite..
 07.10.09 17:26  cinkodgovori / citiraj

Kaj ima država ali sindikat z višino plače managerja privat podjetja? In kaj imaš ti za odločati s kako plačanim managerjem bi lahko kdo shajal? To je stvar lastnikov in pika. Če ga lastnik hoče plačat 1000 kratnik plače delavca pa naj... Če delavcu, ne glede na to koliko ima sam plačo, gre plača njegovega šefa preveč v nos, lahko zmeraj odide. Če malemu delničarju ni všeč koliko so veliki delničarji odločili, da ima manager plače, lahko proda delnice. Res mi ni jasno na kakšni osnovi bi ti na nivoju države določal plače managerjev privat podjetij...
 07.10.09 17:56  GreenBlueodgovori / citiraj

Država sigurno ne, sindikat pa deloma vendarle; oziroma mogoče bi moral reči delavci?

Meni se tudi nekako ne izide mišljenje o fiksnih maksimalnih razmerjih plač. Recimo ne predstavljam si, da bi kak stari dobri Miloš Kovačič imel samo 10x; s tem se še njegovi delavci najbrž ne bi strinjali.

Je pa problem v Sloveniji, ker še toliko velikih podjetij nima normalnih lastnikov in je vse v nekem "incestu", ko so nadzorniki enih hkrati lastniki drugih pa direktorji tretjih itd., prvi in tretji povezanimi s tadrugimi, čeprav so že drugje "v žlahti" itd... in potem pride do res nezasluženih direktorskih plač in folk pa potem seveda pizdi(mo)...

Če bi blo vse normalno privat, bi moralo slejkoprej priti tudi do spodbujanja kvalitetnega dela in dobrih idej tudi na nižjih položajih (mogoče se marsikdo ne bi strinjal, a tudi "navaden" delavec v proizvodnji lahko z dobro idejo firmi pošteno pomaga), če ne drugače (zaradi ubijalskih davkov pri plači) pa preko lastniških deležev, deležev pri dobičku, poštenega nagrajevanja inovacij, novih idej ipd. Potem bi tudi "mali" človek imel občutek, da nekaj prispeva oziroma je njegovo dobro delo opaženo oziroma bi v nasprotnem primeru z lažjim srcem odšel nekam, kjer vse to bolj opazijo.

Gotovo bi blo manj poslošenega pizdenja in foušije, če ne drugega.

Zdaj gre pač vse skupaj število ur krat urna postavka plusminus 10% (odvisno kako stoji firma) in konec.

Nekakšne "individualne pogodbe" za vsakega delavca bi mogoče rabili?

Skratka, faktor je lahko zaradi mene tudi 1000x, če se pošteno nagrajuje tudi nižje zaposlene, če pa ne zna zrihtat firme tako, da je tudi delaven in inventiven delavec kaj več kot na minimalcu, potem si pa tudi enega evra ne zasluži...

* zadnji popravek: 07.10.09 17:56
 07.10.09 20:12  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[jaz2di]

V ZDA so poskusali to omejiti z javno objavo najvisjih vec-kratniskih plac, in kaj je bil efekt: to je sprozilo samo se bistveno vecje povecanje teh x-kratnikov, ker so managerji sedaj vedeli koliko imajo kolegi in so spet tekmovali
tako nekak :)

v sloveniji je sicer problem sindikatov in managerjev vsaj zame ta, da se je tezko odlociti, v kateri skupini (ce gledamo celotno skupino) so vecji abervezniki. oboji se res zelo trudijo glede tega.
 07.10.09 20:14  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[jaz2di]

Mogoce je nek tak mehanizem kot eksperiment lahko ena od posledic te krize.
po moje je zelo zelo verjetno, da se bodo v mnogih drzavah pojavile izrecne omejitve (mislim, da v VB zlasti lezejo v to smer).

however...

kaj s tem dosezes? dosezes to, da skusajo bogovi odpeljati denar iz firme na druge nacine.

ja ni problema, saj imamo nadzorni svet, pa konec koncev lastnike...

a res?
 07.10.09 21:40  jaz2diodgovori / citiraj
[cink]

Kaj ima država ali sindikat z višino plače managerja privat podjetja? In kaj imaš ti za odločati s kako plačanim managerjem bi lahko kdo shajal? To je stvar lastnikov in pika.
Seveda imas zelo prav. To je gotovo najmocnejsi argument proti fiksnim n-kratnikom ali podobnim omejitvam. Ampak realnosti ne smemo spregledati in je takoj pozabiti samo zato, ker je teorija tako zelo lepa. In realnost ima zdaj nekaj prav zoprnih primerov tega tipa:

- ali je General Motors privat firma?

- ali je drzava resevala General Motors?

- s cigavim denarjem je bilo opravljeno resevanje?

- je se vedno povsem nedvoumno, da imajo le lastniki pravico odlocati?

Pazi: in to se je zgodilo v ZDA, najbolj (kvazi)kapitalisticni drzavi na svetu.

Temu lahko dodamo se tole:

- so managerji General Motors dobro placani?

- so dobro vodili firmo? (namig: ze 20 let so za casom, ze 10 let nocejo videti kaj se dogaja okrog njih)

- so mogoce vrnili place izpred dveh let, sedaj ko se je izkazalo, da jih mora resiti drzava, tudi zaradi plenjenja podjetja?

- bi bilo torej dobro imeti neko preventivo (fiksne omejitve so le ena ideja), ki bi omogocala, da je tovrstna skoda v podjetjih (predvsem v tistih, ki so prevelika da bi propadla) vsaj nekoliko omejena? Jaz mislim, da mogoce pa.

Slisi se bogokletno, ampak a ni drzavno resevanje privat firm, ki so se nedavno razmetavale z denarjem (in to v ZDA) se bolj bogokletno?

Konec koncev smo sicer zlahka ponovno (in stalno) talci takih podjetij - so privat, ampak imajo tak vpliv na druzbo (recimo prek stevila zaposlenih, edinstven knowhow, itd.) da enostavno morajo obstati in jih je, vsaj na kratki rok (volitve anyone), mogoce pa tudi v splosnem, ceneje resevati kot pustiti propasti. Ce ni sprememb, bo praksa privat uzivanja dobickov v dobrih letih in prepuscanja izgub drzavi, ko je stanje manj roznato, ostala z nami in se kvecjemu se bolj razsirila, saj se bo marsikdo, ki doslej ni izsiljeval s svojim polozajem udaril po celu: "pa saj to lahko pa tudi meni rata". No, pri nas je teh zal ostalo bolj malo ;).
 07.10.09 21:55  jaz2diodgovori / citiraj
[GreenBlue]

mogoče se marsikdo ne bi strinjal, a tudi "navaden" delavec v proizvodnji lahko z dobro idejo firmi pošteno pomaga
Se strinjam in definitivno se to premalo nagrajuje, ampak oprosti, moram tale delcek zlorabiti se za nekoliko nasprotni pogled: je namrec tudi tako, da se marsikdo, ki je z dobro idejo opravil izboljsavo, potem 3.14zdi v bifeju, da bi to zihr lahko bil patent in da je po TV videl kako nekateri zivijo od patentov in kako je sedaj direktor ali baraba, ki zivi od njegovega na skrito prijavljenega patenta ali pa je glup, ker ni prijavil patenta in bi sedaj vsi v firmi lahko vozili sluzbene Mercedese. Tako ima pa samo neko nagrado - ki dejansko je ponavadi nesorazmerno majhna glede na korist, ki jo prinasa.

Kaj je sploh mogoce patentirati in kaj je smiselno patentirati pa so stvari, ki jih potem nihce vec noce slisati. In v najboljsem primeru jih odneses z zakljuckom, da "to pravis, ker si samo fous". Ma cemu? Razlogu za samopomilovanje?
 08.10.09 09:12  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[jaz2di]

Konec koncev smo sicer zlahka ponovno (in stalno) talci takih podjetij - so privat, ampak imajo tak vpliv na druzbo (recimo prek stevila zaposlenih, edinstven knowhow, itd.) da enostavno morajo obstati in jih je, vsaj na kratki rok (volitve anyone), mogoce pa tudi v splosnem, ceneje resevati kot pustiti propasti.
--primeri kot GM so problematicni kot ugotavljas, ker so to podjetja na nivoju TBTF in zaradi tega se mocno mesajo s politiko in jih ta tudi na koncu resuje

pridemo lahko do sklepa, da TBTF ne sme biti in konec. tako drzava nima koga resevati, saj ce resuje enega istocasno skodi zdravi konkurenci, ki ni delezna te pomoci in nastopi negativna selekcija. brez resevanja slaba podjetja pac propadejo in njihov trg prevzemajo boljsa, ki potem tudi zaposlujejo.

z vednostjo, da drzava ne bo pomagala je tveganje 100% na lastnikih in potem tej lahko placajo svoje managerje in delavce kolikor hocejo

pri nas pa je to itak cisto zmesano, ker je drzava se vedno prakticno najvecji lastnik v vseh podjetjih in je muckanje na dnevnem redu, nadzorni sveti ne opravljajo svoje funkcije in uprave se pasejo
 08.10.09 10:53  jaz2diodgovori / citiraj
[andrejcc]

TBTF...

z vednostjo, da drzava ne bo pomagala je tveganje 100% na lastnikih
OK. Saj se vse strinjam in brez TBTF problema mogoce sploh ne bi bilo. Ampak potem imam pa se dva pomisleka:

(1) recimo, da so vsa podjetja majhna ali kako drugace niso TBTF. In recimo, da se jih velika mnozica zacasno znajde v krizi (ali pa recimo cela branza). Bo drzava pomagala? Verjetno bo.

OK, je res, da v takih situacijah (ob razumni predpostavki, da so managerji precej razlicno placani) ocitno njihova placa ni glavni vzrok za tezave. Ampak drzavna pomoc ni izkljucena in to je bistvo tega, da je fiksna omejitev mogoce manj nora kot se zdi.

(2) v bistvu drzava pomaga podjetjem ne samo, ko so v krizi, ampak marsikdaj in na razlicne nacine. Ker se ji to splaca, ker je dobro za dobrobit drzavljanov [:) volitve], za BDP, in za polnost proracuna v [bliznji] prihodnosti. Nekaj primerov: subvencije na 100 in 1 nacin, celo v Sloveniji je sedaj precej denarja na voljo SMEjem v zacetnih fazah, pa razne spodbude za to in ono, konec koncev je par podjetij, ki zivijo povsem na proracunskem denarju EU prek raziskovalnih projektov, EU razvojnih spodbud itd. Pa lobiranje v tujini za posle za domaca podjetja...tudi to prinasa stroske. In se kup drugih, bolj ali manj posrednih reci. Vse to je pomoc z davkoplacevalskim denarjem. Dejansko precej konkretna, cetudi jo skusajo vse drzave skrivati pred drugimi, da ne bodo kregane ker ne spostujejo nacel svobodne konkurence in globalnega trga. ZDA heavily included, seveda.

* zadnji popravek: 08.10.09 10:53
 08.10.09 11:12  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
[jaz2di]

(1) recimo, da so vsa podjetja majhna ali kako drugace niso TBTF. In recimo, da se jih velika mnozica zacasno znajde v krizi (ali pa recimo cela branza). Bo drzava pomagala? Verjetno bo.
--zakaj bi? ta boljsa in mocnejsa bi prezivela in tudi zaposlila vecino ljudi z drugih. ce bi drzava pomagala podjetjem bi to spet selektivno (saj za vse kao ne bi imela denarja) najraje po politicni liniji in spet bi bila na delu negativna selekcija (glej pozitiven primer poljske in nevtikanja - http://denarnisupermarket.vzajemci.com/f...

OK, je res, da v takih situacijah (ob razumni predpostavki, da so managerji precej razlicno placani) ocitno njihova placa ni glavni vzrok za tezave. Ampak drzavna pomoc ni izkljucena in to je bistvo tega, da je fiksna omejitev mogoce manj nora kot se zdi.
--drzava naj pomaga delavcem v stiski ipd. drzava naj pomaga pri spodbujanju podjetnistva, drzava naj zagotavlja cimboljse pogoje za njene drzavljane na cim vec podrocjih... in ce se le da, naj ni ponudnik raznih storitev in se manj naj se mesa v trg, saj avtomatsko zaradi njene velikosti oz favoriziranja dolocenih subjektov izriva druge

(2) v bistvu drzava pomaga podjetjem ne samo, ko so v krizi, ampak marsikdaj in na razlicne nacine.
--tako seveda lahko. s spodbujanjem dolocenih sektorjev npr...

Ker se ji to splaca, ker je dobro za dobrobit drzavljanov [:) volitve], za BDP, in za polnost proracuna v [bliznji] prihodnosti. Nekaj primerov: subvencije na 100 in 1 nacin, celo v Sloveniji je sedaj precej denarja na voljo SMEjem v zacetnih fazah, pa razne spodbude za to in ono, konec koncev je par podjetij, ki zivijo povsem na proracunskem denarju EU prek raziskovalnih projektov, EU razvojnih spodbud itd. Pa lobiranje v tujini za posle za domaca podjetja...tudi to prinasa stroske. In se kup drugih, bolj ali manj posrednih reci. Vse to je pomoc z davkoplacevalskim denarjem. Dejansko precej konkretna, cetudi jo skusajo vse drzave skrivati pred drugimi, da ne bodo kregane ker ne spostujejo nacel svobodne konkurence in globalnega trga. ZDA heavily included, seveda.
--ja tu gre za vzpostavljanje pravega okolja. to je ena redkih vlog drzave, ki je smiselna oz. nujna za razvoj (ne pa ohranjanje nekega umetnega statusa quo za vsako ceno na racun vse mlajsih generacij) drzave. ampak s tem drzava ne pomaga direkt par izbranim podjetjem ampak panogi na kateri se potem najboljsi dokazejo v konkurencnem boju na trgu

* zadnji popravek: 08.10.09 11:12 - dodal link
 08.10.09 11:29  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

--gospodarski sistem v katerem zivimo je pac tak in smo premajhni da bi bili samozadostni. zaradi tega mora biti cilj mednarodno konkurencno gospodarstvo, ki bo prineslo tako zaposlenim kot lastnikom primerne nagrade in bo potem vec denarja, ki bo krozil znotraj drzave in bo posledicno vec za vse.

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>