Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 12:37
-0,62 %
9.629,02
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 05.06
2,26 %
1.285,78
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Seznam forumov  >  DS (prej: FT)  RSS    >  Jutranji pregled - torek, 24.11.09

Rubrike
·ETF (2)
·FT (9)
·Slovenija (21)
·balkan (8)
·garantirani (2)
·novitrgi (17)
·preglednovic (1282)
·razno (21)
·skladi (32)
·svet (2)
·zavarovanja (1)
Arhiv
·nov 2010 (10)
·okt 2010 (21)
·sep 2010 (22)
·avg 2010 (22)
·jul 2010 (22)
·jun 2010 (21)
·maj 2010 (21)
·apr 2010 (20)
·mar 2010 (23)
·feb 2010 (19)
·jan 2010 (20)
·dec 2009 (18)
·nov 2009 (21)
·okt 2009 (22)
·sep 2009 (22)
·avg 2009 (21)
·jul 2009 (23)
·jun 2009 (22)
·maj 2009 (40)
·apr 2009 (40)
·mar 2009 (44)
·feb 2009 (40)
·jan 2009 (40)
·dec 2008 (43)
·nov 2008 (40)
·okt 2008 (44)
·sep 2008 (44)
·avg 2008 (21)
·jul 2008 (25)
·jun 2008 (39)
·maj 2008 (40)
·apr 2008 (44)
·mar 2008 (42)
·feb 2008 (42)
·jan 2008 (42)
·dec 2007 (41)
·nov 2007 (51)
·okt 2007 (58)
·sep 2007 (43)
·avg 2007 (24)
·jul 2007 (28)
·jun 2007 (36)
·maj 2007 (51)
·apr 2007 (14)
 
Jutranji pregled - torek, 24.11.09
Rubrika: preglednovic
<  |  >  |  seznam
 24.11.09 08:47  sandi (admin) (DS) shramba  



  • [ne najdem članka: 13589] . Predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek je pojasnila, da v njihovi banki aktivno financirajo tako gospodinjstva kot podjetja, vendar obenem izpostavila, kako nekatere banke, ki so imele že pred krizo slab portfelj naložb, od države zahtevajo pomoč, pri tem pa se sklicujejo na krizo. »Banke sedaj dajejo na mizo en kup slabega portfelja, ki ni vezan na krizo, in apelirajo na državo, češ naj jim pomaga. Tega ne podpiram,« je dejala.

  • Morda je imela v mislih Istrabenzovo četico. [ne najdem članka: 13585] . Terjatve so velike: Bawag 92 mio, Sparkasse 56 mio, NLB 45 mio, Abanka 41 mio, Volksbank 36 mio, NKBM 29 mio, UniCredit 27 mio in tako dalje.

  • [ne najdem članka: 13588] . Poleg ureditve plačilne discipline je treba po mnenju malih gradbincev večjo pozornost posvetiti tudi spodbujanju investitorjev, predlagali pa so tudi ukinitev oziroma poostren nadzor gradnje v "lastni režiji", pri kateri naj bi bilo delo na črno najbolj razširjeno.

  • [ne najdem članka: 13584] . Po jesenskih gospodarskih napovedih evropske komisije, ki niso povsem skladne s slovenskimi, bo imela Slovenija leta 2010 sedemodstotni javnofinančni primanjkljaj. Med državami z evrom jih bo imelo leta 2010 manjši primanjkljaj kot Slovenija deset, večjega pa le pet.

  • [ne najdem članka: 13586] . Oglasil se je nekdanji državni sekretar za telekomunikacije: "Kvazinačelnost, ki jo demonstrira oranžna stranka, namreč ni nič drugega kot brisanje sledov nečastnih projektov iz preteklosti, v kateri med drugim lahko najdemo neuspešen poskus tajkunizacije Mobitela , še neraziskano pranje denarja prek dobaviteljev Mobitelu in Telekomu, ki po dimenzijah nekajkrat presega afero Patria , kadrovske rešitve v kontekstu klientelizma in korupcije v slogu afere Bados Consulting , oviranje razvoja konkurence v telekomunikacijah in podobno."

  • [ne najdem članka: 13587] . Očitno so slovenski novinarji pomembni akterji v aferi Patria. "To je pa res umazano delo. Ta slovenski reporter Dela nas je poklical prejšnji teden in rekel, da ima določene dokaze v zadevi Patria, ki bi nam jih želel predati. Vprašal sem ga, zakaj jih ne preda slovenski policiji. Odgovoril je, da zaupa samo finski policiji."

  • Tudi po 14 mesecih je precej premoženja institucionalnih vlagateljev pri evropski filiali Lehman Brothers še vedno zamrznjenega.

  • Timothyju Geithnerju se stolček že nekoliko maje.

  • General Motors želi iztisniti denar za sanacijo svojih evropskih tovarn od držav, kjer tovarne ležijo.



* zadnji popravek: 24.11.09 08:47


Komentarji uporabnikov  (vseh: 4; zadnji: 25.11.09 22:28)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 24.11.09 09:26  _deaistoodgovori / citiraj
Za male gradbince zmanjka denarja. Poleg ureditve plačilne discipline je treba po mnenju malih gradbincev večjo pozornost posvetiti tudi spodbujanju investitorjev, predlagali pa so tudi ukinitev oziroma poostren nadzor gradnje v "lastni režiji", pri kateri naj bi bilo delo na črno najbolj razširjeno.::
Aha, razumem... Ker pač s kolegi nekaj znaš narediti tega nebi smel, moraš pa poklicati Mićota(vozi MB-CL oz AUDI Q7 - če je blatna parcela), ki je investiral v tri kele, mešalec in dve lopati ter star kombi da je pripeljal 16 Albanskih mladincev...

Seveda njegov amortizacijski načrt predvideva da lopata in kela odplačujeta še CL in Q7, zato je urna postavka lopate cca 80€/h + delavec...

In potem dobiš garsonero za nadvse ugodnih 150.000€

lepo vas prosim
 24.11.09 09:34  ajerajodgovori / citiraj

Ne še hujše: Mujo Anđjelković odpre s.p. in potegne subvencijo in ker ve, da je smotano s plačili, da lep popust za 100% avans, zato ga razglasijo za šušmarja ;)
 25.11.09 19:42  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
Björqvist razburjen zaradi pisanja Dela: "To je pa res umazano delo". Očitno so slovenski novinarji pomembni akterji v aferi Patria. "To je pa res umazano delo. Ta slovenski reporter Dela nas je poklical prejšnji teden in rekel, da ima določene dokaze v zadevi Patria, ki bi nam jih želel predati. Vprašal sem ga, zakaj jih ne preda slovenski policiji. Odgovoril je, da zaupa samo finski policiji."
Odgovorni urednik Dela pa pravi danes:

Zgodbe in zgodbe

Časopis Delo je v ponedeljkovi številki na naslovnici objavil članek, ki je stresel Slovenijo. Teza, ki jo je novinar Dejan Karba nekaj tednov proučeval in potrjeval doma in na Finskem, je bila ena najpogumnejših v slovenskem novinarstvu zadnjih let: da so se »provizije« iz tako imenovanega oklepniškega posla stoletja s finsko Patrio zlivale za namene do lani vladajoče stranke SDS, ki je s tem denarjem financirala izhajanje pregrešno dragih propagandnih brezplačnikov, s katerimi je tedanja oblast v slehernem gospodinjstvu agitirala za ponovno izvolitev na parlamentarnih volitvah 2008. Toda poglavitna reakcija, ki je šokirala naš časopis kot prinašalca in dokazovalca te teze, je bila medijska, ne politična: stanovski kolegi iz drugih medijev se niso ukvarjali z razvojem naše teze in zgodbe, ampak nasprotno - s hotenim in zavestnim dokazovanjem, da je z našo zgodbo »nekaj« narobe. Politika, ki bi se morala Dela zbati, je zato v nastali zmedi pridobivala.

Del tveganja, da bo reakcija takšna, kakršna je bila, smo že v zasnovi prevzeli nase. Dokaj zavestno smo namreč razkrili naš temeljni vir, ki nam je zgodbo na Finskem potrdil. Pri pisanju ponedeljkovega članka bi se bili lahko omejili na »Delove zanesljive vire« v Helsinkih, a smo ocenili, da je zgodba pretežka, da bi jo temeljili na tem; poleg tega bi bile reakcije v tem primeru morda še ostrejše, saj bi vsi od nas zahtevali razkritje vira. V tehtanju med pravico javnosti do obveščenosti in pravico do zaščite virov smo se - v primeru finskega preiskovalca - odločili za prvo.

Od tod naprej pa je bil razvoj dogodkov po eni strani razumljiv, po drugi pa skoraj nepojmljiv. Razumljiv zato, ker je konkurenčnim medijem seveda laže problematizirati Delovo zgodbo kot razviti svojo; nepojmljiv pa zato, ker v razvitem medijskem svetu velja pravilo, da so novinarji ceh, ki v temeljnih zgodbah drži skupaj in zgodbe s skupnimi močmi razvija naprej, s čimer, če se milo izrazimo, družno nastavlja ogledalo domnevnim krivcem, praviloma iz vrst politike ali kapitala kot naravnih tarč medijev.

Delo je tako ravnalo, denimo, v primeru razvpite Berglundove televizijske oddaje o Patrii, ko smo tako močno podprli zgodbo (konkurence), da je ta postala nacionalna in osrednja. Slovenski mediji so v ponedeljek odpovedali, ker so se, kot rečeno, namesto vsebine problema lotili človeka, ki je problem odprl in nanj opozoril. Zato so mestoma prav po zasliševalsko obravnavali Delo in njegov članek, ne pa afere Patria-SDS-brezplačniki. In zato je etapni zmagovalec te zgodbe lahko celo SDS oziroma Janez Janša osebno: pokazalo se je, da ima v medijih - zlasti na TV Slovenija in STA - morda več podpornikov, kot je celo sam domneval.

Za sklep: Delo za zgodbo novinarja Dejana Karbe stoji z vsemi sredstvi, dokumenti, pričami in različnimi viri. Kdor je igral na karto Delovega notranjega razkola, je ustrelil mimo; osrednji slovenski časopis ni nabiralnik, v katerega pade, kar se komu zazdi, ampak je premišljeno urejevan dnevnik, kljub napakam, ki se občasno zgodijo vsakemu mediju. Zato gremo z zgodbo naprej, brez zadržkov in omahovanj. Ne bi pa bilo slabo, če bi kolegi iz drugih medijev konec tedna na tradicionalnih novinarskih dnevih ponovno razmislili tudi o tem, ali s pregovorno neenotnostjo v lastnih vrstah ne degradirajo poklica ali ceha, ki naj bi mu bili (skupaj z njegovimi vrednotami) zavezani.

Se bomo torej ukvarjali z razvojem utemeljene teze in zgodbe ali pa še naprej s hotenim in zavestnim raziskovanjem, kaj bi bilo z avtorji te zgodbe lahko narobe?

Darijan Košir
 25.11.09 22:28  andrejcc (DS) odgovori / citiraj

"osrednji slovenski časopis ni nabiralnik, v katerega pade, kar se komu zazdi"

--dk tezko o tem govori po vsem kar smo prebrali o pilr

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>