Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 07:13
-1,56 %
9.768,19
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 21.02
-0,72 %
1.524,71
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Seznam forumov  >  Banke  >  Tekmovanje "Najnevarnejši finančni produkt v EU"

Bančno varčevanje, bančne storitve, obrestne mere, NSVS ...

Iščem prvo neprebrano sporočilo v tej temi... najdeno na strani 1

Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 36   stran:  1 | 2 | > | zadnja
#115761  29.01.13 17:52  aljosa (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Kaj je nevaren finančni produkt?

Nevarnost produkta ne izhaja le iz njegovih osnovnih lastnosti, na primer iz možnosti izgube ali škode, ki ju zaradi njega utrpi potrošnik. Dejansko nevaren produkt postane, ko so informacije, ki jih o njem prejme potrošnik, pomanjkljive ali zavajajoče, ter ko finančni ponudnik njegovo prodajo pospešuje z visokimi (in prikritimi) provizijami za prodajalca. Ta dva dejavnika vodita v napačna pričakovanja in posledično v propadle dolgoročne finančne načrte potrošnikov. V Sloveniji številni finančni produkti ustrezajo tem kriterijem, najbolj nevarni pa so tisti, za katere se potrošniki množično odločajo...

http://www.zps.si/osebne-finance/osebni-...
#115786 (odg: #115761 aljosa)  30.01.13 08:34  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Jaz mam takoj tri predloge, da prehitim vse ostale:

1. Prepričevanje vlade RS, da je NKBM dobra dolgoročna naložba za malega vlagatelja. Sigurno bi našel kake videoposnetke ali tekste, ki bi to potrdili.

2. Oglaševanje "mi imamo največjega" in "mister 100%" za balkanske sklade, in postopek pridobivanja strank za te sklade na terenu - posebej ljudem, ki v življenju še niso videli ne borze in ne bilance podjetja.

3. Domače "upravljanje premoženja". Okej, ta zadnji predlog ni moj, ampak ste ga večkrat izpostavili forumaši. Opišite cel postopek prodaje produkta in pošljite na ZPS :-)
#115791 (odg: #115786 milwal)  30.01.13 08:43  ZZZodgovori / citiraj  |  shramba  

Po kriteriju mase udeležencev in vloženega denarja bi se verjetno blizu vrha uvrstila naložbena ŽZ pa tudi prodaja NKBM bi bila blizu (četudi v slednjem vidim manjši nateg, tako po načinu prodaje, kot po številu udeležencev).

Po kriteriju stupenosti pa najbrž forex sheme ipd...
#115796 (odg: #115791 ZZZ)  30.01.13 08:58  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

če se prav spomnim so včasih (pet let nazaj) neki cigoti tržili en čisto navaden francoski splošni delniški sklad kot superduper oh in sploh, in naiven folk nategovali za začetno provizijo 900 evrov ali nekaj takega.

Skratka, slovenski predlog bi v eu - konkurenci nategovalcev skoraj moral zmagati... pač zelo dovzetna publika za natege :-P
#115801 (odg: #115786 milwal)  30.01.13 09:03  matic7odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]


2. Oglaševanje "mi imamo največjega" in "mister 100%" za balkanske sklade, in postopek pridobivanja strank za te sklade na terenu - posebej ljudem, ki v življenju še niso videli ne borze in ne bilance podjetja.


Možno, da tudi tisti ki so pridobivali stranke na vrhuncu evforije v življenju niso videli borze in bilance:)

Ne mislim, sedaj za vse, da ne bodo vsi kar počez užaljeni ko bodo to prebrali ne dvomim pa da je bilo dovolj takšnih.
#115806 (odg: #115796 milwal)  30.01.13 09:04  ZZZodgovori / citiraj  |  shramba  

Najbrž Paribas 1st Selection? Ja, ampak, kdor je vložil je bil sicer takoj ob 900 eur, potem pa se je peljal navzdol in nazaj navzgor. Danes je (nominalno in brez upoštevanja stroškov) kakih 20% pod vodo. Se pravi da še nekaj ima - in to bistveno več kot oni, ki so kupili Mistra 100%, ki je zdaj postal Mister -80 ali -90% (ne vem več).

* zadnji popravek: 30.01.13 09:04
#115826 (odg: #115801 matic7)  30.01.13 10:14  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Mislim da je kleindienst (takrat šef NLB skladov) celo nekje javno govoril o tem, da so pogosto meli na izbiro to, da naredijo balkanski sklad, ali pa grejo stranke drugam. Če je publika nora, je težko bit pametni svetovalec, nedvomno :-))
#115831 (odg: #115806 ZZZ)  30.01.13 10:16  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Jaaaa, to je blo, Paribas 1st selection.

Ampak res se ne spomnim, ker sem se jaz samo režat začel ob ponudbi, ali je bil minimalni vložek 900 evrov, ali je bila to v celoti provizija - kao enkratna, potem pa zastonj vlaganje od tam naprej.
#115846 (odg: #115831 milwal)  30.01.13 10:33  allagasodgovori / citiraj  |  shramba  

bila je enkratna provizija.pa sklad se je tudi zaprl oz. je ratal del drugega večjega...
#115851 (odg: #115846 allagas)  30.01.13 10:59  milwal (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Tako je.

Tukaj je še članek v Financah; bilo je leta 2006, in 900 evrov je bila provizija zgolj za podjetje, ki te je prepričalo, da vloži denar v ta sklad :-))

http://www.finance.si/142719/Svetovalnic...
#115856  30.01.13 12:07  JCDodgovori / citiraj  |  shramba  

Vsekakor je teba tukaj predlagati denarno verigo (Gem collection, recimo), to so dokazano nevarni finančni produkti.

Še boljši kandidati so pa Ponzi sheme, ki so fiskalno do konca zjebale celo državo. Katero? Albanijo.

Linque: http://en.wikipedia.org/wiki/Pyramid_sch...

In če si med Ponziji iščemo svojo kandidatko, ne moremo mimo FinanzasForex in podobnih, ki so nategnili RES veliko ljudi. Problem pa je, da je FF že crknil in kot tak nikogar več ne ogroža.

Obstaja pa en drug "prodajalec sanj", ki še obratuje in to po istem principu. Imenuje se E-thorex (https://www.e-thorex.com/) in to, kar ga dela še posebej nevarnega, je njegova dolgoživost. Ker smo eni že leta nazaj trdili, da bo crknilo, pa še ni, je med nekaterimi zadeva močno pridobila na kredibilnosti. Fora je pa v tem, da v primerjavi s FF obljublja dosti nižje donose, 50% letno.

To je moj kandidat za "Najnevarnejši finančni produkt v EU".
#115876 (odg: #115856 JCD)  30.01.13 14:15  matic7odgovori / citiraj  |  shramba  
[JCD]


Fora je pa v tem, da v primerjavi s FF obljublja dosti nižje donose, 50% letno.

To je to, saj več pa že ne rabmo:)
#115881 (odg: #115856 JCD)  30.01.13 14:15  ZZZodgovori / citiraj  |  shramba  
[JCD]

Še boljši kandidati so pa Ponzi sheme, ki so fiskalno do konca zjebale celo državo.


Heh, prav imaš. Na pokojninski sistem smo pa res popolnoma pozabili. :-)
#115886 (odg: #115881 ZZZ)  30.01.13 14:15  matic7odgovori / citiraj  |  shramba  
[ZZZ]

:: [JCD]

:: Še boljši kandidati so pa Ponzi sheme, ki so fiskalno do konca zjebale celo državo.





Heh, prav imaš. Na pokojninski sistem smo pa res popolnoma pozabili. :-)


evo pa mamo zmagovalca v SLO:)
#115896 (odg: #115851 milwal)  30.01.13 14:45  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Tukaj je še članek v Financah; bilo je leta 2006, in 900 evrov je bila provizija zgolj za podjetje, ki te je prepričalo, da vloži denar v ta sklad :-))

http://www.finance.si/142719/Svetovalnic...
cakaj, ni se konec... ljudski glas ve povedati, da so ti prodajalci sesalcev potem tudi mahali naokoli s kao printom kao clanka, v katerem se jim je gustl kao opravicil za tega :)
#115961 (odg: #115896 crt)  31.01.13 08:50  allagasodgovori / citiraj  |  shramba  

ja ja pa fingušt se je to tudi šel. je bil huda referenca.če on pol je zihr zlata kura...
#115966 (odg: #115761 aljosa)  31.01.13 09:12  aljosa (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

Nihče ni nič omenil naložb v kovine... npr.(....):) Kaj je pri naložbi v kovine najbolj nevarno, če sploh kaj je? Sama naložba, čredni nagon, način ponujanja...?
#115971 (odg: #115966 aljosa)  31.01.13 10:27  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

rja? cigani? :)
#115976 (odg: #115971 crt)  31.01.13 11:06  aljosa (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  

romi:))))
#115981  31.01.13 13:48  ZZZodgovori / citiraj  |  shramba  

Pomoje je še ena kategorija, ki se komot kvalificira v vrh lestvice: stanovanjski krediti.

Koliko je ljudi, ki so si z najemom kredita zjebali finančno stanje za dolga leta, ob morebini izgubi službe in padcu cen nepremičnin pa še toliko bolj....
#115991 (odg: #115981 ZZZ)  31.01.13 17:49  cicibanodgovori / citiraj  |  shramba  
[ZZZ]

Pomoje je še ena kategorija, ki se komot kvalificira v vrh lestvice: stanovanjski krediti.

Koliko je ljudi, ki so si z najemom kredita zjebali finančno stanje za dolga leta, ob morebini izgubi službe in padcu cen nepremičnin pa še toliko bolj....
v SLO je situacija takoalitako absurdna.

v nemčiji stanovanja po 1000€/m2; nova po 2000. če nisi ravno v metropoli. Plače seveda 2-3x višje

v SLO na glavo obrnjen svet :)

#116071 (odg: #115831 milwal)  04.02.13 05:20  vilijemodgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Jaaaa, to je blo, Paribas 1st selection.



Ampak res se ne spomnim, ker sem se jaz samo režat začel ob ponudbi, ali je bil minimalni vložek 900 evrov, ali je bila to v celoti provizija - kao enkratna, potem pa zastonj vlaganje od tam naprej.
E&S tega ne bomo pozabili nikoli, :)

Sicer pa ni nevarnih financnih produktov, so samo nevarni trzniki, navadni goljufi ali pa tisti ki nimajo oz. niso zadovoljni z nicemer, so lakomni, in nikoli ne bodo imeli dovolj, taksne ljudi je lahko prepricati da verjamejo v nekaj tako mocno, da potem iscejo in iscejo, dokler ne najdejo sebi iste ljudi, ko potem najdejo in prepricajo, takrat bo zavedena stranka se drek odkupila kot 'alternativna bio energija' ceprav na koncu le ta smrdi in je primarno stranski produkt analne odprtine. Navsezadnje pa naj bo se tak goljuf, vcasih s(m)o si krivi sami, ko iscemo tam kjer ni treba, beseda 'vcasih' pa zato, ker smo doziveli ze dadas, nkbm ipo, pokojninski/zdravstveni 20 letni nateg, itn. :) pa dober tek ce ste pri zajtrku, hihi

* zadnji popravek: 04.02.13 05:20
#116151  06.02.13 12:32  murjeodgovori / citiraj  |  shramba  

MODRO VARČEVANJE NLB

Zadnja novica (7.5.2008):

Izdana prva sodba v primeru modrega varčevanja

Okrajno sodišče v Trbovljah je odločilo, da je NLB Banka Zasavje kršila pogodbo o modrem varčevanju, ker je v nasprotju s pogodbo zniževala pogodbeno obrestno mero. Sodišče je odločilo, da so sklepi banke, ki so v nasprotju s pogodbo, v kateri je dogovorjeno vsakoletno povečanje obrestne mere, neveljavni. Ker pa je sodišče ugotovilo, da banka med varčevanjem ni sprejela ustreznih sklepov o povečanju obrestne mere, je štelo, da je obveznost banke v tem delu nedoločljiva oz. nedoločena, zato je treba po mnenju sodišča za preračun obresti za celotno obdobje varčevanja uporabiti začetno obrestno mero, ki je zapisana v pogodbi. Banki je naložilo plačilo razlike.

Ker je zapisana le pogodbena obrestna mera za prvo leto varčevanja, pa se z višino prisojenega zneska ne more strinjati varčevalec, saj je bil temeljni namen pogodbe vsakoletno povečanje obrestne mere. Zato je bila vložena pritožba, da se varčevalcu prisodi še razlika, ki bi jo moral prejeti z vsakoletnim povečanjem obrestne mere, kot je bilo določeno v pogodbi o Modrem varčevanju.

www.zps.si/modro-var...vanje.html

www.zps.si/o-nas/med...Itemid=364

NAŠ DENAR, NAŠE PRAVICE

40.000 potrošnikom, ki so pri NLB sklenili Modro varčevanje, je po naši oceni banka kot rezultat naših tožb naknadno izplačala okrog 12 milijonov prihrankov.

www.zps.si/za-medije...Itemid=456

www.zps.si/za-medije...Itemid=452

Modro varčevanje NLB

Vrhovno sodišče je razveljavilo sodbo Okrožnega in Višjega sodišča o Modrem varčevanju in jih vrnilo v ponovno odločanje z navodilom, da je potrebno pri vsebini pogodbe ugotoviti skupen namen pogodbenih strank ter zato upoštevati tudi dogovarjanje strank ob sklenitvi pogodbe in bančno brošuro. S tem je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, ki jo je na predlog ZPS vložilo Vrhovno državno tožilstvo. Breda Kutin, predsednica ZPS, je povedala: "Odločitev vrhovnega sodišča je izredno pomembna ne le za rešitev sporov iz Modrega varčevanja, ampak pomeni opozorilo tudi drugim ponudnikom varčevalnih produktov in naložb za starost, da se bodo pri presojanju njihovih pogodbenih obveznosti upoštevale tudi informacije, ki jih posredujejo potrošniku ob sklepanju pogodb."

Odločitev Vrhovnega sodišča je potrdila stališče ZPS, da je potrebno pogodbeno razmerje presojati celovito, ne le po besedilu pogodbe, ki jo pripravi banka. Kot je povedala Živa Drol Novak, odvetnica ZPS, lahko banka kot močnejša pogodbena stranka z neprimerljivo večjim ekonomskim in pravnim znanjem v primerjavi s potrošnikom vedno pridobi prevladujoč položaj v pogodbenem razmerju. Z nejasnim, nedorečenim ali tehnično zapletenim besedilom si lahko finančna institucija zagotovi možnost kasnejšega tolmačenja pogodbenih določil v svojo korist, čeprav je potrošniku v brošurah in drugih informativnih materialih obljubljala bolj ugodne pogoje svojih produktov.

Pravice varčevalcev je kršila tudi Abanka Vipa

Podobno sta Okrajno in Okrožno sodišče v Ljubljani odločili v korist varčevalcev, ki sta sklenila pogodbe o varčevanju "Vrtoglavi depozit" pri Abanki Vipa. Sodišči sta odločili, da mora banka plačati tudi razliko v višini 15.000 oz. 7000 EUR, ki je nastala, ker ni obrestovala depozitov po obrestni meri, kot je obljubljala ob sklepanju pogodb. Živa Drol Novak pravi: "Pri odločanju sta sodišči upoštevali pravilo, da se nejasna določila pogodbe razlagajo v korist varčevalcev, ker je pogodbo pripravila banka." Sodišči sta ugotavljali tudi pogodbeni namen strank in upoštevali, kaj sta se stranki dogovarjali ob sklenitvi pogodbe oz. kakšne podatke o varčevanju je banka posredovala varčevalcema. Dejstvo namreč je, da sta se varčevalca prav na podlagi teh informacij oz. ponudbe banke odločila za sklenitev pogodbe o varčevanju.

Kaj je Modro varčevanje?

Gre za 5-letno obročno varčevanje, pri katerem je banka v pogodbi določila zviševanje obrestne mere po vsakem zaključenem varčevalnem letu. Konkretno lestvico obrestnih mer za vseh pet let varčevanja je zapisala v brošurah, ki so jih varčevalci prejeli pri sklepanju pogodb, ni pa je vključila v pogodbe o varčevanju, kjer je določila le, da se obrestna mera povečuje skladno s sklepom banke. V času varčevanja je banka nekaj časa spoštovala dogovor o povečanju obrestne mere, nato pa od 1.2.2002 začela vsem varčevalcem, ne glede kdaj so sklenili pogodbo in v nasprotju s pogodbo, zniževati obrestno mero.

Kaj je Vrtoglavi depozit?

Gre za dolgoročni depozit, pri katerem je v pogodbi določeno vsakoletno zviševanje obrestne mere ob avtomatični obnovitvi vezav depozita, Varčevalci so se za varčevanje odločali na podlagi tabele obrestnih mer, ki so jo prejeli pri sklepanju pogodbe in v kateri je bila prikazana lestvica zviševanja obrestne mere v času varčevanja. Banka pogodbe ni izpolnjevala tako kot se je zavezala, ampak je po določenem času začela z zniževanjem obrestne mere.

www.zps.si/osebne-fi...Itemid=671

www.zps.si/za-medije...Itemid=456

VRTOGLAVI DEPOZITI ABanke Vipa

Uspešen zaključek akcije modro varčevanje .

Četrtek, 17 Marec 2011 15:10

V začetku leta smo uspešno zaključili našo akcijo za uveljavitev pravic varčevalcev Modrega varčevanja NLB.

Prve tožbe zoper banko zaradi neizplačevanja obresti, ki so bile dogovorjene s pogodbo, so bile vložene že v letu 2007. Do njih je prišlo, ker sporazumna rešitev spora ni bila možna, saj je banka oškodovanim potrošnikom ponudila prenizko nadomestilo. ZPS je organizirala sodno uveljavljanje pravic varčevalcev in preko svojih odvetnikov zagotovila brezplačno zastopanje za več kot 160 svojih članov.

V izvensodnih poravnavah izplačanih približno 13 milijonov evrov

Vložitev tožb pa je imelo pozitiven vpliv tudi za ostale varčevalce NLB, saj je skoraj 40.000 varčevalcev v letih 2008 in 2009 prejelo ponudbo banke za sklenitev izvensodnih poravnav, s katerimi se je banka izognila dodatnim sodnim postopkom. Po naših ocenah je dodatno izplačani znesek obresti znašal okrog 13 milijonov evrov.

Prva pravnomočna sodba

V letu 2009 je postala pravnomočna prva sodba v tem sporu, s katero je sodišče v večjem delu ugodilo zahtevku varčevalcev in odločilo, da je banka kršila pogodbo z zniževanjem obrestne mere ter ji naložilo izplačilo dodatnih obresti oz. glavnice. Banka je nato ponudila sklenitev sodne poravnave po pogojih te sodbe in večino tožnikov je ponudbo sprejelo.

Vrhovno sodišče pritrdilo ZPS

V preostalih pravdah pa se je postopek nadaljeval na višjem in vrhovnem sodišču glede še ne rešenega vprašanja zviševanja obrestne mere med varčevanjem. Leta 2010 je bil spor dokončno razrešen, saj je postala pravnomočna sodba, v kateri je sodišče v celoti ugodilo zahtevku varčevalca, da banka vsako leto poviša obrestno mero kot se je zavezala ob sklenitvi pogodbe, v korist varčevalcev pa je bil tudi sklep Vrhovnega sodišča, da se pri presoji o vsebini pogodbenega razmerja poleg pogodbe mora upoštevati tudi ostala ravnanja in dogovori strank, ki so potekali pri sklepanju pogodbe. Banka je na podlagi teh odločitev izplačala zahtevane zneske z obrestmi še preostalim tožnikom, tako da so se sodni postopki končali z umikom zahtevka.

Zadnje izplačilo je bilo izvršeno v začetku leta 2011 in s tem se je akcija uspešno zaključila.

Sodišče v celoti ugodilo zahtevku varčevalcev tudi pri "Vrtoglavih depozitih"

V letu 2010 pa je ZPS beležila še eno pomembno zmago, saj je sodišče v podobni zadevi (varčevanje "Vrtoglavi depozit") v dveh tožbah zoper Abanko Vipa, v celoti ugodilo zahtevku varčevalcev. Banka se je zoper obe sodbi pritožila, zato bo o sporu odločalo višje sodišče.

Sodne zmage ZPS in varčevalcev so izredno pomemben mejnik pri uveljavljanju varstva potrošnikov na finančnem področju, saj sodbe ne pomenijo le razrešitev konkretnega spora, ampak kot judikati vplivajo tudi na bančno prakso in poslovanje drugih ponudnikov finančnih storitev in s tem bistveno pripomorejo k izboljšanju položaja potrošnikov.

www.zps.si/osebne-fi...Itemid=671
#116861 (odg: #115966 aljosa)  27.02.13 15:43  A123odgovori / citiraj  |  shramba  

Ali je že kdo preveril ali tile naši prodajalci (npr. Elementum, Moro,...) res prodajajo pravo zlato. Torej, da ne gre za pozlačen wolfram (ne mislim površinskega testa temveč, ko je potrebno palico prevrtati) kot v primeru treh najuglednejših prodajalcev iz New Yorka o čemer se je nekaj časa nazaj pisalo. Kakšen je bil rezultat?
#116886 (odg: #115896 crt)  28.02.13 12:13  KlemenK (admin) odgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

cakaj, ni se konec... ljudski glas ve povedati, da so ti prodajalci sesalcev potem tudi mahali naokoli s kao printom kao clanka, v katerem se jim je gustl kao opravicil za tega :)
Čakaj, s kerim člankom so pa to potem mahali?
#116936 (odg: #116886 KlemenK)  28.02.13 17:17  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[KlemenK]

Čakaj, s kerim člankom so pa to potem mahali?
ni povsem znano, verjetno nekaj takega kot "stabni dokument kontrarevolucije" v jugoslovanskem parlamentu nekoc davno.

#116946  28.02.13 18:01  murjeodgovori / citiraj  |  shramba  

SAJ NI RES, PA JE!

Vložil sem 50.000 €, koliko imam danes?

5 let

Nakup: 30.januar 2008

Prodaja: 31.januar 2013

* SBI TOP - 13.642,00 € (-72,72%)

* FTSE 100 - 51.429,06 € (+ 2,86%)

* DAX - 54.388,79 € (+8,78%)

* S&P 500 - 53.051,62 € (+6,10%)

* SSE Index - 26.670,96 € (-46,6%)

* Obrestna mera 5,50% - 61.761,00 € (+23,52%)

* Obrestna mera 4,50% - 59.481,82 € (+18,96%)

* Obrestna mera 3,50% - 57.288,24 € (+14,58%)

* Zlato 100 g ingot prodajna cena - 95.760,37 € (+91,52%)

* SPDR Gold Shares (GLD) - 80.971,95 € (+61,94%)

* Srebro 1000 g ingot prodajna cena - 78.690,39 € (+57,38%)

* iShares Silver Trust (SLV) - 82.900,30 € (+65,80°%)

* GOLD BUGS INDEX (^HUI) - 42.029,99 € (-15,94%)

Avtor: Gorazd Vidmar

* zadnji popravek: 28.02.13 18:01
#117091  06.03.13 13:46  ericcussodgovori / citiraj  |  shramba  

Pa še pogled čez lužo: http://www.zerohedge.com/news/2013-03-05...
#117216  14.03.13 03:15  mta900odgovori / citiraj  |  shramba  

Investirati cas/denar v znanje. Najbolj varno..Statisticno gledano vam bodo "strokovnjaki" pridelali manj profita(z upostevanjem provizij), kot bi ga dosegel clovek, brez izkusenj z financami, ki bi nakljucno izbral kosarico recimo delnic.

Najnevarnejsi produkti so tako prakticno vsi kjer nimamo sami kontrole nad svojim portfeljem. The storm is coming,... prepare for the worst, hope for the worst :)!

M.
#117221 (odg: #117216 mta900)  14.03.13 03:29  mihaaodgovori / citiraj  |  shramba  

Se podpišem pod to. LP
Nova objava v tej temi  |  Nova tema v forumu
vseh objav v tej temi: 36   stran:  1 | 2 | > | zadnja

Seznam forumov  >  Banke  >  Tekmovanje "Najnevarnejši finančni produkt v EU"

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>