Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 03:01
-0,48 %
10.454,34
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 21.09
-3,86 %
1.181,24
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Seznam forumov  >  Nedeljsko kosilo  RSS    >  Nedeljsko kosilo 7.4.13

Ko vas neha srbeti prelaganje iz sklada v sklad in si zaželite tuhtanja o širši sliki. Vsako nedeljo, včasih pa tudi ne.

Ko vas neha srbeti premetavanje naložb in si zaželite tuhtanja o širši sliki.

Vsako nedeljo, včasih pa tudi ne.

 
Nedeljsko kosilo 7.4.13<  |  >  |  seznam
 07.04.13 18:21  crt (admin) (DS) shramba  

Predjed: naš kolega Goldman Sachs

Relativno neopaženo je šla mimo novica, da so se v prvih dneh aprila v Goldman Sachsovi upravljalski enoti odločili postaviti zastopanost slovenskih obveznic na nadpovprečno. Absolutno gledanost je zastopanost v portfeljih seveda majhna, kot pač pritiče relativni teži Slovenije v celotni paleti razpoložljivih obveznic trgov v razvoju.

»To je zelo solidna zgodba, problemi niso takšni kot v Grčiji ali na Cipru,« pravi upravljalec Sam Finkelstein. »Bančni sektor ni tako velik kot drugod po EU in zadolženost proti BDP je nizka. Potrebnega zdravila za težave ne gre iskati v prestrukturiranju državnega dolga. Zato zelo zaupam v to naložbo. Če bodo ceno še zbijali dogodki drugod, bomo kupili še.«

Sam, stari... Iz tvojih ust v božja ušesa.

Gledano iz Slovenije seveda Goldman Sachs sploh ne obstaja (razen v vlogi univerzalnega grdavša). Obstajata samo Janša in Kučjanković. Tako tudi vsakršni premiki tržnih cen oziroma zahtevanih donosov slovenskih obveznic služijo le kot priročno orodje za kričanje, kaj da so spet iz čiste zlobe in nesosobnosti povzročili Njihovi ali kaj da so v potu svojega obraza mukoma dosegli za narod žrtvujoči se Naši.

Ker se trgovanje dogaja izven Slovenije in ker ogromni večini publike tako ali tako ni jasno pol organa o tem, se je toliko lažje sklicevati na obveznice kot nekaj, kar naj bi Zares, brez vpliva slovenskih tako pikčastih kot progastih vplivnih ekip, kazalo stanje. No, sicer dejansko tudi je oddaljeno. Celo bolj, kot pa bi si želeli tisti, ki želijo s premiki obveznic v nekem trenutku predvsem na hitro lopniti po glavi svoje zoprnike.

Oddaljeno je toliko, da je za tečaj celotnega kompleksa južnih obveznic, znotraj katerega pridno capljajo tudi slovenske, veeeeliko bolj odločilno to, kaj naredi Goldman Sachs – pa kje je še Mario Draghi kot glavno in največje gonilo – kot za svet povsem obskurni lokalni igralci. Ampak... Vsako tele ima svoje veselje.

Glavna jed: it's raining yen

Japonska centralna banka je z enim samim glasom proti sprejela protiinfla... pardon, pro-inflacijski program novega guvernerja. Dokler ne bo dosežena ciljna inflacija 2% letno (številka je takšna kot inflacijsko sidro ECB), bo centralna banka pospešeno tiskala in z natisnjenim denarjem kupovala državne obveznice (po novem vse do 40-letne ročnosti) ter na borzi kotirajoče sklade raznih pasem vključno z nepremičninskimi. (Za dobro mero nekateri celo navajajo, da objavo sporočila za javnost CB spremljal potres – nekaj takega kot strela v Vatikanu ob papeževem odstopu.)



Osnovno mero denarja naj bi v dveh letih podvojili v tempu protivrednosti cca 75 mrd USD na mesec. HIPERINFLACIJAAAA, kajneda? No, počakajte...

Japonska CB aktivno tiska cirka od leta 1999 ali 2001 (stvar interpretacije). Odtlej se je njena bilanca povečala za cca 300% in v tem času, torej v 10+ letih, niso uspeli pridelati inflacije. Za podoben faktor so se v zadnjih nekaj letih od 2008 naprej povečale bilance Feda, BoE in ECB. Nekoliko opaznejša inflacija (nekaj odstotkov, ne nekaj deset odstotkov) je pri tem nastala le v VB kot posledica defacto devalvacije funta že jeseni 2007, vlekla se je par let in lani so že mastopile novice »inflacija na X-letnem dnu«.

Primer zase so Švicarji, ki zadnje leto in pol v obrambo tečaju franka (da ne bi bil še močnejši) tiskajo resnično brutalno. Če kot zelo grobo mero tiskarske aktivnosti vzamemo razmerje velikosti bilance centralne banke proti BDP, je stvar taka: Japonska 33%; ECB 32%; Fed 19% (pih, amaterji); Švica 85%. Kako težko mora biti življenje ubogih Švicarjev v hiperinflacijskih razmerah, kajneda? Jah, niti ne. Ne da ni hiperinflacije, sploh ni inflacije. Cene padajo in to praktično že ves čas tega juriša. Tako kot na Japonskem, le da tam medlijo že več kot desetletje.

Očitno to, da centralna banka ustvarja nove in nove količine zastonj denarja, samo po sebi ne privede do inflacije. Razloga sta predvsem dva.

1) Poteze, ki bi bile v vakuumu inflatorne, to neto gledano niso, če obstajajo na drugi strani tehtnice deflatorne sile, kot je crkovanje velikih količin slabih terjatev in odmiranje presežnih kapacitet.

2) Poleg količine denarja obstaja tudi »obratna hitrost« denarja – to, kako hitro se ta pretaka skozi sistem. Če se natisne, nakar v par korakih pristane na primer v skladišču neke banke, od koder se več ne premakne, potem enostavno nima inflatornega učinka. Šele kombinacija količine in hitrosti je tista, ki ima učinek. Ogromne denarne operacije centralnih bank v zadnjih letih (ali desetletju na Japonskem) so tako pomenile komajda uravnotežanje stalnega usihanja obratne hitrosti.

Temu, da tiskaš ni tiskaš, pa se nič posebnega ne zgodi, rečemo likvidnostna past. (In o tem ste lahko brali že vsaj jeseni 2008: Godzila osvaja svet).

Poleg ponudbe denarja je torej zelo pomembno povpraševanje po denarju. Kar se tipično prevede v razpoloženost za trošenje denarja. Ta razpoloženost pa je slaba. Podjetja vidijo šibke potrošnike in NE vlagajo v nove kapacitete. Da bi pri tem ohranili in povečali dobičke, ne zaposlujejo, temveč kvečjemu odpuščajo in nižajo plače. (Ne)zaposleni ljudje ob tem vidijo, da so potrjena njihova negativna pričakovanja o prihodnosti, in še naprej NE povečujejo potrošnje (če bi jo sploh še s čim imeli). In tako naprej...

Skratka - negativna spirala, za katere prekinitev zgolj metanje denarja iz helikopterja očitno ne zadošča. Nakar je tu še evropska češnja na torti, ko se v taki situaciji potem še država odloči zategovati pas in prav tako NE trošiti.

Japonski potrošniki sicer dejansko pričakujejo inflacijo – torej to, da bodo dobrine in storitve jutri dražje kot danes. Vendar jih to ne pripravi do kupovanja. Menijo namreč, da bodo dražje tiste stvari, ki jih sicer nujno potrebujejo, vendar porabljajo sproti, brez možnosti ustvarjanja zalog. Osnovna življenjska infrastruktura – energija, komunalije, hrana. In hkrati npričakujejo še nadaljno padanje cen tistega, kar je lepo imeti, ni pa na koncu koncev vprašanje življenja in smrti – bele in zabavne tehnike, avtomobilov, računalnikov. Ker torej računajo, da se jim bodo škarje gospodinjskega proračuna še naprej zapirale, še naprej niso nagnjeni k temu, da bi danes porabili več.

Da bi se to spremenilo, bi potrebovali predvsem pričakovanje, da bodo prejemki gospodinjstev v prihodnje višji kot danes. Proti temu pa delujeta tako demografika (japonsko prebivalstvo je precej staro, torej so zelo aktualne in s tem avtomatično vedno manj zanesljive pokojnine) kot golo dejstvo, da je s stališča lastnika podjetja lepše imeti dobiček kot čimveč razdati za plače. Če bi bila japonska podjetja vezana predvsem na domači trg, bi se veriga »večje plače – večje povpraševanje – večja prodaja – več dobička« verjetno lažje zavrtela. Vendar niso. Tako univerzalni ključ do rešitve še naprej ostaja uganka. Več kot desetletje po začetku agresivnega tiskanja in več kot dve desetletji po tem, ko se je Japonska po tistem, ko naj bi zaprmejduš, očitno in brez dvoma prevzela ves svet (kot danes Kitajska), začela sesedati.

(Hej, kako so se pa potem ti grdi Američani izmazali do te mere, da spet prevzemajo štafeto rasti? Po moje lahko velik del odgovora iščemo v bistvenem padcu cene energije, ki ga je omogočil tehnološki preboj pri črpanju plina. Ravno to, da tehnologija premakne horizont razpoložljivosti naravnih virov – ali z odkrivanjem novih ali z bistvenim izboljšanjem izkoristka obstoječih – je že večkrat omenjena pot ven iz zaprte škatle in igre z ničelno vsoto, v kateri se dandanes nahaja ves svet.)

Sladica – tokrat cela slaščičarna, se je nabralo

* Kaj je zares potopilo dve največji ciprski banki? V največji meri navadna nesposobnost.

* Načrtovalci evra so imeli preprost načrt: držati Američane ven, Nemce not in južnjake dol – pravi šef ameriške podružnice največje nemške zasebne fundacije.

* Intervju – Alternative fuer Deutschland. »Ali torej predlagate, naj se žrtvuje evro, da bi rešili projekt Evropa?« »Da, točno tako.«

* Ciper v razsulo, Japonci v nove tiskarske kapacitete, Koreja na robu vojne, zlato pa... Krneki. »Konec zlate dobe,« pravijo pri Societe Generale. Dodatno: Soros::gold has been destroyed as a safe haven

* Egypt after the revolution: there's not much to sell except sex

* Ideja v zvezni državi Tennessee: vezati socialno pomoč na šolski uspeh otrok.

* Predlog delničarja: namesto da Goldman Sachs (tisti iz predjedi) lobira in spravlja svoje ljudi na politične položaje, naj kar kandidira na volitvah.

* Ko je bila južna Koreja kot danes severna... In kako je prišla od tam do tega, kar je danes? Kaj pri razvoju države zares deluje?

* Kje je Nizozemska? V riti. Kdo je tam finančni minister? Gospod Dijsselbloem, ki kot trenutni predsednik evroskupine in šef upravnega odbora ESM uči druge evropske države, kakšna da je prava pot. Verjetno bo v doglednem času imel dovolj dela doma.

* Bill Gates (ja, tisti Bill Gates) obljublja kondome nove generacije.

* Imate radi naravo, pohodništvo, alpinizem? Potem ste morda že opazili, da ima tovrstno usmerjena trgovina Kibuba med drugim tudi nekoliko, khm, alternativno linijo »hlačke za mačke«. Ah, ampak nima pa tegale... ali ste pripravljeni... no, kliknite.

* In če se ob tem še niste začeli smejati, vas bo zdajle zagotovo zvilo: Ciper bo v štirih letih prišel do primarnega presežka v proračunu, pravi memorandum trojke.

* zadnji popravek: 07.04.13 18:21


Komentarji uporabnikov  (vseh: 14; zadnji: 10.04.13 12:37)  · 
Kot neprijavljen uporabnik - gost - ne morete vpisovati komentarjev.

 07.04.13 22:39  X418odgovori / citiraj

Zanimivo branje. Hvala za napisano.
 08.04.13 16:16  IgorMujdricaodgovori / citiraj

Die Welt: Slovenija je pozitivno presenečenje

Drugačna ocena finančnega stanja Slovenije

8. april 2013 ob 12:49,

zadnji poseg: 8. april 2013 ob 13:50

MMC RTV SLO

Nekdanji glavni ekonomist Deutsche Bank Thomas Mayer je Slovenijo uvrstil med tri države evro območja, ki so najmanj ranljive oz. najmanj verjetne za naslednjo krizo.

http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/die-we...
 08.04.13 16:42  IgorMujdricaodgovori / citiraj

Izpostavljen komentarčič vezano na zgornje :-)

"V skladu z vladnim ukazom je RTVSLO začela z lupo iskat pozitivne članke o Sloveniji. Ni važna resnica, važna je percepcija resnice, kajne?"

 08.04.13 17:48  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[IgorMujdrica]

Nekdanji glavni ekonomist Deutsche Bank Thomas Mayer
tomaz majer? seriously? :)

 09.04.13 10:39  IgorMujdricaodgovori / citiraj

Eurozone crisis: OECD warns Slovenia over bank debts

http://www.guardian.co.uk/business/2013/...

 09.04.13 10:51  IgorMujdricaodgovori / citiraj

"Slovenia does not need to fear," says Janko Medja, head of Nova Ljubjanska Banka. "There are very good fundamentals. We simply need to take a couple of decisions that may be hard for some people, but which allow us to make good progress in the next couple of years. And I think we can do that."

---

'Casino capitalism'

"One-third of Slovene companies have serious problems, and quite a few will collapse in the next months or year," says Samo Hribar Milic, who heads the Slovene Chamber of Commerce and Industry.

Debts are mainly owed by companies, rather than individuals.

According to a list published at the end of last month, 4,500 companies owe some 580m euros (£492m; $745m).

---

In Slovenia, 40% of the economy is state-owned - by far the highest figure in the region. Fierce disputes can be expected over what to privatise, in a country which owes much of its success to keeping multinationals out.

---

Jose Mencinger, an economist and former economy minister, estimates Slovenia's total debt at 10bn euros.

He blames what he calls "the greed" of the financial sector - rather than the much-criticised public sector - for Slovenia's problems.

"We suddenly felt that we are rich and that we can gamble in the casino, so we introduced casino capitalism also in Slovenia."

---

Even the Slovene Catholic Church could not resist the temptation to get rich quick, setting up its own investment fund.

---

"I don't believe that we can solve our current problems only by fixing banks; we must also restructure businesses," her finance minister Uros Cufer told the Slovene press agency STA this week.

http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-2...
 09.04.13 17:15  IgorMujdricaodgovori / citiraj

"Slovenia has assets that it can sell but the question is if there is political will to sell them. I guess Slovenia will be able to get through June and we should know by the end of the year ... whether a bailout can be avoided," said Matej Tomazin, head of the investment fund KD Skladi.

http://www.reuters.com/article/2013/04/0...
 09.04.13 20:26  nonameodgovori / citiraj

“With no policy changes,” public debt could double to exceed 100 percent of gross domestic product, including the expected costs of aging and rescuing banks, the OECD said.

http://www.bloomberg.com/news/2013-04-09...
 09.04.13 20:54  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj
[IgorMujdrica]

We simply need to take a couple of decisions that may be hard for some people
s posebnim poudarkom na "simply" :)))

kje gospod spi, da ga ne ukradejo... aja, v nlb... hm, potem se vprasanje glasi - zakaj pa ravno njega ne :)

 09.04.13 21:30  IgorMujdricaodgovori / citiraj

Z grenkobo citiram zopet vsaj meni osebno globoko vtisnjene misli (tiste boldane predvsem)...

Kriza je sistemska, debelo še vedno prisotna, še leta in leta bo z nami in vse bolj bodo pri »reševanju« na mizi absolutno vse metode, ne glede na to, kaj si kdo danes misli o njih.

Vso srečo, dragi sopotniki. ~ Črt Jakhel



* zadnji popravek: 09.04.13 21:30
 09.04.13 22:17  IgorMujdricaodgovori / citiraj

predsednik Združenja bank France Arhar:



Kakšna je nevarnost, da bo trojka venarle prišla? Je 5. junij, ko zapadejo zakladne menice v vrednosti 1,2 milijarde evrov in se bo morala država na novo zadolžiti, glavni mejnik?

Po mojem mnenju to ni glavni mejnik, ker ima država v bankah depozite in s tem jasno računa. Nelogično pa je, da smo zakon za krepitev stabilnosti bančnega sistema oziroma zakon o slabi banki sprejeli septembra lani in je od takrat še vedno mrtva črka na papirju.

http://manager.finance.si/8337406/%C4%8C...
 10.04.13 12:05  IgorMujdricaodgovori / citiraj

IIF: Sloveniji lahko do leta 2015 zmanjka 9,3 do 11,8 milijarde evrov

Inštitut za mednarodne finance (IIF) je v torek evropske oblasti pozval, naj Sloveniji zagotovijo previdnostno posojilo in se tako izognejo morebitni poznejši obsežnejši finančni pomoči naši državi.

http://www.siol.net/novice/gospodarstvo/...
 10.04.13 12:27  IgorMujdricaodgovori / citiraj

OECD priporoča še dokapitalizacijo bank z dolgoročno vzdržnim poslovnim modelom, pri tem pa bi morali za zmanjšanje javnofinančnih stroškov del bremena prevzeti tudi nekateri upniki.

http://damijan.org/2013/04/09/oecd-o-san...
 10.04.13 12:37  IgorMujdricaodgovori / citiraj

Po nesreči izrečena resnica ali namerno resnicoljubje, ki v sodobni politiki še nima imena (vir: Dnevnik)

Should the Cypriot bailout become a model for the future?

Jeroen Dijsselbloem's original game plan was to just keep a low profile. When the 47-year-old Dutch finance minister became head of the Euro Group three months ago, the first thing he did was deactivate his Twitter account. In meetings of the finance ministers of the 17 euro-zone states, he let his counterparts do most of the talking. And whenever he appeared before reporters in Brussels afterwards, he would start with sentences like: "Maybe it's good, if I say something."

Dijsselbloem seemed determined to become the most boring of all the boring bureaucrats in Brussels -- until last Monday, that is, when he did something no one would have anticipated: He detonated a bomb.The way that large depositors and creditors were being drawn into the bailout of Cypriot banks, he said, could become a model for the entire euro zone.

http://www.spiegel.de/international/euro...

Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>