Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 11:15
-5,83 %
7.174,08
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 10:15
0,63 %
1.463,89
SI 11:00
0,63 %
899,17
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Seznam forumov  >  DS (prej: FT)  RSS    >  Marketing in obrestno-obrestni račun

Rubrike
·ETF (2)
·FT (9)
·Slovenija (21)
·balkan (8)
·garantirani (2)
·novitrgi (17)
·preglednovic (1282)
·razno (21)
·skladi (32)
·svet (2)
·zavarovanja (1)
Arhiv
·nov 2010 (10)
·okt 2010 (21)
·sep 2010 (22)
·avg 2010 (22)
·jul 2010 (22)
·jun 2010 (21)
·maj 2010 (21)
·apr 2010 (20)
·mar 2010 (23)
·feb 2010 (19)
·jan 2010 (20)
·dec 2009 (18)
·nov 2009 (21)
·okt 2009 (22)
·sep 2009 (22)
·avg 2009 (21)
·jul 2009 (23)
·jun 2009 (22)
·maj 2009 (40)
·apr 2009 (40)
·mar 2009 (44)
·feb 2009 (40)
·jan 2009 (40)
·dec 2008 (43)
·nov 2008 (40)
·okt 2008 (44)
·sep 2008 (44)
·avg 2008 (21)
·jul 2008 (25)
·jun 2008 (39)
·maj 2008 (40)
·apr 2008 (44)
·mar 2008 (42)
·feb 2008 (42)
·jan 2008 (42)
·dec 2007 (41)
·nov 2007 (51)
·okt 2007 (58)
·sep 2007 (43)
·avg 2007 (24)
·jul 2007 (28)
·jun 2007 (36)
·maj 2007 (51)
·apr 2007 (14)
 
Marketing in obrestno-obrestni račun
Rubrika: razno
<  |  >  |  seznam
 24.05.07 08:49  crt (admin) (DS) shramba  

Te dni je k nam zaneslo tekst, ki je v bistvu promocijske narave in vsebuje tole navedbo: "Zlatnik, ki je tehtal četrt unče, je bil leta 1958 kupljen za 44,75 nemških mark (22,95 EUR), današnja vrednost tega zlatnika pa znaša 144 EUR (+527%).

Hudi dobički, kajneda? Pa poračunajmo. Kakšna je bila povprečna letna donosnost?

Tega seveda NE izračunamo tako, da podatek o donosu delimo s številom let (linearni izračun), temveč po pravilih obrestno-obrestnega računa. Ta je namreč tisti, ki opisuje situacijo, ko imamo na koncu leta glavnico plus donos, nakar je v naslednjem obdobju oboje, tako prvotna glavnica kot doslej ustvarjen donos, znova deležno donosa.

To pa gre takole.



  • 144 / 22,95 = 6,27 (indeks rasti).

  • Ker gre za 49 let, vzamemo 6,27 na 1/49-to potenco (torej 49. koren) = 1,0382.

  • Prevedba z indeksa na odstotke: 1,0382 * 100 - 100 = letna donosnost 3,82%.



Zlato ni v tej zgodbi nič "krivo"; je samo eden od mnogih primerov, kako se da povedati na prvi pogled strašno lepe številke, pri čemer naslovnik ne opazi, kako zelo velik pomen ima pri tem dolgo obdobje. Za obrestno-obrestni račun je zelo težko imeti intuitiven občutek in zato se vedno, ko slišimo kakšno takšno hudo številko, splača malo poračunati.

Pomembno pa je biti pazljiv tudi v nasprotno smer. Včasih v različnih virih kot prvotni podatek dobimo ne tistega o celotnem donosu v obdobju, temveč o povprečnem letnem donosu skozi tisto obdobje - pa se izkaže, da to povprečje NI narejeno po metodi obrestno-obrestnega računa, ki bi bila primerna za izračun pri vlagatelju, ki denar ves čas ohrani v naložbi; temveč kot navadno (linearno) povprečje in je zato številka višja, pove pa nič.

Nauk: vedno preberite drobni tisk (če le obstaja :).

* zadnji popravek: 24.05.07 08:49


Komentarji uporabnikov  (vseh: 8; zadnji: 24.05.07 12:46)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 24.05.07 09:22  _nanixodgovori / citiraj

Največji problem z zlatniki je, da so morda vredni toliko in toliko, prodaš jih pa lahko za toliko za kolikor se te usmili kak zlatar. Še slabše je z nakitom, dragocenimi urami, dragimi avtomobili...

Do sedaj so se za najboljše naložbe (statične - brez neprestanega prelaganja denarja) definitivno izkazale nepremičnine. Rast njihovih cen vedno preseže rast BDP in inflacije. Govorijo celo o posebni gradbeni inflaciji.

(še malo off topic)

Sploh pa je to z inflacijo en velik nateg. Obračunavajo le košarico relativmno nepomembnih dobrin, od katerih nekaterim cena pada tudi na račun neprestanega nižanja kvalitete (ementalski sir v Mercatorju, npr.). Realnih dobrin v tej košarici ni - npr. M2 stanovanja. Če bi bile, bi videli hudiča in imeli dvomestno inflacijo, Bajuk bi pa lahko šel na štrik.

(in še bolj off topic)

In če sem se že tako razpisal, je prav, da napišem še nekaj o famoznem nujnem neprestanem dvigovanju BDP-ja. Baje bo potem, ko se bo BDP še bolj dvignil, v deželi zavladala Indija Koromandija. Široke mase temu nasedajo in celodnevno garajo za svoje delodajalce. Tako se BDP res neprestano povečuje. A glej ga zlomka. Kje je Indija Koromandija? Plače se tej raji nočejo prav nič povečati, razen če vertikalno mukotrpno napreduje in še več dela.

Človeka prešine, da so ti ljudje k rasti BDP-ja prispevali le delo (kajti jasno je da večino BDP-ja ustvari marljivi srednji razred). Ni videti, da bi imeli od tega kakšne posebne koristi. No-ja, žal ni samo to. Ne samo da nič ne dobijo, ampak prav veliko zgubijo. Z rastjo bdp-ja se namreč prav nesramno dražijo nepremičnine, ki jih ti ljudje večinoma še nimajo. Tako v resnici lovijo lastni rep. Bolj delajo, bolj je njihov dom oddaljen... Kriminal pravzaprav.

V zvezi z rastjo BDP-ja je namreč treba vedeti, da ga ustvarja malo nižji, večino srednji razred, porabi pa ga elita. Če se tem revežem plača že leta ni povečala, se zato gospodom vodilnim poveča 20 - 30 % na leto. Ti potem pritiskajo na trg vsega kar je kaj vredno, kar se veselo draži (tudi nepremičnine). Raji ostane plastika - in seveda svoboda izbire, da se še malo bolj potrudi.
 24.05.07 09:45  Rosinantodgovori / citiraj

Iščem na spletu, pa ne najdem seznam izdelkov, ki sestavljajo "zajetje" kot pravi stat.si

Nanix, če bi imel možnost uporabe vzvodov, kakšno smer sprememb bi ubral?
 24.05.07 09:47  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[nanix]

Največji problem z zlatniki je, da so morda vredni toliko in toliko, prodaš jih pa lahko za toliko za kolikor se te usmili kak zlatar.
no, to ne drzi. cene zlata, tudi zlatnikov, za odkup enako kot za prodajo lepo spremljajo borzno ceno in ni ti treba iskati prav zlatarja.

 24.05.07 10:33  _nanixodgovori / citiraj

Rosinant:

Nanix, če bi imel možnost uporabe vzvodov, kakšno smer sprememb bi ubral?

Nanix:

Nekako, vedno bolj, nobene... Vedno sem kakšen korak pred valom povprečnosti.

Ampak je pa precej socialno nepravično - v bistvu kapitalen nateg. Problem je tudi, da je ekološko nevzdržno, vprašanje je, koliko časa bo še šlo.

PS

Se oproščam, ne vem kako dosežež, da je tisti, ki ga citiraš v kvadratku.

* zadnji popravek: 24.05.07 10:33
 24.05.07 10:40  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj

stavki / vrstice, ki jih citiras, naj imajo spredaj dvojno dvopicje. ce uporabis "citiraj", se ti ze sami skusajo tako postaviti.
 24.05.07 11:44  matic7odgovori / citiraj

Stari zlatniki so lahko vredni zelo veliko denarja in sploh ni potrebe da se te kdo usmili da kupi, to ti garantiram, z nakitom ni nič slabše, seveda ne govorim o novem nakitu, še bolj je cenjen kot zlatniki. Dragocene ure pa sploh da ne govorim, kako se prodajo pa za koliko denarja, vendar ti si verjetno gledal na stvar če sam kupiš novo. Dragi avtomobil pa so lahko velika izguba, vendar če si lansko leto kupil ferrari f430, pa ima letos npr 4000 kilometrov, pa ga boš še vedno prodal za par 1000 eur več.
 24.05.07 12:41  _nanixodgovori / citiraj
[matic7]

Stari zlatniki so lahko vredni zelo veliko denarja in sploh ni potrebe da se te kdo usmili da kupi, to ti garantiram, z nakitom ni nič slabše, seveda ne govorim o novem nakitu, še bolj je cenjen kot zlatniki. Dragocene ure pa sploh da ne govorim, kako se prodajo pa za koliko denarja, vendar ti si verjetno gledal na stvar če sam kupiš novo. Dragi avtomobil pa so lahko velika izguba, vendar če si lansko leto kupil ferrari f430, pa ima letos npr 4000 kilometrov, pa ga boš še vedno prodal za par 1000 eur več.
Ja, imaš prav. Če se tega lotiš kot zbiratelj, potem to drži. Ampak nenako se mi zdi, da je to že drugo področje, ki zahteva izjemno podkovanost. Slike slovenskih impresionistov so tudi lahko krasna naložba.
 24.05.07 12:46  matic7odgovori / citiraj

Slike slovenskih impresionistov so krasna naložba, sam problem je da je zelo težko dobiti kakšno, ker je večina pokupljenih, drugače pa če si pet let nazaj kupil kakšno in jo danes prodaš ti ni treba biti zbiratelj, sicer so pa cene takšne da glava peče, zato povprečni vlagatelj na tem področju nima kaj iskati.

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>