Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 18:57
1,70 %
9.545,73
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 29.05
-1,77 %
1.219,76
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Seznam forumov  >  DS (prej: FT)  RSS    >  Jutranji pregled - ponedeljek, 7.6. 2010

Rubrike
·ETF (2)
·FT (9)
·Slovenija (21)
·balkan (8)
·garantirani (2)
·novitrgi (17)
·preglednovic (1282)
·razno (21)
·skladi (32)
·svet (2)
·zavarovanja (1)
Arhiv
·nov 2010 (10)
·okt 2010 (21)
·sep 2010 (22)
·avg 2010 (22)
·jul 2010 (22)
·jun 2010 (21)
·maj 2010 (21)
·apr 2010 (20)
·mar 2010 (23)
·feb 2010 (19)
·jan 2010 (20)
·dec 2009 (18)
·nov 2009 (21)
·okt 2009 (22)
·sep 2009 (22)
·avg 2009 (21)
·jul 2009 (23)
·jun 2009 (22)
·maj 2009 (40)
·apr 2009 (40)
·mar 2009 (44)
·feb 2009 (40)
·jan 2009 (40)
·dec 2008 (43)
·nov 2008 (40)
·okt 2008 (44)
·sep 2008 (44)
·avg 2008 (21)
·jul 2008 (25)
·jun 2008 (39)
·maj 2008 (40)
·apr 2008 (44)
·mar 2008 (42)
·feb 2008 (42)
·jan 2008 (42)
·dec 2007 (41)
·nov 2007 (51)
·okt 2007 (58)
·sep 2007 (43)
·avg 2007 (24)
·jul 2007 (28)
·jun 2007 (36)
·maj 2007 (51)
·apr 2007 (14)
 
Jutranji pregled - ponedeljek, 7.6. 2010
Rubrika: preglednovic
<  |  >  |  seznam
 07.06.10 08:53  sandi (admin) (DS) shramba  



  • Premier Pahor je opravil prvo strukturno reformo, kot je - nekoliko pompozno - poimenoval referendum o arbitražnem sporazumu in zmagal z rezultatom 51:49. Udeležba je bila 42-odstotna.

  • Ljubljanska borza bo uvedla trgovalni sistem Xetra 17. septembra. Razširil se bo nabor borznih naročil, predvidene so zaključne avkcije v neprekinjenem načinu trgovanja, zamenjava enotnega tečaja z zaključnim in odprava omejitev gibanja tečajev. Pri nelikvidnih delnicah utegne to voditi k zanimivim pojavom.

  • Slovenski upravljavci skladov v času proračunske krize evrskih članic naložbe v evrih zamenjujejo z dolarskimi in kupujejo delnice defenzivnih panog, ugotavljata avtorja v Financah.

  • Ugibanje se vrača na sceno. Kdo ima v roki Črnega Petra v tokratni izvedbi, torej dolgove Grčije, Portugalske in Španije?

  • Pogled na grško krizo v zabavni risanki iz treh delov.

  • V petek so bili uprizorjeni krepki padci na zahodnih trgih., azijski pa gredo v korak z njimi danes.

  • Zadnje srečanje voditeljev G-20 je bilo velikanski uspeh, pravi Mike Shedlock, s kančkom ironije.



* zadnji popravek: 07.06.10 08:53


Komentarji uporabnikov  (vseh: 55; zadnji: 16.06.10 09:41)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 07.06.10 09:19  Diego Armando Xodgovori / citiraj

Ko malce gledam gigante na NYSE vidim da so P/E nekje med 9 in 15... Ali so delnice resnicno toliko oversold, ali nekateri vidijo nakaj kar je nam skrito?

lp

ps: Kaj si mislite o BP... Ali je upraviceno padla skorajda za polovico?

* zadnji popravek: 07.06.10 09:19
 07.06.10 10:28  MSTANK1odgovori / citiraj
ps: Kaj si mislite o BP... Ali je upraviceno padla skorajda za polovico?
http://www.youtube.com/watch?v=u0-oinyjs...
 07.06.10 10:33  Tujecodgovori / citiraj

veš, price earning je pizdarija... ob zmerni inflaciji, in zmernem trošenju je pač za predvidevati, da kaj bistveno bolje od teh defenzivnih gigantov se ne bo noben odrezal.

Kaj pa če bo potrošnja padala? Kaj, če bodo američani v naslednjih 10 letih trošili vsako leto samo za 5% manj? Koliko je potem vreden price earning?

Če pa gledaš za naslednja dva meseca, pa sem jaz na kontra strani. Mislim, da smo overbought. Ker če bo zaružilo, bo zaružilo po vseh, tako kot prejšnji downfall, in je kratkoročno povsem vseeno, kak p/e imaš, itd.

Goldman sachs je imel nekaj časa nazaj P/E 8, zdaj ga ima 6. Pol pa bodi pameten :-))
 07.06.10 12:37  Diego Armando Xodgovori / citiraj
[Tujec]
Goldman sachs je imel nekaj časa nazaj P/E 8, zdaj ga ima 6. Pol pa bodi pameten :-))

Ja Ventilator je šel na tistem komputru ki sam trguje... pa je šlo v franže za 2 PE-ja :)
 07.06.10 15:22  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[Diego Armando X]

ps: Kaj si mislite o BP... Ali je upraviceno padla skorajda za polovico?
prestudiraj kot case study recimo philip morris zadnjih 20 let.

 07.06.10 16:02  nevermindodgovori / citiraj
[crt]

:: [Diego Armando X]

:: ps: Kaj si mislite o BP... Ali je upraviceno padla skorajda za polovico?



prestudiraj kot case study recimo philip morris zadnjih 20 let.


Kot zanimivo uvodno branje:

http://www.ritholtz.com/blog/2010/06/oil...

(oz. cela slickonomics serija)

 07.06.10 17:30  orestodgovori / citiraj
<li>Zadnje srečanje voditeljev G-20 je bilo velikanski uspeh, pravi Mike Shedlock, s kančkom ironije.
Zadeva niti ni ironična, če kot glavno sporočilo vzamemo trditev, da lahko vsakdo zapravi le toliko kot zasluži. Ko bo to spoznala večina, si lahko obetamo boljših časov.
 07.06.10 17:42  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
[orest]

::
  • Zadnje srečanje voditeljev G-20 je bilo velikanski uspeh, pravi Mike Shedlock, s kančkom ironije.



    Zadeva niti ni ironična, če kot glavno sporočilo vzamemo trditev, da lahko vsakdo zapravi le toliko kot zasluži. Ko bo to spoznala večina, si lahko obetamo boljših časov.
  • Ja, se strinjam, ni najbolj posrečena beseda, ampak zjutraj se mudi in ni včasih časa za finese :-)
     07.06.10 19:56  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Zadeva niti ni ironična, če kot glavno sporočilo vzamemo trditev, da lahko vsakdo zapravi le toliko kot zasluži. Ko bo to spoznala večina, si lahko obetamo boljših časov.
    ko bo to vecina spoznala in sprejela, vzhod in zahod, drzavno in gospodinjsko, bo taka recesija, kot je svet se ni videl, razen ce bo to zelooooo dolgotrajno spoznavanje.

    seveda razumem naravno logiko zaprte bilance in na osebni ravni tudi to pocnem. vseeno pa je treba misliti tudi na to, da ne startamo iz vakuuma, temvec iz zatecenega stanja, v katerem je poraba (javna in osebna) zelo temeljito financirana iz posojil (torej iz porabe tistega, cesar nimamo in bomo baje nekoc imeli, ker bomo rasli - ekonomsko, demografsko, whatever).

    temu se da seveda pripomniti, da saj mogoce pa takoaltko ne bomo rasli, ne demografsko ne ekonomsko, in jaz sem kot ljubitelj japonske prvi, ki poda to pripombo :)



    * zadnji popravek: 07.06.10 19:56
     07.06.10 20:30  urkostarodgovori / citiraj
    [crt]

    kot ljubitelj japonske
    jebote... najprej si opozarjal na japonski scenarij, zdej si pa že ljubitelj :)

     07.06.10 20:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [urkostar]

    jebote... najprej si opozarjal na japonski scenarij, zdej si pa že ljubitelj :)
    ljubitelj v tem kontekstu = oseba, znana po stalnem tezenju z japonsko :)

    sicer pa ja, tam je precej stvari, ki so mi vsec. nimajo pa kaj dosti zveze s financami.
     07.06.10 20:42  ajerajodgovori / citiraj

    Kaj ti je pa všeč na Japonskem? Meni se zdi to brezosebna družba, da ne rečem plitka. Nekaj v smislu delam 12 u in potem grem na svoja dva kvadrata v golobnjaku.
     07.06.10 20:54  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

    narava, zgodovina, hrana (tisto malo, kar poznam), shinto in zen.

    * zadnji popravek: 07.06.10 20:54
     07.06.10 22:02  orestodgovori / citiraj
    [crt]

    ko bo to vecina spoznala in sprejela, vzhod in zahod, drzavno in gospodinjsko, bo taka recesija, kot je svet se ni videl, razen ce bo to zelooooo dolgotrajno spoznavanje.
    Učinkovita zdravila ponavadi niso dobrega okusa, ampak ko bo bolezen minila, bomo vsi bolj srečni.

    seveda razumem naravno logiko zaprte bilance in na osebni ravni tudi to pocnem. vseeno pa je treba misliti tudi na to, da ne startamo iz vakuuma, temvec iz zatecenega stanja, v katerem je poraba (javna in osebna) zelo temeljito financirana iz posojil (torej iz porabe tistega, cesar nimamo in bomo baje nekoc imeli, ker bomo rasli - ekonomsko, demografsko, whatever).
    Zadeve ne moreš rešiti naenkrat, počasi pa se da. Večji problem kot zadolženost se mi zdijo proizvodne kapacitete, ki jih je že pri sedanji stopnji porabe znatno preveč.

    Glede rasti pa sem že večkrat povedal, kaj si mislim. Dolgoročna rast naravno ni možna niti vzdržna. Ker pa vsi (vključno s slavnimi ekonomskimi teoretiki) računajo nanjo, porabijo več kot zaslužijo. Dokler je rast, nekako še gre, ko pa ta usahne imamo sranje (krizo, recesijo, depresijo, pogosto tudi vojno). Naravno stabilno stanje je kadar imamo rast enako nič.

     07.06.10 22:13  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Učinkovita zdravila ponavadi niso dobrega okusa, ampak ko bo bolezen minila, bomo vsi bolj srečni.

    Naravno stabilno stanje je kadar imamo rast enako nič.
    mislim, da se spet blizamo tocki, ki je take sorte, da se pogledi nanjo iz zasebnega in iz javnega sektorja po naravi stvari razlikujejo. ker se mi ne da se enkrat v predvidljive vode, recem samo se lahko noc.

     07.06.10 22:35  nevermindodgovori / citiraj

    Potential/imagined future :)

    GREAT DEPRESSION AND REVOLUTION OF 2017
    WASHINGTON, 7 NOVEMBER 2017*. Yesterday Speaker of the House Dennis Kucinich was sworn in as President, replacing President Jeb Bush, who had fled to Riyadh, Saudi Arabia, aboard Air Force One seeking asylum in his father's well guarded compound on the grounds of the Bin Laden family's palace. Vice President Dick Cheney, who has been in a coma since August after suffering his fifteenth heart attack, was declared incompetent.

    ...

    CEO Timothy Geithner was captured at La Guardia, attempting to board a private jet said to be headed for Riyadh. An anonymous source claimed that Geithner complained that President Bush had left him behind after promising protection. President Kucinich announced that Geithner would be charged with fraud, racketeering, and tax evasion.

    ...

    ...

    President Kucinich said that Botswana has offered to send advisors to help get America's fiscal and monetary policy back on track.
    :)

    * zadnji popravek: 07.06.10 22:35
     07.06.10 22:40  orestodgovori / citiraj
    [crt]

    :: [orest]

    :: Učinkovita zdravila ponavadi niso dobrega okusa, ampak ko bo bolezen minila, bomo vsi bolj srečni.

    ::Naravno stabilno stanje je kadar imamo rast enako nič.



    mislim, da se spet blizamo tocki, ki je take sorte, da se pogledi nanjo iz zasebnega in iz javnega sektorja po naravi stvari razlikujejo. ker se mi ne da se enkrat v predvidljive vode, recem samo se lahko noc.


    Tole pa res nima nobene zveze z javnim ali zasebnim sektorjem, gre za naravni zakon, ki velja za vse enako.

    lahko noč.
     08.06.10 07:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

    ima to zvezo, da bivanje v enem ali drugem cloveku daje neko optiko, ki izvira iz tega, ali je treba vsak priliv pridobiti na trgu ali pa je priliv naravna danost (kot default ali kot backup, niti ni bistveno).

    slednja pozicija je tista, ki omogoca bolj lagodno razpravljati o prehodu taksnega velikostnega reda, kot ga opisujes, z manj poudarka na ceni tega prehoda in na tem, da je treba za to, da bi bili na koncu srecni, ta prehod tudi preziveti ter kako ozko bo to grlo. to z boleznijo in trpkim zdravilom in srecnim izidom se slisi akademsko super, vendar v teoriji ni razlike med teorijo in prakso, v praksi pa je.

    stvar je nekoliko sorodna kot recimo zelja po vnovicni uvedbi zlate podlage. kdor misli, da je doslej videl kaksne pretrese, po moje zelo nima predstave, kaksen bi bil sele to. ob cemer je seveda spet mozno laboratorijsko reci "jah pustimo to, saj bo pa kasneje tolko lepse". mozno je pa tudi prebrati kaj zgodovine na to temo.

    nicelna rast pa je naravno in stabilno stanje le v primeru stalne velikosti populacije in brez tehnoloskih sprememb. morda je treba dodati se "in z izolirano populacijo", torej brez gledanja na sosedovo stran ograje. pa se ta dodatek morda ne zadosca, ker ostane se tisto majhno vprasanje, na katerem je padel ze tako imenovani komunizem.

    * zadnji popravek: 08.06.10 07:35
     08.06.10 18:29  orestodgovori / citiraj
    [crt]

    ima to zvezo, da bivanje v enem ali drugem cloveku daje neko optiko, ki izvira iz tega, ali je treba vsak priliv pridobiti na trgu ali pa je priliv naravna danost (kot default ali kot backup, niti ni bistveno).
    Velika večina aktivnega prebivalstva dela, da zasluži za preživetje. Službo si večinoma poiščejo na prostem trgu delovne sile in močno dvomim, da izbiro narekuje njihov svetovni nazor. Poleg tega se večina zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju ne ukvarja z vsakodnevnimi prilivi, vsi pa ob določenem dnevu upravičeno pričakujejo plačilo za opravljeno delo.

    slednja pozicija je tista, ki omogoca bolj lagodno razpravljati o prehodu taksnega velikostnega reda, kot ga opisujes, z manj poudarka na ceni tega prehoda in na tem, da je treba za to, da bi bili na koncu srecni, ta prehod tudi preziveti ter kako ozko bo to grlo.
    Ni vsaka javna služba lagodna, se pa najdejo izjeme, tako kot povsod.

    Če je zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja tak problem, potem je zadnji čas, da se gospodarstvo neha razburjati nad javnim sektorjem, saj vedar živi od njega

    to z boleznijo in trpkim zdravilom in srecnim izidom se slisi akademsko super, vendar v teoriji ni razlike med teorijo in prakso, v praksi pa je.
    To velja le za slabe teorije, dobre pa so tiste, ki so potrjene v praksi.
     08.06.10 19:42  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Učinkovita zdravila ponavadi niso dobrega okusa, ampak ko bo bolezen minila, bomo vsi bolj srečni.
    --in vecina je noce vzeti, dokler jih nekdo skoraj ne prisili.

    bolezen, ce je prava, pa sama od sebe ne mine

    * zadnji popravek: 08.06.10 19:42
     08.06.10 19:50  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Poleg tega se večina zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju ne ukvarja z vsakodnevnimi prilivi, vsi pa ob določenem dnevu upravičeno pričakujejo plačilo za opravljeno delo.
    --pricakuje ze, vendar v zasebnem sektorju je v zadnje par letih marsikdo obcutil, da pa to pricakovanje ni tako samoumevno. seveda je lahko teoretizirati s pozicije drzava nam bo vedno placala tudi ce prej vse drugo propade, vendar nekateri bi morda pa le nekoliko drugace razmisljali, ce bi nekega dne doziveli, da pa na dan x na trr ne bi bilo priliva, se posebej ce bi istocasno imeli velik kredit na glavi.

    Če je zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja tak problem, potem je zadnji čas, da se gospodarstvo neha razburjati nad javnim sektorjem, saj vedar živi od njega
    --a imata z nanixom redne brainstorminge na temo boljsi druzbeni red, kjer vsi vse dobijo. od kje pa vsem dat, ce nihce ne bi delal pa se nihce ne vprasa. da bi se nizal standard pa tudi nihce ne sprejme
     08.06.10 20:50  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Velika večina aktivnega prebivalstva dela, da zasluži za preživetje. Službo si večinoma poiščejo na prostem trgu delovne sile in močno dvomim, da izbiro narekuje njihov svetovni nazor.
    polemiziras z obratno tezo. povedal sem, da je po moje bivanje v javnem ali zasebnem sektorju nekaj, kar oblikuje poglede, ne pa da se na podlagi apriori pogledov odlocas za bivanje v enem ali drugem.

    Poleg tega se večina zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju ne ukvarja z vsakodnevnimi prilivi, vsi pa ob določenem dnevu upravičeno pričakujejo plačilo za opravljeno delo.
    no, to seveda ne drzi. ne v enem ne v drugem gotovo ne pricakujejo vsi placila upraviceno in tudi delo je lahko zelo razlicno opravljeno. vprasanje pa je obstoj in zivahnost mehanizma, ki izvede locitev zrnja od plev. v zasebnem sektorju tak mehanizem vsekakor lahko tudi zataji, se zlasti pri velikih druzbah. v javnem pa sploh sam po sebi ne obstaja (trg ga ne diktira, saj placila ne prihajajo s trga, temvec se zbirajo z drzavno prisilo) in je tako zgolj vprasanje politicne ne/volje.

    Ni vsaka javna služba lagodna
    ne govorim o lagodnosti sluzbe same, temvec o tem, da je iz pozicije, ki ni ravno na prepihu, toliko bolj enostavno razmisljati o takem prehodu, saj bo na taki poziciji manj obcuten. ker so pac delovna mesta v js tipicno manj pretocna. (morda pa ti menis, da ne.)

    Če je zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja tak problem, potem je zadnji čas, da se gospodarstvo neha razburjati nad javnim sektorjem, saj vedar živi od njega
    zmanjsevanje jf primanjkljaja je postalo problem zaradi prejsnje slike, v kateri je javni sektor zrasel do take mere, da je njegov obseg postal faktor za bdp. problem je podoben kot to, da imajo osebe v javnem sektorju volilno pravico.

    in ja, nerodno bi bilo, ce bi recimo privatnik bentil nad js, hkrati pa kot stranke imel samo ali predvsem js, kaj sele napeljavo poslov po prijateljsko-politicnih linijah. no, osebno tega konflikta pac nimam, pa imam toliko manj zadrzkov.

    (danes smo bili na protestnem shodu pri zupanu glede nove sole. bila je prva ucna ura politike za hcerko. bilo je konstruktivno vsaj s tega stalisca. :)

    :: to z boleznijo in trpkim zdravilom in srecnim izidom se slisi akademsko super, vendar v teoriji ni razlike med teorijo in prakso, v praksi pa je.

    To velja le za slabe teorije, dobre pa so tiste, ki so potrjene v praksi.
    tudi to se slisi akademsko super :) po mojih vtisih pa veselje do branja zgodovine (torej tega, kar se je dejansko ze zgodilo) prinasa predvsem globok dvom v kakrsnekoli teorije in pravila razen zelo osnovnih elementov cloveske narave, ki bi jim lahko rekli tudi zivalski.

    ce se zdaj skusava malo razvozlati... me mogoce vprasas tako: ce je zmanjsevanje (dolznisko financirane) porabe problem (oziroma prinasa prakticne probleme revolta prej virtualno udobno zivecih), hkrati pa vemo, da je tudi visanje zadolzevanja v neskoncnost prav tako problem, ja kaj je pa potem lepa resitev?

    in odgovor je pac, da zal lepe resitve ni. pride kdaj kaksna taka malo bolj zajebana obdobja s samo razlicno slabimi variantami in to mogoce celo tako, da katerokoli izberes, ti bo potem zal, da nisi druge (ceprav bi ti bilo nemara tedaj pa zal, da nisi taprve :).

    pizdarije bodo. dolge in siroke. za moje pojme bo, kot sem ze kje omenil, zelo lep dosezek to, ce v naslednjih ajd 20-30 letih v evropi ne bo vojne (sem dovolj star, da se sekiram bolj za otroke kot zase - saj najbrz ti tudi). vse ostalo je nezasulzeni bonus. taksno zelo skromno upanje je po moje najvec, kar je smiselno imeti, pa se to sploh ni samoumevno. vse ostalo pa je zelo zelo odprto vprasanje.

    toliko od mene & znova lahko noc :)

    * zadnji popravek: 08.06.10 20:50
     08.06.10 21:49  ravaodgovori / citiraj
    [crt]

    pizdarije bodo. dolge in siroke. za moje pojme bo, kot sem ze kje omenil, zelo lep dosezek to, ce v naslednjih ajd 20-30 letih v evropi ne bo vojne (sem dovolj star, da se sekiram bolj za otroke kot zase - saj najbrz ti tudi). vse ostalo je nezasulzeni bonus. taksno zelo skromno upanje je po moje najvec, kar je smiselno imeti, pa se to sploh ni samoumevno. vse ostalo pa je zelo zelo odprto vprasanje.
    ko bi vsaj enga spodobnega okupatorja dobili.

    samo kdo pri zdravi pameti bi nas pa hotel :(
     08.06.10 21:57  urkostarodgovori / citiraj
    [rava]

    :: [crt]

    :: pizdarije bodo. dolge in siroke. za moje pojme bo, kot sem ze kje omenil, zelo lep dosezek to, ce v naslednjih ajd 20-30 letih v evropi ne bo vojne (sem dovolj star, da se sekiram bolj za otroke kot zase - saj najbrz ti tudi). vse ostalo je nezasulzeni bonus. taksno zelo skromno upanje je po moje najvec, kar je smiselno imeti, pa se to sploh ni samoumevno. vse ostalo pa je zelo zelo odprto vprasanje.



    ko bi vsaj enga spodobnega okupatorja dobili.

    samo kdo pri zdravi pameti bi nas pa hotel :(
    A ni zadost notranjih okupatorjev brez zdrave pameti? :)
     08.06.10 22:04  nevermindodgovori / citiraj

    http://www.zerohedge.com/article/guest-p...

    It seems that wherever you look right now, everyone hates the Euro. Pundits on CNBC, Bloomberg, Fox Business, newspapers, Web sites, as well as investors and many hedge fund managers say the common currency is doomed. The argument is very convincing. Profligate spending by the Club Med countries will force the choice between austerity programs that risk social upheaval and the breakdown of the common currency.

    The outlook is dim and the crowd is clearly bearish on the Euro as evidenced by the hard selling this year, especially since April. Just last week the cover of Newsweek had “The End of the Euro” on its cover. However, as any seasoned trader knows, there’s more than one side to a trade and when one prevailing view dominates, great trading opportunities arise.
    Hmm, EUR na naslovnici Newsweeka... zdaj pa bo verjetno nehal padati :)

     08.06.10 22:53  orestodgovori / citiraj
    [andrejcc]

    :: [orest]

    :: Poleg tega se večina zaposlenih v javnem in zasebnem sektorju ne ukvarja z vsakodnevnimi prilivi, vsi pa ob določenem dnevu upravičeno pričakujejo plačilo za opravljeno delo.



    --pricakuje ze, vendar v zasebnem sektorju je v zadnje par letih marsikdo obcutil, da pa to pricakovanje ni tako samoumevno.
    In zakaj se je to zgodilo? Menda ja za vse to ni kriv samo javni sektor. Ali pa je mogoče vendarle tudi v zasebnem sektorju kaj narobe?


    :: Če je zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja tak problem, potem je zadnji čas, da se gospodarstvo neha razburjati nad javnim sektorjem, saj vedar živi od njega



    --a imata z nanixom redne brainstorminge na temo boljsi druzbeni red, kjer vsi vse dobijo. od kje pa vsem dat, ce nihce ne bi delal pa se nihce ne vprasa. da bi se nizal standard pa tudi nihce ne sprejme
    Saj že ves čas trdim, da je le varčevanje in nižanje standarda edina pot do rešitve, potem pa slišim, da bo v tem primeru spet recesija
     08.06.10 23:24  ravaodgovori / citiraj

    If you put the federal government in charge of the Sahara Desert, in 5 years there'd be a shortage of sand.

    (MFriedman)
     08.06.10 23:32  orestodgovori / citiraj
    [crt]

    polemiziras z obratno tezo. povedal sem, da je po moje bivanje v javnem ali zasebnem sektorju nekaj, kar oblikuje poglede, ne pa da se na podlagi apriori pogledov odlocas za bivanje v enem ali drugem.
    Tokrat si se dosti bolj jasno izrazil, a se kljub temu ne strinjam s tabo, amak to je bolj osebno vprašanje.

    no, to seveda ne drzi. ne v enem ne v drugem gotovo ne pricakujejo vsi placila upraviceno in tudi delo je lahko zelo razlicno opravljeno. vprasanje pa je obstoj in zivahnost mehanizma, ki izvede locitev zrnja od plev. v zasebnem sektorju tak mehanizem vsekakor lahko tudi zataji, se zlasti pri velikih druzbah. v javnem pa sploh sam po sebi ne obstaja (trg ga ne diktira, saj placila ne prihajajo s trga, temvec se zbirajo z drzavno prisilo) in je tako zgolj vprasanje politicne ne/volje.
    Tule je osnovni problem v nemogoči delovni zakonodaji, ki pa jo bo spričo zadnjih ekscesov z delodajalske strani še težje spremeniti. Sicer pa, kdor dobro dela bo to počel tako v javnem ali zasebnem sektorju, vprašanje je le kdo ga bo uspel pridobiti.

    ne govorim o lagodnosti sluzbe same, temvec o tem, da je iz pozicije, ki ni ravno na prepihu, toliko bolj enostavno razmisljati o takem prehodu, saj bo na taki poziciji manj obcuten. ker so pac delovna mesta v js tipicno manj pretocna. (morda pa ti menis, da ne.)
    Odgovor je delno v prejšnji točki, sicer pa je pretočnost odvisna ne samo odpuščanj ampak tudi od prostovoljnih odhodov. Teh pa je verjetno v JS manj, ker pač gospodarstvo ponuja slabše pogoje kot država(očitno pa je, da si tega ne bi več smela privoščiti).

    zmanjsevanje jf primanjkljaja je postalo problem zaradi prejsnje slike, v kateri je javni sektor zrasel do take mere, da je njegov obseg postal faktor za bdp.
    Analogija iz zasebnega sektorja: finančni sektor (ki resnici na ljubo tudi ničesar ne proizvaja) je tako zrasel, da je postal "too big to fail" ali drugče povedano: vse je enako zafurano

    problem je podoben kot to, da imajo osebe v javnem sektorju volilno pravico.
    tole je pa tako mimo, da nima smisla komentirati

    To velja le za slabe teorije, dobre pa so tiste, ki so potrjene v praksi.



    tudi to se slisi akademsko super :)
    In velja za vse resne, trde vede.

    družboslovje (tudi ekonomija) v to kategorijo ne sodi, je bolj religija, ki ji verjameš ali pa ne.

    Kar se tiče rešitve pa se pravzaprav strinjava, da prav dobre in predvsem enostavne ni. Tudi v skrbi za otroke mislim da sva na liniji, le da jaz le nisem tako pretirano pesimističen, saj nam v končni fazi le ne gre tako slabo (res pa je, da smo doživeli že boljše čase).

    Vojne (in okupacije) si seveda noben normalen človek ne želi, sem pa skoraj prepričan, da so se tisti, ki so zakuhali zadnjo iz svoje izkušnje dovolj naučili, da napake ne bodo ponovili
     08.06.10 23:56  ravaodgovori / citiraj
    [orest]

    finančni sektor (ki resnici na ljubo tudi ničesar ne proizvaja) je tako zrasel, da je postal "too big to fail" ali drugče povedano: vse je enako zafurano
    po moje se je tudi tehle tipov z ds-a za pazit. oni tudi nič ne proizvajajo. krneke storitve pa to ... pa še ekonomisti so - eni se sicer popolnoma neuspešno poskušajo zakamuflirati z diplomami trdih ved, ampak pozorno oko neoliberalnih svinjarij ne spregleda. povsod so.

    kam gre ta svet?

    * zadnji popravek: 08.06.10 23:56
     09.06.10 07:43  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Tokrat si se dosti bolj jasno izrazil
    hm. res ne razumem, kako si lahko iz tega - "ima to zvezo, da bivanje v enem ali drugem cloveku daje neko optiko" - razumel, da gre za izbiranje sluzbe, ko pa je vendar bilo jasno govora o bivanju nekje, ne sele o odlocanju zanj.

    a se kljub temu ne strinjam s tabo, amak to je bolj osebno vprašanje.
    prav, da se vsaj razumeva o povedanem. ze to je glede na dosedanje vtise napredek.


    Odgovor je delno v prejšnji točki, sicer pa je pretočnost odvisna ne samo odpuščanj ampak tudi od prostovoljnih odhodov. Teh pa je verjetno v JS manj
    zelo verjetno. torej glede na to, da je najbrz prostovoljnih manj in ce hkrati ni odpuscanj pa pomembno vec, prideva do tega, kar ti sugeriram, da je namrec js lokacija z bolj "varno sluzbo". o cemer si konec koncev v preteklosti pisal ze sam, ko si omenjal, da je po tvoje racionalna odlocitev izbira sluzbe v js.

    no in zaradi te varnosti (ali pac percepcije varnosti, ker na neki tocki shema vendarle zadene v ekonomiko omejenih virov, ceprav jo od trga loci debela plast politike) pravim tisto, da je iz pozicije znotraj js pac toliko lazje reci - ah pa naj bo kriza (z implikacijo: ki jo bom sam tkoaltko manj obcutil), saj bo pa potem lepse.

    Analogija iz zasebnega sektorja: finančni sektor (ki resnici na ljubo tudi ničesar ne proizvaja) je tako zrasel, da je postal "too big to fail" ali drugče povedano: vse je enako zafurano
    zelo se strinjam, da je vsakrsni too big to fail problem. vesel sem, da se strinjava, da je javni sektor po zafuranosti primerljiv z zblojenim financnim sektorjem. (ker ce je A enako B, je tudi B enako A.) vendar zasebni sektor niso samo financarji oziroma niso samo tbtf, javni sektor pa je samo javni sektor.

    :: problem je podoben kot to, da imajo osebe v javnem sektorju volilno pravico.

    tole je pa tako mimo, da nima smisla komentirati
    verjamem, da se ti kot osebi v js to zdi mimo. to je zelo clovesko ni presenecenje. gre pa enostavno za to, da ce neto jemljes iz javne vrece, potem nimas kaj soodlocati o nje razporejanju, ker je to mahanje s tujim po koprivah.

    seveda pa je lahko clovek v js in ima toilko obdavcenih (!) drugih virov prihodka, da svojo bilanco obrne.

    In velja za vse resne, trde vede. družboslovje (tudi ekonomija) v to kategorijo ne sodi, je bolj religija, ki ji verjameš ali pa ne.
    tako si zdaj sam povedal, da je tvoja zgodba o dobrih teorijah izven obmocja debate, ki vendar govori ravno o ekonomiji in zivih ljudeh. to sem ti tudi skusal povedati.


    Vojne (in okupacije) si seveda noben normalen človek ne želi, sem pa skoraj prepričan, da so se tisti, ki so zakuhali zadnjo iz svoje izkušnje dovolj naučili, da napake ne bodo ponovili.
    cas tece, ti ljudje odhajajo. to, da ziv spomin obstaja ali ne, je po moje zelo mocna stvar. sem se pa takoj pripravljen strinjati, da je super, ce so moja upanja postavljena prenizko. pa za nemcijo me se najmanj skrbi.

     09.06.10 07:53  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Saj že ves čas trdim, da je le varčevanje in nižanje standarda edina pot do rešitve, potem pa slišim, da bo v tem primeru spet recesija
    ja. in to ti pac pove tisto, o cemer sva se ravnokar strinjala - da so pac na voljo samo slabe izbire. in da vendarle ni tako simpl in brez denarnega in cloveskega stroska to, kar omenjas kot pot do resitve. ce ti nekdo to pove, to ne pomeni, da je kategoricno proti.

    nizanje standarda pa mora biti med drugim tudi politicno prebavljivo, kar je se ekstra naporna naloga. dalo se je po vojni, zdaj bo pa malo tezje prepricati volilce, da se je parabola obrnila nekje v devetdesetih, pa da je bil prevzem evra izbruh poceni zadolzevanja, ki je maskiral slabosti in so sele zdaj prejeli obvestilo. se o tem, da slovenija mogoce ni najboljsi od vseh moznih svetov, se da pogovarjati sele zadnjih nekaj let (vem po reakcijah na to, kar sem javno poskusal dosti prej :).

    glede na to, da volilci tipicno ne zelijo slabih novic, tudi ce so povsem resnicne (v tem so zelo podobni vlagateljem, pa saj so to koncno isti ljudje) in da politiki to razumejo in se radi po tem ravnajo, se kolektivna vidljivost na vec kot prst pred nosom tako poveca sele ob srecanju s trdo oviro. potem se pa najprej zacne vekanje in potem lov na posamezne carovnice (v dovolj obvladljivih majhnih skupinah), ki da jih je treba zazgati, pa bo ziher spet vse ok, ker ostali smo pa vsi sami dobri ljudje. pa kaj bi razlagal, zgodovine kolkor ces.



    * zadnji popravek: 09.06.10 07:53
     09.06.10 09:02  jurassicodgovori / citiraj
    [crt]

    (danes smo bili na protestnem shodu pri zupanu glede nove sole. bila je prva ucna ura politike za hcerko. bilo je konstruktivno vsaj s tega stalisca. :)
    Ej, a si ti slučajno Dolenjc?

    * zadnji popravek: 09.06.10 09:02
     09.06.10 09:07  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [jurassic]

    :: [crt]

    :: (danes smo bili na protestnem shodu pri zupanu glede nove sole. bila je prva ucna ura politike za hcerko. bilo je konstruktivno vsaj s tega stalisca. :)



    Ej, a si ti slučajno Dolenjc?
    z eno nogo sem nekolko v tej smeri, ja :)
     09.06.10 09:12  jurassicodgovori / citiraj
    [crt]
    z eno nogo sem nekolko v tej smeri, ja :)
    pa menda ne v smeri Rake?
     09.06.10 09:17  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

    na lavrici sem.
     09.06.10 09:28  jurassicodgovori / citiraj
    [crt]

    na lavrici sem.
    aha, sem že mislil, da sva soseda, ker smo tut mi imeli popolnoma enako enako situacijo z županovim izgovarjanjem glede obnove šole. Očitno sta oba župana hodila v isto šolo :)
     10.06.10 17:49  orestodgovori / citiraj
    [crt]

    zelo se strinjam, da je vsakrsni too big to fail problem. vesel sem, da se strinjava, da je javni sektor po zafuranosti primerljiv z zblojenim financnim sektorjem. (ker ce je A enako B, je tudi B enako A.) vendar zasebni sektor niso samo financarji oziroma niso samo tbtf, javni sektor pa je samo javni sektor.


    Sicer pa je tudi javni sektor zelo razvejan in ga nikakor ne gre jemati le kot en velik nebodigatreba (ali pa zbirališče čarovnic). Eni deli so katastrofalni, so pa tudi taki, ki prav solidno poslujejo in delajo. Vsekakor pa nekaterih nalog, ki jih opravlja javni sektor, noče ali ne more opravljati nihče drug.

    :: :: problem je podoben kot to, da imajo osebe v javnem sektorju volilno pravico.

    :: tole je pa tako mimo, da nima smisla komentirati
    Ali naj torej volilno pravico izgubijo tudi vsi, ki poslujejo z javnim sektorjem, ali mogoče celo vsi, ki poslujejo z zaposlenimi v javnem sektorju.
     10.06.10 18:00  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Sicer pa je tudi javni sektor zelo razvejan in ga nikakor ne gre jemati le kot en velik nebodigatreba (ali pa zbirališče čarovnic). Eni deli so katastrofalni, so pa tudi taki, ki prav solidno poslujejo in delajo. Vsekakor pa nekaterih nalog, ki jih opravlja javni sektor, noče ali ne more opravljati nihče drug.
    Verjamem, da je heterogen. Če je kdaj videti, kot da smo nekateri na tem forumu alergični na javni sektor, je to v precejšnji meri posledica neverjetne arogance tistih, ki se predstavljajo kot zastopniki delavcev v JS (sindikalisti tipa Štrukelj, Posedi, Ščernjavič), za katere je povsem nepojmljivo, da bi morali tudi v JS pri plačah občutiti del tistega, kar že dve leti čutijo tisti, ki blagajno, iz katere se JS napaja, polnijo. Češ da bi bilo to, npr. linearno znižanje plač za 10%, krivica svetovnega formata in povod za novo revolucijo.
     10.06.10 18:37  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Ali naj torej volilno pravico izgubijo tudi vsi, ki poslujejo z javnim sektorjem, ali mogoče celo vsi, ki poslujejo z zaposlenimi v javnem sektorju.
    mislim, da sem jasno povedal, kaj je po moje bistveni kriterij. na podlagi tega si po moje sposoben sam odgovoriti na ta vprasanja, v kolikor seveda to zelis in te pri tem ne ovira pozicija.
     10.06.10 19:28  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Sicer pa je tudi javni sektor zelo razvejan in ga nikakor ne gre jemati le kot en velik nebodigatreba (ali pa zbirališče čarovnic). Eni deli so katastrofalni, so pa tudi taki, ki prav solidno poslujejo in delajo.
    verjamem, da je raznolik. poznam precej oseb v js, ki se trudijo cim boljse opravljati svoje delo in to v takih primerih, ko je povrhu to delo videti smiselno in ne gre za tole.

    hkrati pa mi obraca zelodec vedenje tistih znotraj js, ki to, da jih prisilno placujejo drugi, jemljejo kot nekaj samoumevnega, hkrati pa po moznosti se simfajo cez pojem kapitala in denarja - torej tisto, kar se njim kar z neba zliva, saj zanje to s prisilo zbere drzava; odrekli pa se tega seveda nikakor ne bi ne glede na svojo domnevno zgrozenost.

    oseba v javnem sektorju je zame public servant. nekdo, ki sluzi javnosti. kar je tudi edino prav glede na to, da ga ta hrani. pogosto zelo manjka elementarne skromnosti ob zavedanju tega dejstva. se posebej pa takrat, ko se zacne hajka na barabe podjetniske in grde prasce bogataske. torej na osebe, ki preganjalcem prisilno dajejo placo.

    pravis, da obstajajo zadeve, ki jih nihce noce opravljati in jih mora potem pac js. ob tem bi znova spomnil na tisto, kako bi bilo fajn, ce lahko izberem osebo v stiski in osebno poskrbim za njeno osnovno prezivetveno bilanco. namesto in mimo drzave. te moznosti seveda ne bom dobil, ker je za drzavo bolj pomembno, od mene prisilno pobere denar (in ga porabi za karkoli ze, saj to je ja vse "nase" in v "skupnem" interesu, beri zasebnem interesu nekoga drugega), kot pa to, da pomaga pomoci potrebnemu. tako kot ne bomo docakali, da bi zaposleni prejemali bruto + poloznice za prispevke, ker bi bil cez noc revolt in konec zgodbe o tem, kaj vse da "mora" biti.

    svojcas je mico mrkaic napisal tekst v smislu "kultura ubija", kjer je govoril med drugim o tem, kako je po eni strani problem najti denar za visjo raven obravnave tezkih bolnikov, po drugi pa ni problem dajati subvencij za karkoli, kar se da prodati pod sirokim plascem kulture. in to je seveda res. ker vreca je velika tolko in tolko in kar se da nekam, se ne da dati drugam. le da je pogosto osebam v js to zelo tezko razloziti, ker cisto clovesko kot posledica svojega easy money financiranja tezko razumejo pojem omejenih virov. in razumejo tudi osnovno ekonomiko kot nekaj, kar je samo vprasanje volje in dogovora.

    na lavrici imamo solo. tako kot iz pred-prejsnjega stoletja. ni ravno, da po njej masovno tekajo misi, je pa ogromno prostora za izboljsavo ze samo glede obsega prostora. vec let nazaj se je zacela storija, kako bo zgrajena nova sola. te sole danes (nekaj mesecev pred dolgo obljubljanim rokom) ni. imamo pa zato zelo lepo prenovljeno obcino. smo predlagali zamenjavo, da bi sli obcinarji v staro solo, otroci pa v obcino, kjer je precej vec prostora, pa nekako niso bili za. cudno res.

    cesa torej manjka? manjka zaupanja. manjka tega, da vidis, da se tisto, kar gre od tebe, zlije na pametno mesto, ne pa tako, da se po poti privatizira h kaksnemu javnemu bogcu ali da se s tem ravna tako, kot da raste na drevesu. ker tistemu, kateremu je bilo vzeto, ni zraslo na drevesu (razen ce je sadjar, v tem primeru ima tkoaltko se subvencije, pa se mu morda zapre bilanca in problem odpade :).

    ce si ti osebno v js in vestno in super opravljas svoje delo in to delo ni uvodoma omenjeni drzavni zavod za kurac -- pa ce povrhu razumes, da delas s tujim prisilno pobranim denarjem in da je tega omejeno mnogo in to ne zaradi zlobe -- super, odlicno in kapo dol. daj se prosim ene 10.000-kratno skloniraj.



    * zadnji popravek: 10.06.10 19:28
     11.06.10 06:13  cicibanodgovori / citiraj

    Mislim da sem na tem forumu dolgo tega bral en clanek o tem, da za zaupanje v sistem ni bistvena visina davkov temvec kako se z njimi razpolaga. Mislim da sta bili kot najbolj obdavceni skandinavija in italija - v eni je razporejanje denarja in posledicno zaupanje ok, v drugi pac ne. Mislim da se moramo pac sprijazniti, da smo balkanci.

    p.s. a ni Mrkaic tudi fizik? :)
     11.06.10 07:22  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [ciciban]

    Mislim da sem na tem forumu dolgo tega bral en clanek o tem, da za zaupanje v sistem ni bistvena visina davkov temvec kako se z njimi razpolaga
    vsekakor vtis o tem, kako se z denarjem ravna, vsaj po moje bistveno vpliva na to, koliko je "dopustni" razpon.

    p.s. a ni Mrkaic tudi fizik? :)
    mico je fizik in ekonomist, ja.
     11.06.10 16:04  orestodgovori / citiraj
    [sandi]



    Verjamem, da je heterogen. Če je kdaj videti, kot da smo nekateri na tem forumu alergični na javni sektor, je to v precejšnji meri posledica neverjetne arogance tistih, ki se predstavljajo kot zastopniki delavcev v JS (sindikalisti tipa Štrukelj, Posedi, Ščernjavič), za katere je povsem nepojmljivo, da bi morali tudi v JS pri plačah občutiti del tistega, kar že dve leti čutijo tisti, ki blagajno, iz katere se JS napaja, polnijo. Češ da bi bilo to, npr. linearno znižanje plač za 10%, krivica svetovnega formata in povod za novo revolucijo.


    Jaz takoj podprem idejo za ukinitev vseh sindikatov v javnem sektorju. Pa ne zato, ker sam nisem član, pač pa zato, ker so povsem nepotrebni in pogosto zalo škodljivi.
     11.06.10 16:19  andrejcc (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Jaz takoj podprem idejo za ukinitev vseh sindikatov v javnem sektorju. Pa ne zato, ker sam nisem član, pač pa zato, ker so povsem nepotrebni in pogosto zalo škodljivi.
    --nice. ampak ker podpora se ni proaktivno vedenje lahko poskusis od znotraj siriti svoj pogled na sindikate. zal vas je takih, ki o sindikatih nimate najboljsega mnenja se vedno manjsina
     11.06.10 20:10  orestodgovori / citiraj
    [crt]



    hkrati pa mi obraca zelodec vedenje tistih znotraj js, ki to, da jih prisilno placujejo drugi, jemljejo kot nekaj samoumevnega, hkrati pa po moznosti se simfajo cez pojem kapitala in denarja - torej tisto, kar se njim kar z neba zliva, saj zanje to s prisilo zbere drzava; odrekli pa se tega seveda nikakor ne bi ne glede na svojo domnevno zgrozenost.


    V to debato se ne spuščam zato, ker bi bili moji pogledi v temljih različni od tvojih, ampak ker sem prepičan, da tovrstno pavšalno kritiziranje in pljuvanje, ter pretiravanje ni pot k izboljšanju. Je praktičen primer lova na čarovnice, o katrerem si sam govoril pred kratkim, javni sektor je dežurni krivec za krizo, ki je ni povzročil, se pa dejansko ne zaveda, da bo kljub temu moral nosti njene posledice.

    Druga resnica pa je, da je javni sektor vsaj v določenem delu nujno potreben in kar nekaj primerov je mogoče navesti v smislu, kaj bi bilo, če ne bi.... Prev tako pa je še kako res, da je JS bistveno prevelik in še bolj bistveno neučinkovit in razsipen (seveda pa ima od tega precejšnjo korist prav zasebni sektor).

    Korenite spremembe so nujne, a dvomim, da je že dovolj hudo.

    oseba v javnem sektorju je zame public servant.
    Slovenci smo to malo lepše prevedli v uslužbenca namesto služabnika. Z vidika angleškega aristokrata, je seveda zahteva, da služabnik nima volilne pravice, povsem logična.

    pravis, da obstajajo zadeve, ki jih nihce noce opravljati in jih mora potem pac js. ob tem bi znova spomnil na tisto, kako bi bilo fajn, ce lahko izberem osebo v stiski in osebno poskrbim za njeno osnovno prezivetveno bilanco. namesto in mimo drzave.


    Če boš le našel kakšno varianto, mi sporoči, pa bom tudi jaz dodal kaj zraven.

    Sicer pa JS dela še kaj več kot le deli socialne podpore.

    In če resno misliš s tisto o razliki med teorijo in prakso, potem ne omenjaj preveč MM. Tudi on je samo teoretik v JS, brez enega konkretnega rezultata, le s predolgiom jezikom.

    Članek, ki ga omenjaš pa seveda dobro poznam in tule je tudi moj odgovor: http://www.finance.si/104006/Polemika-Ku....

    Pa ni malo po tem, ko se je odselil Ameiko, tam nastopila ena huda recesija?

     12.06.10 08:33  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj

    Malo za intermezzo:

    na jesenskih Dnevih slovenskih pravnikov bodo imeli tudi 9. sekcijo z naslovom "Smeri razvoja javnega sektorja: izhodna strategija Vlade RS". V njej bo med drugim nastopil dr. Jože Mencinger (EIPF d.o.o.) s prispevkom: "Kar zasebni sektor ustvari, v javnem zapravite"

    (čisto res, preverite na: http://www.gvzalozba.si/si/seminar/dnevi...)
     12.06.10 17:18  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [orest]

    Bi rekel, da imam jaz dosti več opravka z osebki, ki jih opisuješ in verjemi mi: tudi moj želodec je zaradi tega zelo obremenjen.Je pa tudi množica izjemnih posameznikov, s katerimi je užitek delati in tudi rezultati ne izostanejo.
    saj o tem se strinjava.

    V to debato se ne spuščam zato, ker bi bili moji pogledi v temljih različni od tvojih, ampak


    kaj od povedanega je pavsalno kritiziranje in pljuvanje?

    javni sektor je dežurni krivec za krizo, ki je ni povzročil, se pa dejansko ne zaveda, da bo kljub temu moral nosti njene posledice.
    ?? nikakor ni moja trditev, da je javni sektor krivec za krizo. res me preseneca, od kod zdaj to.

    se pa seveda v krizi toliko bolj pozna, da gre denar (prisilno) tudi za take porabnike, ki se jim zdi cisto nepojmljivo ali celo brez razloga, da bi tega denarja mogoce bilo manj.

    (ce ob tem na primer reces, a so bankirji kaj boljsi, se bom strinjal in takoj omenil, da seveda ce velja A=B, potem tudi B=A)

    Korenite spremembe so nujne, a dvomim, da je že dovolj hudo.
    tudi jaz zelo dvomim. najprej bankrot, potem histerija in iskanje cim bolj obvladljivih in zjebabilnih krivcev, potem nekoc sele morda kaksen korak na boljse.

    :: oseba v javnem sektorju je zame public servant.

    Slovenci smo to malo lepše prevedli v uslužbenca namesto služabnika.
    in to je problem, ker se je s tem izgubil pomen, kar se pogosto tudi prakticno opazi :)

    Z vidika angleškega aristokrata, je seveda zahteva, da služabnik nima volilne pravice, povsem logična.
    ni bistveno to, ali je sluzabnik ali kaj drugega, bistvena je neto pozicija do javne vrece. zelo dvomim, da tega doslej nisem dovolj jasno povedal.


    Če boš le našel kakšno varianto, mi sporoči, pa bom tudi jaz dodal kaj zraven.

    Sicer pa JS dela še kaj več kot le deli socialne podpore.
    vsekakor, vendar ta primer sem navedel zato, ker je pri njem lepa moznost ugotoviti, v koliksni meri js res dela za javno korist, kar naj bi bil edini razlog njegovega obstoja. in ravno zato, ker bi se na takem primeru to dalo ugotoviti, seveda tega primera ne bomo videli. ker bilo pregrozno pokazati rezultat.

    In če resno misliš s tisto o razliki med teorijo in prakso, potem ne omenjaj preveč MM. Tudi on je samo teoretik v JS, brez enega konkretnega rezultata, le s predolgiom jezikom.
    kar se mene tice, bi clanek lahko napisal tudi ti ali jaz ali sosedova zofka.

    govorim o tem, kar je bilo povedano. ali je mico mrkaic car ali kreten ali nic od tega, je irelevantno. je pa zelo skoda, da je izbral tak stil, kot ga pac je, ker so zaradi tega te teme sicer bile odprte, vendar so tudi v trenutku postale eno samo merjenje, kdo ima vecjega. kar jih je diskvalificiralo za neko ajd recimo logicno razpravo. kar je mogoce celo slabse, kot ce ne bi bile odprte, ker je s tem sicer zelo kriticna tematika bila zastrupljena.

    Članek, ki ga omenjaš pa seveda dobro poznam in tule je tudi moj odgovor: http://www.finance.si/104006/Polemika-Ku....
    vem, da si odgovarjal, zato sem se ekstra racunal, da se ga bos hitro spomnil.

    kot kaze, kolega ravno cisti po disku na serverjih financ, bova mogoce kasneje kaj rekla na to temo.

    edit: evo, sem sel znova pogledat. odgovarjas, kot da je trditev, da je glavni krivec za stanje v zdravstvu to, da gre denar tudi za kulturo, z narekovaji ali brez. moja trditev to vsekakor ni (kaj je mmjeva, pa je razvidno v izhodiscnem clanku, ki omenja razmerje denarja za onko vs. za metelkovo). moja omemba zgodbe izvira iz tega, da vendarle govorimo o vreci, ki ni neskoncno velika in kar gre iz nje za X, pac ne more za Y. tako se lahko vsak prejemnik javnega denarja (pa naj bo to kulturnik, kmet, podjetje, zaposleni v js...) v ogledalu vprasa, ali je tisto, za kar je on dobil denar, bolj pomembno od tistega, za kar je potem bilo denarja manj ali nic. in potem s tem zivi. ali pa se raje sploh ne vprasa, ker odgovora ne zeli ali pa ga sploh ne zanima.

    (seveda pa se zelo strinjam z ugotovitvijo v tvojem tekstu, da metanja denarja skozi okno se kje drugje v javni porabi, tj. porabi js, res ne manjka.)

    Pa ni malo po tem, ko se je odselil Ameiko, tam nastopila ena huda recesija?
    kaj ces, je pac superman :) se enkrat: na enostavno ugotovitev - da kar se da "kulturi", toliko manj je iz iste vrece, ki je koncna, na voljo za tezke bolnike - ne vpliva to, da jo je tako direktno predstavil ravno mm in kaj si kdo o njem misli.



    * zadnji popravek: 12.06.10 17:18
     12.06.10 11:51  ericcussodgovori / citiraj
    [sandi]
    V njej bo med drugim nastopil dr. Jože Mencinger (EIPF d.o.o.) s prispevkom: "Kar zasebni sektor ustvari, v javnem zapravite"
    Haha. Sem res šel preverit, ker najprej nisem verjel. Verjetno je to samo kao provokativen naslov za pritegnit publiko. A bo ppt na voljo?
     12.06.10 13:09  sandi (admin) (DS) odgovori / citiraj
    [ericcuss]

    :: [sandi]



    :: V njej bo med drugim nastopil dr. Jože Mencinger (EIPF d.o.o.) s prispevkom: "Kar zasebni sektor ustvari, v javnem zapravite"



    Haha. Sem res šel preverit, ker najprej nisem verjel. Verjetno je to samo kao provokativen naslov za pritegnit publiko. A bo ppt na voljo?
    Dvomim, da bo karkoli kar tako na voljo. To je simpozij s krepko kotizacijo. Bo pa izšel zbornik prispevkov (ne vem, ali čisto vseh).
     12.06.10 21:45  ravaodgovori / citiraj
    [orest]

    Članek, ki ga omenjaš pa seveda dobro poznam in tule je tudi moj odgovor: http://www.finance.si/104006/Polemika-Ku....
    menim, da bi se zavod iz pred-pred-pred-zadnjega nujno moral privatizirati in se odpovedati miloščini ministrstva.

    odločno podpiram managerski odkup. še kdo?
     13.06.10 06:11  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

    svetovalec pri tem je lahko joze m, ki obvlada iz prakse.
     15.06.10 19:43  orestodgovori / citiraj
    [crt]

    govorim o tem, kar je bilo povedano. ali je mico mrkaic car ali kreten ali nic od tega, je irelevantno. je pa zelo skoda, da je izbral tak stil, kot ga pac je, ker so zaradi tega te teme sicer bile odprte, vendar so tudi v trenutku postale eno samo merjenje, kdo ima vecjega. kar jih je diskvalificiralo za neko ajd recimo logicno razpravo. kar je mogoce celo slabse, kot ce ne bi bile odprte, ker je s tem sicer zelo kriticna tematika bila zastrupljena.


    Točno tako.

    moja omemba zgodbe izvira iz tega, da vendarle govorimo o vreci, ki ni neskoncno velika in kar gre iz nje za X, pac ne more za Y. tako se lahko vsak prejemnik javnega denarja (pa naj bo to kulturnik, kmet, podjetje, zaposleni v js...) v ogledalu vprasa, ali je tisto, za kar je on dobil denar, bolj pomembno od tistega, za kar je potem bilo denarja manj ali nic. in potem s tem zivi. ali pa se raje sploh ne vprasa, ker odgovora ne zeli ali pa ga sploh ne zanima.
    (seveda pa se zelo strinjam z ugotovitvijo v tvojem tekstu, da metanja denarja skozi okno se kje drugje v javni porabi, tj. porabi js, res ne manjka.)


    Zdravstvo je nedvomno najbolj potreben in koristen del JS (s pozitivnimi eksternalijami) a brez dvoma tudi najbolj zavožen in potraten. Začetek konca javnega zdravstva je pomenila zdravniška stavka leta 1996 (sredi stavke se mi je rodila hči in nikdar ne bom pozabil vsega sranja, ki smo ga bili zaradi tega deležni). Stavka je bila uspešna, ker je takrat (hudo bolni) Drnovšek popustil in zdravnikom so plače enormno zrasle. In lejga vraga, namesto, da bi se stvari uredile, je od takrat šlo le še navzdol, ker zdravstvena blagajna tega stroška ni prenesla Ljudje umirajo v bolnicah in pred njimi, toda zaradi požrtnosti (in tudi včasih nesposobnosti) zdravnikov in nikakor ne zaradi kulture, ki že leta dobiva vedno manjši delež v proračunu. Prvi, ki so pozabili na končno velikost vreče so zdravniki (tudi poslanci niso izjema) in tega niti danes nočejo slišati.

    Kultura je seveda med tistimi področji, ki jih je kratkoročno najlaže pogrešati in je zato prva na udaru. Dostikrat upravičeno, a ubija pa ne.

    Jaz sem v kulturi le zaposlen, pa še to na področju, ki z njo nima skoraj nobene veze, nisem pa kulturnik niti po stroki (sem bližje zdravstvu) niti po duši, zato kulture in kultrurnikov niti nimam namena zagovarjati. Vem pa iz lastnih izkušenj, da so področja, ki so bistveno bolj potrebn korenitih sprememb in prav zdrabvstvo je med prvimi.
     15.06.10 20:06  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

    letos imam zal leto intenzivnega spoznavanja zdravstva na raznih podrocjih (prej je bil kaksnih 25 let tak mir... eh...).

    pa imam vtis, da zdravstvo kot zdravljenje - stroka - se kar gre in bi tezko rekel, da je zelo slabo. ali pa sem imel sreco. nekajkrat. dabogda pri tem ostane. sicer je vedno kaj takega, da si predstavljas, da bi lahko bilo boljse, ampak tu je lahko tudi neka relativnost pogleda outsiderja.

    pac pa je res, ampak res v organu support. v smislu vodenja tokov ljudi in podatkov, administracije... tu prides potem na idejo, kaj ce bi bil recimo direktor ukc enostavno kaksen dober direktor iz turizma. ker narava problema je - izven samega zdravljenja - sorodna. masa ljudi in nje pametno razporejanje in skrb za nje zadovoljstvo.

    kar se tice kulture... ti delas v kulturi v sirokem smislu in vsekakor na precej drugem delu spektra kot recimo metelkova (tukaj omenjena zaradi mm-jevega clanka). jaz pa rad recem, da kdor meni, da je slovenska kultura (v smislu jezika, obstoja identitete etc) potrebna subvencij in ne more preziveti brez njih, ta zali slovensko kulturo, ki je skozi cas prezivela se marsikaj drugega kot ne-subvencioniranost.

    ne rabimo vojne med js in zs in blokovske razdelitve. jo bomo pa vseeno imeli, ce ne bo zaupanja in zaupanja ni, ker pac praksa bolj slabo daje razloge, da bi bilo. ker je drzava zadnjic funkcionirala 100 let nazaj, od tam naprej pa sami eksperimenti. kaj je resitev in to realna resitev ob obstojeci populaciji - ne vem. bom pa hcerko (8 let) kaj pripeljal pogledat zadevo, ki jo vodis (ce si to pravilno predstavljam), ker spada med za moje pojme smiselne stvari. to diskrecijo pac imam, da imam svoje pojme... ce ze te nimam, da bi se sam odlocal, kaj financiram :)



    * zadnji popravek: 15.06.10 20:06
     15.06.10 22:15  gsavliodgovori / citiraj
    [orest]



    Zdravstvo je nedvomno najbolj potreben in koristen del JS (s pozitivnimi eksternalijami) a brez dvoma tudi najbolj zavožen in potraten.Vem pa iz lastnih izkušenj, da so področja, ki so bistveno bolj potrebn korenitih sprememb in prav zdrabvstvo je med prvimi.
    Edina sprememba, ki jo pri nas potrebuje kultura je, da se jo vrže ven iz JS in se začne preživljat na normalen način - na trgu. In isto velja za 90% zdravstva.

    In to je približno že to.

    * zadnji popravek: 15.06.10 22:15
     16.06.10 09:41  RM28odgovori / citiraj
    [gsavli]

    :: [orest]

    ::

    :: Zdravstvo je nedvomno najbolj potreben in koristen del JS (s pozitivnimi eksternalijami) a brez dvoma tudi najbolj zavožen in potraten.Vem pa iz lastnih izkušenj, da so področja, ki so bistveno bolj potrebn korenitih sprememb in prav zdrabvstvo je med prvimi.



    Edina sprememba, ki jo pri nas potrebuje kultura je, da se jo vrže ven iz JS in se začne preživljat na normalen način - na trgu. In isto velja za 90% zdravstva.

    In to je približno že to.
    Delam v zdravstvu in bi rekel, da se skoraj strinjam s to trditvijo glede zdravstva. Ampak kljub vsemu pa ne verjamem, da ne bi v kratkem času dobili elitne naveze, ki bi onemogočale svobodno konkurenco. V tem primeru pa se mi zdi, da bi slovenci glede zdravja še bolj najeb...i.

    Moj portfelj - potrebna registracija

    Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

    Kako začeti?

    • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
    • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

    HYPO Depozit
    Obrestna mera:
    0,10%
     
    Obresti:
    0,86 €
    BKS Depozit (bonus)
    Obrestna mera:
    0,09%
     
    Obresti:
    0,78 €
    Abanka Depozit (online)
    Obrestna mera:
    0,07%
     
    Obresti:
    0,59 €
    Sberbank Depozit
    Obrestna mera:
    0,05%
     
    Obresti:
    0,43 €
    Gorenjska Banka Depozit
    Obrestna mera:
    0,05%
     
    Obresti:
    0,42 €
    LON Depozit
    Obrestna mera:
    0,05%
     
    Obresti:
    0,42 €

    Povejte svoje mnenje

    Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

    • Večinoma v delnicah.
    • Večinoma v obveznicah.
    • Večinoma v denarju.
    • Nimam naložb.

    Glasuj rezultati >>