Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 06:16
0,90 %
9.667,36
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 03.06
1,88 %
1.301,88
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'crt' ... OK

Uporabniško imecrt
Posebne lastnostiadmin, DS
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 11174, prvo: 09.03.06 08:06, zadnje: 30.12.15 07:12

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64 | 65 | 66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 75 | 76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 | 84 | 85 | 86 | 87 | 88 | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 | 110 | 111 | 112 | 113 | 114 | 115 | 116 | 117 | 118 | 119 | 120 | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129 | 130 | 131 | 132 | 133 | 134 | 135 | 136 | 137 | 138 | 139 | 140 | 141 | 142 | 143 | 144 | 145 | 146 | 147 | 148 | 149 | 150 | 151 | 152 | 153 | 154 | 155 | 156 | 157 | 158 | 159 | 160 | 161 | 162 | 163 | 164 | 165 | 166 | 167 | 168 | 169 | 170 | 171 | 172 | 173 | 174 | 175 | 176 | 177 | 178 | 179 | 180 | 181 | 182 | 183 | 184 | 185 | 186 | 187 | 188 | 189 | 190 | 191 | 192 | 193 | 194 | 195 | 196 | 197 | 198 | 199 | 200 | 201 | 202 | 203 | 204 | 205 | 206 | 207 | 208 | 209 | 210 | 211 | 212 | 213 | 214 | 215 | 216 | 217 | 218 | 219 | 220 | 221 | 222 | 223 | 224 | 225 | 226 | 227 | 228 | 229 | 230 | 231 | 232 | 233 | 234 | 235 | 236 | 237 | 238 | 239 | 240 | 241 | 242 | 243 | 244 | 245 | 246 | 247 | 248 | 249 | 250 | 251 | 252 | 253 | 254 | 255 | 256 | 257 | 258 | 259 | 260 | 261 | 262 | 263 | 264 | 265 | 266 | 267 | 268 | 269 | 270 | 271 | 272 | 273 | 274 | 275 | 276 | 277 | 278 | 279 | 280 | 281 | 282 | 283 | 284 | 285 | 286 | 287 | 288 | 289 | 290 | 291 | 292 | 293 | 294 | 295 | 296 | 297 | 298 | 299 | 300 | 301 | 302 | 303 | 304 | 305 | 306 | 307 | 308 | 309 | 310 | 311 | 312 | 313 | 314 | 315 | 316 | 317 | 318 | 319 | 320 | 321 | 322 | 323 | 324 | 325 | 326 | 327 | 328 | 329 | 330 | 331 | 332 | 333 | 334 | 335 | 336 | 337 | 338 | 339 | 340 | 341 | 342 | 343 | 344 | 345 | 346 | 347 | 348 | 349 | 350 | 351 | 352 | 353 | 354 | 355 | 356 | 357 | 358 | 359 | 360 | 361 | 362 | 363 | 364 | 365 | 366 | 367 | 368 | 369 | 370 | 371 | 372 | 373 | > | zadnja

#115166 (odg: #115136 lanos)  15.01.13 12:56  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[lanos]

Maj 2008 sem vložil nekaj denarja v vzajmene sklade
uh. ze samo na podlagi tega podatka je vprasanje bolj, kako nazaj. ja, ni smesno, vem.

Glede na to, da sem povsod v minusu, in ker sem kar nekaj časa pustil ležati denar ( nisem več spremljal), me zanima ali so kakšne ideje.
ne vec tega pocet. mislim, tega, da vlozis in pustis in ne spremljas. ja, tudi to ni smesno. ampak je res.

Denarja ne potrebujem, sploh pa ne nujno, samo rad bi obrnil trend, če se da
sprasujes v casu, ko so tecaji delnic po svetu, pa tudi apetiti do delnic, bolj kot ne pokrili luknje petih let; vmes so tudi ze tvoji minusi bili dosti bolj brutalni, ampak te ni skrbelo, ker nisi videl.

no, slaba stran tega je to, da v casu, ko se pogovarjamo spet o novih vrhovih na borzah in pri prilivih v sklade, spet lahko razmisljamo o tem, kaksne globeli rade sledijo vrhovom.

s stalisca predvsem ohranjevanja vrednosti bi rekel, da je zelo lepo, da imas tako majhne minuse, ter da vzemi ven, parkiraj dolgocasno in lepo spi.

kaksni so pa dejansko tu bili tvoji cilji in a bi bilo treba v luci njih zato ravnati kaj drugace - tega pac ne vem.

(Tema: Kako naprej? v forumu Kam naj vlagam)


#115191 (odg: #115186 lanos)  15.01.13 14:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

v kolikor je to vsota, ki te res ne sekira, potem seveda lahko turisticno spremljas, kaj se bo godilo v prihodnje in rezultate tega stejes kot izobrazevanje.

ki se lahko psiholosko prime (kar je ponavadi tezko - eno je z glavo razumeti, drugo z zepom dojeti), ker to sicer ni tak denar, da bi ti zraven umrl od groze, hkrati pa je dovolj vec kot nic, da vseeno malo cutis, ce gre totalno v franze.

casi so sicer taki, da vsem svetujem (ne ravno sele od zdajle), naj se bolj ukvarjajo s tem, kako sploh imeti prihodke in prihranke, kot pa s tem, kako potem prihranke res super naj plasirati.

(Tema: Kako naprej? v forumu Kam naj vlagam)


#115196 (odg: #115176 milwal)  15.01.13 14:40  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

naslov: seks u hrvatskom saboru

cuj, jaz vsaj vem, kaj so sicniki in kaj sumniki :)
(Tema: Vpliv politične situacije na SLO delnice v forumu Borza)


#115226 (odg: #115216 hus)  15.01.13 18:54  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[hus]

Zahtevana donosnost ta hip pa je po mojem razumevanju sestavljena iz cene, po kateri obveznica kotira, časa do dospetja in kuponske obrestne mere - važno za vlagatelja ki jo ta hip kupuje. Kako vezo ima to z državo in ceno zadolževanja?
to, da je skozi ceno impliciran donos, ki ga trg zahteva, da kupi obstojece slovenske obveznice, taksen (plus minus rocnosti) tudi za nove izdaje.

zahtevani donosi oziroma pribitki teh donosov nad "kontrolno skupino" severne eu sicer za celotno juzno eu ze en cas padajo (obdelano v nedeljskem kosilu 13.1.). zaradi tega plus zato, ker slovenske obveznice niso ravno center pozornosti trga, se lahko komot zgodi, da ljudje za dnevno politicno taktiziranje skusajo cisto prevec "dokazati" z gibanjem cen.



* zadnji popravek: 15.01.13 18:54
(Tema: Cena zadolževanja države v forumu Razno)


#115231 (odg: #115211 milwal)  15.01.13 18:55  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Knjiga prevedena iz ANG: "... pri učenju so uporabljali veliko študijev kovčkov..."
"how i survived the holidays" - kako sem prezivel pocitnice

Našel pa sem v knjigi Gari Kasparov: Umetnost pravilnega odločanja. V njej najboljši šahist na svetu poskuša pametovati o managementu, kvaliteta je tam nekje nad kiosakyjem (če ne veste, kdo je to, dobite plus točke), pa vendar pod kako dobro robo, prevedel pa je Georg Mohr. Zanimivo za šahiste.
how not to play chess - ta je tudi lepa (pa taka bolj "moja" - najprej pazi glede downside, potem bo ze slo)

(Tema: Vpliv politične situacije na SLO delnice v forumu Borza)


#115241 (odg: #115236 yesenice)  16.01.13 10:54  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

kdaj pa ni?

mislim, ne racunat, da ce je stanje prekuhano, potem pa gremo takoj od jutri naprej samo se dol. pomeni samo, da je zrak bolj redek. kdaj tocno to postane akutni problem (po casu in po ceni), ni mogoce zanesljivo vedeti. s priblizki pac vedno delamo.

* zadnji popravek: 16.01.13 10:54
(Tema: Nedeljsko kosilo 13.1.2013 v forumu Nedeljsko kosilo)


#115266 (odg: #115261 JCD)  16.01.13 12:53  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[JCD]

In če kdo misli, da američani bolje omejujejo proračunske izdatke, se globoko moti. Sploh pri Kaliforniji.


:)

http://www.finance.si/6422265/Modrost-dn...
(Tema: Pregled novic - 16.01.13 v forumu Pregled novic)


#115276 (odg: #115271 Frencis)  16.01.13 15:10  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Frencis]


smo sredi svetovnega eksperimenta, kako je, ce se zmenimo, da kapital ni vec omejen vir.

ta eksperiment je - tako siroko zastavljen - precej poseben. malo predrzno bi lahko rekli, da spominja na tisto marxovo o organskem prehodu iz kapitalizma. organskem kot kontrast tistemu, ki se dogaja z dekretom sredi revscine.

glede na to jaz dam mir in ne pocnem nic. samo kaj napisem :)
(Tema: Nedeljsko kosilo 13.1.2013 v forumu Nedeljsko kosilo)


#115321  17.01.13 09:25  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

med avtorskimi odzivi ne bo kaj posebej zabavno, ker jih ne bo :)
(Tema: Pregled novic - 17.01.13 v forumu Pregled novic)


#115331 (odg: #115311 milwal)  17.01.13 09:29  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

A ni blo že enkrat tako, da je posamezna us država bankrotirala, in pol ni blo plač v js itd? Črt?
kakor se spomnim, je to na razlicnih nivojih javne uprave us normalna stvar - ko zmanjka budzeta, se avtomaticno zacnejo shutdowni. ker pac se formalne omejitve spostujejo. se dogaja ne ravno zelo redko. s tem tudi zelo hitro zraste motivacija za sprejem potrebnih podlag za nadaljevanje.

tu je nekaj primerov na hitro http://en.wikipedia.org/wiki/Government_...
(Tema: Pregled novic - 16.01.13 v forumu Pregled novic)


#115336 (odg: #115326 milwal)  17.01.13 09:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ma ves, tako je kot pri izobrazevanju vlagateljev. ti mu hoces dobro, celo kazes mu, kaj bi bilo zanj koristno, on pa ves penast. kurc pol.
(Tema: Pregled novic - 17.01.13 v forumu Pregled novic)


#115361 (odg: #115341 milwal)  17.01.13 10:06  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

1. Naslov je problematičen.

Predpostavlja, da slovenska desnica zmore kaj več, kot kult janeza janše.
oh kje pa. naslov ne predpostavlja nic takega. JJ rusi desnico, kakrsna pac ta danes je, oziroma se tisto skromno, kar sploh je. tukaj in zdaj jo aktivno rusi. zdaj koliksen je njen domet brez tega... je pa lahko vprasanje ne samo tega, ali jo JJ aktivno rusi, temvec tudi tega, ali se brez JJ sploh zna definirati.

in ce ne zna, a je to zato, ker v senci JJ bolj malo drugega zraste ali pa zato, ker kjer nic ni, se desnica ne vzame - ali oboje - je pa tema za kdaj drugic.

2. Karikatura tvojega članka. Najboljša karikatura kar sem jih kdaj videl, in če karikaturist na Financah nima duple povprečne plače, živimo v komunizmu :-)))
ja, karikatura je rastur. tudi pred par dnevi z delavcem, ki nosi na hrbtu fotelj, iz katerega frajer potem pogumno kaze transparent NE!, je bila rastur. je zgleda karikaturist nekaj in the mood zadnje case.



* zadnji popravek: 17.01.13 10:06
(Tema: Pregled novic - 17.01.13 v forumu Pregled novic)


#115391  18.01.13 11:05  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Critic: Facebook's Graph Search 'Useless', Based on 'Fake' Likes

http://www.dailyfinance.com/2013/01/17/f...
(Tema: Pregled novic - 18.01.13 v forumu Pregled novic)


#115411  20.01.13 08:40  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed: "... in tudi to je na X-letnem vrhu"

Vodilni delniški indeks je na novem 5-letnem vrhu, samo pet odstotkov pred svojim absolutnim rekordom iz oktobra 2007 (časa, ko so se že začele težave bank v Nemčiji in VB). Na 5-letnem dnu so zadnje objavljene tedenske številke o novih izgubah zaposlitve. Začete novogradnje že nekaj mesecev zaporedoma udarjajo navzgor. To se seveda ne dogaja v Evropi, temveč v ZDA.

Puško v koruzo glede nadaljevanja recesije v ZDA so, kot kaže, vrgli tudi pri ECRI, kjer so bili v preteklosti na podlagi lastnih makro kazalcev (delno so javno objavljeni, delno plačniški) precej solidni glede spremljanja poslovnega ciklusa. Gibanja prav tistih indikatorjev, zaradi katerih so doslej večkrat ponovili napoved vnovičnega zasuka navzdol, zdaj kažejo ubrano navzgor.

Ali lahko rečemo, da bodo ZDA tudi motor, ki bo potegnil iz vode EU? Hja. EU ni edini pretendent za izvoz na ameriški trg. Vsekakor je pomembna Japonska, kjer naj bi se letos znova, vendar tokrat res velikopotezno lotili slabljenja jena in razpihovanja inflacije, ki je kljub stalnemu "tiskanju denarja" že več kot desetletje ne uspejo pridelati. Velikopotezno zato, ker naj bi nova politika, če bo potrjena, bila enostavno "zdaj bomo tiskali in s tem denarjam kupovali in podpirali, kar leze in gre (vključno s tujimi papirji), dokler ne pridemo do 2% inflacije".

Gospodarstvo evropskega severa je v svetovnem merilu odlično. Vprašanje pa je, ali lahko tekmuje s tem, da se zverina velikosti Japonske odloči za poplavljanje sveta s cenejšo vrhunsko robo. Morda bo Japonska le prilezla do tako zelo želene inflacije. Vsekakor pa bo na poti do tega cilja po svetu izvažala dodatni deflatorni pritisk in nižanje profitnih stopenj.

V državah, kjer je obojega že precej, na primer v Sloveniji, se je tega težko razveseliti. No, razen če bi Japonci, naveličani vsega na svetu, v programu »kupimo VSE« odkrili tudi čare slovenskih obveznic. Pa še to bi pomenilo predvsem nadaljevanje procesa dokončne vrnitve socializma v Slovenijo – kjer je upokojencev in prejemnikov socialnih pomoči že skoraj toliko kot delovno aktivnih ljudi, dodatno napihovanje proračuna pa bi to kvečjemu podžgalo.

Glavna jed: Ricola (CHF vs. EUR)

Tačas, ko ste se vdajali kuhanemu vinu in praznikom, so se veselili tudi v švicarski centralni banki (SNB). Odkar so septembra 2011 zaradi bolečin izvoznega gospodarstva ob vse močnejšem franku umetno zakoličili, da tečaj CHF ne sme preseči 1,20 EUR za CHR (kot že desetletja prej), so za obrambo te meje natisnili čuda frankov za nakupe evrov. Do te mere, da se je publika že resno spraševala, a) kam naj švicarji plasirajo vso to robo in b) koliko časa lahko SNB to še počne, preden jo raznese.

No, letno poročilo SNB kaže 6 mrd CHF dobička za celotno 2012 in to kljub izgubi 11 mrd v zadnjem četrtletju, od tega 5 mrd na zlatu. Gibanje cen potrošniških dobrin je za celotno 2012 negativno, prav tako indeksa proizvodnih cen in celo cen uvoza, torej agresivno tiskanje ni pridelalo inflacije. Tečaja CHF proti EUR pa od prvega tedna januarja nenadoma ni več treba kaj posebej braniti, kar sam gre v smer cenejšega franka.

Na splošno je videti, da se zmanjšuje beg kapitala iz EUR v CHF; pojenja vtis o akutnosti evropske krize, ki se levi nazaj iz splošne krize unije v krizo evropskega juga (za katerega je lahko aktualno tudi vprašanje, koliko kapitala, ki bi lahko pobegnil na sever, je še ostalo). Kamenček v mozaiku je lahko še odločitev Credit Suisse, da od 10. decembra lani nad določeno vrednostjo obresti na depozite v CHF ne dajejo, temveč jih zaračunavajo. Temu se je pridružila tudi druga od glavnih švicarskih bank UBS, ki je z napovedjo rožljala že poleti.

Negativno bančno obrestno mero so se sicer (od svežih primerov) šli na Danskem od julija 2012. Na kratko: tudi tam je pomagalo. Agresivni prilivi v DKK so se ohladili.

Kakorkoli: SNB je v tem krogu zmagala na celi črti. Pa naprej? Ena varianta bi bila, da tisto, kar je v neomejenih količinah kupovala po 1,20, pri na primer 1,25 prijazno vrne trgu. Vendar je glede na zelo mirno makro okolje in dosedanje izkušnje morda bolj aktualno to, da SNB skuša iztisniti čim več iz trenda - da nadaljuje operacijo tako, da premakne frontno črto v smer še nižjega franka.

To bi bilo zelo prijazno do ljudi, ki so po vsej Evropi, še zlasti pa na jugu in vzhodu, jemali kredite v CHF, predvsem za nepremičnine. Če torej Japoncem za napovedane manevre ne bi rekli hvala – Švicarjem bi, ker bi zmanjšanje obrestnih stroškov dalo gospodinjstvom malo zadihati.

A če vas ob vsem tem prime vse staviti na premike CHF, JPY, USD... Vseeno premislite. Ja, ta trg je ogromen in za zelooo veliko premikov drugih trgov lahko najdemo korenine na njem. Hkrati pa je to trg, na katerem so trume usposobljenih ljudi dobro plačane samo za to, da 24 ur dnevno ugibajo, kam bo šlo, in še vedno jih lep del pogori.

Sladica – eksotični tris

* Že res, da imate denar v banki. Ampak če hočete gotovino, vas bo to stalo 9 odstotkov.

* Na Kajmanskih otokih, eni bolj znanih svetovnih davčnih oaz, nameravajo oblikovati javno dostopno bazo podatkov o hedge skladih in sploh vseh podjetjih (!) z domicilom pri njih. Ta bi razkrila tudi imena direktorjev. Po eni strani gre za politični pritisk močneje reguliranih okolij (ZDA in EU), predvsem pa za pritisk razočaranih investitorjev v sklade

* Javni spor med nobelovcem ekonomije Paulom Krugmanom in predsednikom Estonije Tomasom Hendrikom o tem, ali je zategovanje pasu prava pot in ali so zahodni ekonomisti naduti, ki je potekal prek Twitterja, bo postal mini opera. "Nostra culpa", 16 minut. Prva izvedba bo v Estoniji 7. aprila. Glede na vsebinsko podlago bo morda podobno temu spodaj.



* zadnji popravek: 20.01.13 08:40
(Tema: Nedeljsko kosilo 20.1.2013 v forumu Nedeljsko kosilo)


#115516 (odg: #115496 milwal)  22.01.13 19:19  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Zahodnim državam bo pri tem lažje, ker imajo vendarle več folka z dodano vrednostjo. Za bati pa se je tistim, ki takega folka nimajo, pač pa imajo samo z državnim zadolževanjem dobro plačano prebivalstvo brez dodane vrednosti. Bolj ko se gre v EU proti jugu, več je tega, žal. Tudi ZDA imajo ta problem, ne le evropa.
to je zdaj tista zgodba o marketingu za kitajske sklade - "to bo rastur, saj bodo slejkoprej tudi kitajci ziveli kot zahodnjaki"... - ja, saj imate prav, samo ne razumete, s katere strani

(Tema: Pregled novic - 22.01.13 v forumu Pregled novic)


#115641 (odg: #115616 140956)  25.01.13 20:44  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

zakon o uvedbi evra:

V davčnih zadevah, pri katerih je treba davčno osnovo ugotoviti po uvedbi eura, pri tem pa upoštevati vrednost kapitala ob pridobitvi in je zavezanec fizična oseba pridobil kapital pred uvedbo eura, se vrednost kapitala ob pridobitvi preračuna z uporabo srednjega tečaja Banke Slovenije, ki je veljal na dan pridobitve kapitala oziroma dne 1. januarja 2006, kadar se po predpisih, ki urejajo davke, za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost kapitala na ta dan.

http://www.uradni-list.si/1/content?id=7...
(Tema: NAKUPI PRED UVEDBO EVRA v forumu Banke)


#115671  27.01.13 09:27  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed: pa kaj naj s tem denarjem

Izteka se polno leto sicer troletne operacije LTRO, v kateri je ECB v dveh valovih poslovnim bankam razdelila maso približno zastonj denarja, da so z njim opravile predvsem tisto, česar sama dolgo politično ni upala: kupovale državne obveznice, predvsem tiste z juga.

Prva runda poteče 30. januarja (druga pa 27. februarja) in banke naj bi vrnile 137 mrd EUR, kar je približno tretjina denarja iz prvega kroga razdelitve. Kar menda ni problem, ker bi se potem po evroobmočju še vedno valjalo za cca 500 mrd denarja, ki ne ve, kaj bi sam s sabo – še vedno ostaja presežna likvidnost.

Kako razumeti željo po predčasnem vračilu denarja?



  • Piarovsko takole: poglejte nas, mi smo spet močna banka, ne rabimo več dolgoročnega umetnega dihanja (temveč bomo raje izkoriščali kratkoročnega, ampak ne okol govort).

  • Borzno tako, da so se tečaji državnih obveznic znotraj evroobmočja že močno popravili in cost/benefit razmerje nadaljnih nakupov, pa četudi z zastonj denarjem, ni več tako privlačno.

  • Kreditno tako, da banke nimajo komu posoditi zaradi zelo ostrega razpada trga na tiste, ki posojila ne rabijo in tiste, ki ga zaradi elementarne previdnosti ne smejo dobiti, čeprav ga zelo rabijo.

  • Makroekonomsko tako, da državljani ne najemajo kreditov, ker se bojijo, da jih zaradi izgube službe ne bodo mogli odplačati, podjetja pa ne najemajo kreditov, ker vidijo, da kupna moč, ki je več ne poganjajo krediti prebivalstvu, peša in nimajo za koga širiti proizvodnje.



Glavna jed: gledanje v karte z Marxom in Keynesom

Približno od poletja 2012 naprej se dogaja pospešena normalizacija stanja na trgih. Normalizacija je morda premočan pojem – recimo, da je prenehalo stanje neposredne nevarnosti. Simptome prenehanja akutne krize v vidimo močnem padcu pribitkov zahtevanih donosov za obveznice evropskega juga proti tistim z evropskega severa (graf v nedeljskem kosilu 13.1.) in v upadanju pritiska povpraševanja po alternativah evru.

CHF smo obdelali prejšnjič; tokrat omenimo, da je danska centralna banka ravnokar dvignila posojilno in depozitno obrestno mero. Zelo nežno, ker je depozitna še vedno negativna, a vendarle. Hkrati so delniški tečaji blizu vrhovom iz poletja 2007 – tole je globalni, svetovni indeks: .

Glede na to dogajanje se zdi privlačno reči, da je kriza zaključena ali gre proti zaključku. Menim, da bi takšno sklepanje bilo zelo, zelo optimistično. Čeprav je optimizem tisto, kar nas vleče naprej, se je vseeno dobro izogniti situacijam tipa "bili smo na robu prepada in potem smo naredili pogumen korak naprej".

Večkrat ste že lahko prebrali, da se danes dogaja v svetovnem merilu tisto, kar se dogaja Japonski že par desetletij. Na krilih finančne ekspanzije je bila sčasoma dosežena točka zasičenja, ko trg več ne more vsrkati dodatne ponudbe blaga, storitev in tudi denarja. Otežena dostopnost naravnih in energetskih virov ter staranje prebivalstva to juho še zakisata. Mlahave vrvice ne moreš premakniti ne glede na to, kako zelo jo potiskaš, samo dodatno se skrči.

Pred več kot 80 leti je Keynes v sklepnih delih svoje Splošne teorije zaposlenosti, obresti in denarja razglabljal o tem, kam bi v prihodnosti lahko pripeljalo splošno padanje obrestnih mer – cene denarja. Skušal si je tako rekoč predstavljati čas, ko kapital ne bi več bil omejen vir. S tem v zvezi je govoril o izumiranju vlagatelja – o naravnem odmiranju tega, da živiš od donosa na kapital.

Marx pa je pisal o prehodu iz kapitalizma v komunizem (kjer ljudje delajo zato in tisto, kar jih veseli in ne tisto, kar morajo, da bi zaslužili za preživetje) kot o organskem prehodu, ki se zgodi, ko je dosežena primerna stopnja razvoja »proizvajalnih sredstev in družbenih odnosov«. Kar bi lahko v grobem prevedli takole: ko tehnologija kot nadaljevanje evolucije omogoča doseganje osnovnih življenjskih pogojev vsakomur v družbi in ko se njeni člani primejo za brado in rečejo: hm, saj res.

Oba je potem povozilo dogajanje na terenu. Komunizem se ni pojavil kot evolucijski korak razvitega kapitalizma, temveč z dekretom, z ognjem in mečem in kar se da daleč od tistega, o čemer je pisal Marx – namesto v najbolj razvitih kapitalističnih državah je zavladal v najmanj razvitih napol ali v celoti agrarnih družbah. Vlagateljev ni odpravilo padanje cene denarja, temveč so bili pobiti kar dobesedno.

Kaj pa če... Kaj pa če sta stara misleca imela prav. Če je brutalno zgrešeni način iskanja boljšega življenja, ki je pridelal nasprotje tega cilja, samo zaustavil čas. Če je padec formalnega komunizma znova pognal kazalce. Če svetovni eksperiment z brezplačnim denarjem, v katerem sodelujejo vse ključne centralne banke, ni eksotičen pojav, temveč del procesa, o katerem sta takrat davno pisala M & K. Če enako velja za upadanje količine živega dela, ki ga potrebujejo današnji proizvodni procesi. Če danes gledamo okoli sebe, v živo, tisto, o čemer sta sanjala stara dva in bomo to razumeli šele, ko bomo čez 30 let pogledali nazaj.

Ob tem takoj zaslišimo: to je to, UTD vsem, smrt kapitalizmu... in druge parole, ki so ta hip priljubljene na evropskem jugu vključno s Slovenijo. Vendar ne prikimamo. Zakaj? Zato, ker to, kje se parole pojavljajo, zelo smrdi po ponovitvi zgodbe.

Kje so Slovenija in njene ex-Yu kolegice na seznamu držav, ki so tako močne in bogate, da bi v njih bil vsaj teoretično izvedljiv prehod v takšen koncept družbe in življenja, v katerem kapital in osnovne dobrine niso omejen vir? Nikjer. So ravno tako slab kandidat za organski prehod iz kapitalizma kot takrat, preden so prejšnjič zaplapolale rdeče zastave in puške.

Zato bi se v primeru, da se take parole v takšnih okoljih nadaljujejo in dobijo vedno večjo politično in fizično težo, tega raje ne veselili, temveč predvsem bali, da bi tudi nadaljevanje bilo podobno kot prejšnjič – ne z evolucijo, temveč z revolucijo, ki se ob vseh žrtvah potem skozi čas znova izkaže za slepo ulico.

Sladica

Kot prejšnjič serviramo pisano izbiro.



  • Prejšnjič smo poročali o rekordnih prilivih v delniške sklade in o valu novic, kaj vse da je na X-letnem vrhu. Še eno merilo razpoloženja vlagateljev je lahko to, v kolikšni meri so s tem povezani pojmi iskana roba na Googlu. Grafa sta videti... No... Recimo, da je okrevanje, če obstaja, še zelo mlado. Kar je pozitivno za tiste, ki si rečejo: saj vem, da se bo končalo kot prejšnjič, vendar bom lahko problem preložil na tiste, ki bodo vstopili za mano.

  • Japonska je v letu 2012 zabeležila presežek uvoza nad izvozom. To se je v manjši meri zgodilo že v letu 2011, da bi našli prejšnji pojav, pa je treba poseči vse do osemdesetih let.

  • Konec dvestoletne rasti.

  • Nimate službe. Vaš dan je sestavljen iz drobnih raznolikih opravil, ki pa v seštevku prinesejo dovolj. Dela? Dela (v dovolj bogatih okoljih – nazaj h glavni jedi).

  • Nova Zelandija, dežela brez nukleark in brez mačk.



* zadnji popravek: 27.01.13 09:27
(Tema: Nedeljsko kosilo 27.1.2013 v forumu Nedeljsko kosilo)


#115896 (odg: #115851 milwal)  30.01.13 14:45  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Tukaj je še članek v Financah; bilo je leta 2006, in 900 evrov je bila provizija zgolj za podjetje, ki te je prepričalo, da vloži denar v ta sklad :-))

http://www.finance.si/142719/Svetovalnic...
cakaj, ni se konec... ljudski glas ve povedati, da so ti prodajalci sesalcev potem tudi mahali naokoli s kao printom kao clanka, v katerem se jim je gustl kao opravicil za tega :)
(Tema: Tekmovanje "Najnevarnejši finančni produkt v EU" v forumu Banke)


#115956 (odg: #115946 milwal)  30.01.13 19:53  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

rotfl
(Tema: Pregled novic - 29.01.13 v forumu Pregled novic)


#115971 (odg: #115966 aljosa)  31.01.13 10:27  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

rja? cigani? :)
(Tema: Tekmovanje "Najnevarnejši finančni produkt v EU" v forumu Banke)


#116011 (odg: #116001 vilijem)  01.02.13 06:37  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

pazi tudi na to, da gre za closed-end fund, torej v slovenski terminologiji investicijsko druzbo - svoje nalozbe ne vnovcis po NAV, temvec po tolko, kot je cena delnic na trgu.
(Tema: PIMCO - Dynamic Credit Income Fund v forumu Skladi)


#116016 (odg: #116006 vilijem)  01.02.13 06:39  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[vilijem]

delnice zaprtih investicijskih družb, skladov, ponavadi na borzi kotirajo z diskontom glede na njihovo knjigovodsko vrednost, ki lahko povečajo tveganje vlagateljeve izgube.

Zakaj je to tako, ali je to enostavno zaradi povprasevanja in ponudbe, upostevajoc stroske nakupa prodaje
lahko gres tudi po tej poti: verjetno je neprimerno bolj obicajna situacija, ko nekdo mora prodati (ker rabi denar) kot pa taka, ko nekdo mora kupiti.

ce morda ne poznas - http://www.cefconnect.com/Sorter/FundSor...
(Tema: Diskontno trgovanje - Igranje velikih? v forumu Borza)


#116026 (odg: #116021 vilijem)  01.02.13 08:33  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

etf connecta ni vec, je postal cef connect, ze kar en cas nazaj (kaksni 2 leti recimo?)

preglednica po celi sirini usmeritev cefov + sortirano po discount/premium je vcasih zelo fajn za ocenjevanje, kam denar po vsej sili rine in od kod bezi. (defiitivno so tudi situacije, ko nastopajo presezki nad nav.)
(Tema: Diskontno trgovanje - Igranje velikih? v forumu Borza)


#116056  03.02.13 10:13  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

(Danes bo bolj dolgo. Slow food :)

Predjed: rdeči karton za Argentino

Leta 2007 je zdaj že preminuli predsednik Argentine Nestor Kirchner odpustil državne statistike, odgovorne za izračun rasti maloprodajnih cen. Proti nekaterim so celo sestavili obtožnice zaradi ogrožanja države.

Nastavili so nove. Ti so odtlej na podlagi drobnih in bolj grobih popravkov sestavljali številke o inflaciji in GDP, ki bistveno odstopajo od izračunov, ki jih opravljajo drugi. Razlika je 2 do 3 kratna; uradne številke tudi pokrivajo izključno glavno mesto, neodvisne ocene pa celotno državo. Vsem neprilagojenim je država zagrozila z denarnimi kaznimi do 250.000 USD in do 5 let zapora, če svojih številk ne uskladijo z uradnimi.

V letu 2011 je Argentina v znak dobre volje sprejela ekipo IMF, ki naj bi pregledala zadeve in pomagala sestaviti novo metodologijo izračuna. Vendar se potem ni kaj dosti premaknilo.

Sredi januarja letos je spletno stran državnega statističnega urada razbila skupina Anonymous s sporočilom – ustavite laži. To je samo piarovsko zoprno; bolj zoprno bo, če se premakne IMF. Šefica Christine Lagarde je namreč znova (ta kepa se pospešeno vali od lanske jeseni) zagrozila, da bi Argentina lahko bila prisilno izločena iz članstva – kar je nekaj, kar se je v zgodovini članstva IMF doslej zgodilo le Čehoslovaški leta 1954 (druge države vzhodnega bloka so se umaknile same, njih pa so brcnili). Ravnokar so dobili rok, da stvari pospravijo do novembra.

Argentina je sicer v zadnjem času na tapeti tudi zaradi nacionalizacij podjetij v tuji lasti in obnovljenega pravnega spora s starimi upniki. Tako je s pogledom od zelo daleč videti, kot da v času, ko se Kuba in celo Severna Koreja nekoliko »mehčata« in odpirata svetu, Argentino njena ognjevita socialistična voditeljica Christina Fernandez de Kirchner vodi v nasprotno smer. (Mimogrede – tudi za Argentino pravijo, da je ta socializem dejansko pajdaški kapitalizem.

Glavna jed: Ljubljana (kva?)

Hja, glavna jed. Ne tako zelo glavna. Težko bi tokrat izpostavili eno samo temo, ki je bila ključna v minulem tednu. Morda bi bilo najboljše dodatno razdelati tole...

Omenili smo že, da se trgi pod stalnim pritiskom supertima Ben & Mario vračajo na stare vrhove, tiste pred začetkom akutne krize – torej v čas pred jesenjo 2007. Ob tem pa seveda tudi to, da »borze so na X-letnem vrhu« matematično pomeni »kdor je vložil pred X leti, je do danes naredil ničlo«. Kar se morda ne sliši kot čista zmaga in namiguje, da bi bilo dobro ohraniti prisebnost.

Šele takrat, ko pride okrevanje dovolj daleč, postane borza znova bolj ljudska dejavnost. Že omenjeni grafi z Googla kažejo, da je zanimanje publike še daleč od velikega zaleta. Prav tako je še relativno mlada zgodba o »veliki rotaciji« iz denarnih in obvezniških naložb institucionalcev.

To pomeni, da je še veliko prostora za »mešanje množice« in s tem za tisti pristop k vlaganju, ki se zanaša na to, da bo prišel naslednji v vrsti, ki bo dražje kupil našo pravkar kupljeno robo. To je lahko odlična situacija za tistega, ki trguje in lahko temu posveti pozornost. (Dokler niste v poziciji, urnik odločanja določate vi, ko pa ste, potem ga določa trg, pa če vi to zmorete ali ne.) Je pa bolj vprašljiva vstopna točka za tiste, ki se deklarirajo kot dolgoročni vlagatelji in s tem celo mislijo kaj drugega kot »strinjam se, da naj moja naložba dolgo samo raste«.

Eden od aspektov »normalizacije« - izginjanja občutka ogroženosti in panike – je to, da se tekanje množice preusmeri od iskanja varnih naložb (pustimo zdaj, kaj vse se proda pod tem imenom) v iskanje čim večje eksotike – oziroma »kaj še ni zraslo«.

Ob omembi eksotike seveda ne moremo mimo Slovenije. Prevladujoče prepričanje lokalnega prebivalstva o tem, da živi v državi, kjer se vse dogaja na čisto poseben, od vsega sveta različen način, ne drži. Ne glede na kričeč dnevni šum lokalne folklore je Slovenija kar lepo vpeta v makro dogajanje.

V tej rubriki ste že videli, kako zahtevani donos na slovenske obveznice sicer poplesuje, vendar se v grobem drži velikega popuščanja, ki se je začelo lani poleti (še enkrat hvala, Mario). No, ob prelomu lanskega poletja v jesen je od mrtvih vstal tudi glavni indeks (kar ga je ostalo) ljubljanskega borzoida (tudi kar ga je ostalo):



… ki pa je vendarle neprimerno bolj oddaljen od nekdanjih vrhov kot njegovi večji kolegi:



(Ignorirajte pokončno črto sredi grafa, tam je samo za zgago, pesnik ni želel nič povedati z njo.)

Aha, pa ga imamo – tisto, kar še ni zraslo! Vsi v slovenske delnice! No, počakajte...

Kaj vse je v Sloveniji v riti, že veste. To je vmes ugotovila tudi že ljudska pamet, ki je sicer v prejšnjih časih prisegala, da gre za najboljšega od vseh možnih svetov. Tako zdaj to že nekaj časa »vsi vemo« (dobro, razen Štruklja). Kar ponavadi ustvarja pogoje za preobrat. Pogoje, ne garancije – ampak boljše kot nič.

Če se za spremembo postavim v vlogo podžigovalca strasti, lahko napišem takole:



  • tržna kapitalizacija podetij je pretežno smešna; je takega ranga, da lahko kakšen bavarski obrtnik (niti ni treba, da je bavarski) kupi Gorenje (če bi ga ravno prijelo) in zraven kot izraz hvaležnosti prejme še NKBM;

  • nadaljuje se drsanje po robu financiranja proračuna, kar v okolju, ki ni naklonjeno zadolževanju, vendarle sugerira, da bi zaradi potreb preživetja lahko prišlo do tega, da se odprejo vrata kakšnemu tujemu kupcu v Slovenijo (da ne bodo samo Slovenci bežali v tujino) – ne zato, ker bi politika in ljudstvo nenadoma začela ljubiti tujce, temveč ker predvsem politika nekje onstran dnevnega rjovenja vendarle razume, s katere strani je kruh namazan;

  • nadaljevanje »normalizacije« prek (severne in zahodne) meje povečuje relativno privlačnost (such as it is) slovenske borzne ponudbe (in fundamenta preživelih slovenskih podjetij)

  • če je trg zelo nelikviden, ponavadi to deluje v obe smeri: pobegne tako tistemu, ki želi veliko prodati kot tistemu, ki želi veliko kupiti.



Te stvari in vpogled v gibanje od jeseni 2012 skupaj pravijo, da je lahko SBITOP čez noč na 1.000 točkah (cca 50% višje kot danes ali cca 100% višje kot v stanju kome ob koncu poletja), če bi ga ravno prijelo.

Je pa to seveda tombola. Lahko je tudi nižje. Če mislite, da ne more, razmislite, kolikokrat ste tako rekli na križevem potu od 2.500 do 500. In ne gre se ravno zanašati na povečano domače povpraševanje, ker je domača publika v precejšnji in rastoči meri zaposlena s tem, kako preživeti.

Vseeno – če se vam zgodi, da vas nenadoma po X časa dva soseda (ki se seveda pridušata, da je kapitalizem svinjarija in da denar ni vse) vprašata, kako pa kaj z delnicami... Potem khm. Potem bi vas znalo zamikati. In če vas zamika, kaj potem? Jah, tisto kot vedno. Vzemite toliko, da vas ne bo več drezalo in hkrati dovolj, da boste mirno spali, tudi če gremo naprej v 3pm, kamor smo tako junaško zastavili (saj poznate: bili smo na robu prepada in potem smo naredili odločen korak naprej).

PS. Ko govorim o "normalizaciji", seveda NE govorim o SISTEMSKI rešitvi evropskih, slovenskih in svetovnih problemov. Ker tega ni ("Out of the crooked timber of humanity, no straight thing was ever made.") Govorim o relativni stabilizaciji stanja, četudi z umetnim dihanjem. Ki pa je lahko dlje umetno, kot pa ostane solventen tisti, ki stavi proti njemu.

Sladica



  • Kaj poganja zlato? Rastoči dohodki Kitajcev in Indijcev. Skoraj linearna korelacija. Korelacija in vzročnost sicer nista ista stvar (spomnimo se vpliva padajočega števila gusarjev na globalno segrevanje, a vseeno je graf lep. Kaj pa zadnje čase vleče zlato navzdol? Različni odtenki popuščanja akutne krize – manj iskanja zatočišč (kar je skladno tudi s prejšnjič predstavljenim manjšim pritiskom na CHF) in pričakovanja o normalizaciji obrestnih mer, pravijo pri Credit Suisse.

  • Grške stranke morajo sodišču pojasniti, kaj je z 200 mio EUR posojil, ki so jih prejele. Osumljene so »zločina proti državi«. Da bo bolj zanimivo, preiskujejo poleg glavnih igralcev ND in Pasoka tudi komuniste (KKE). Grške stranke podobno kot drugod po Evropi dobijo proračunski denar na podlagi volilnih glasov; ND in Pasok sta kar pričakovane prihodnje subvencije uporabila kot varščino za posojila. (Hej, itak bomo vedno Naši zmagovali.)

  • Kawaii! Želite biti bolj koncentrirani in bolj spretni? Glejte srčkane slike mladih živali. (Ne, ni za punčke, pravijo, da deluje ne glede na spol.)



* zadnji popravek: 03.02.13 10:13
(Tema: Nedeljsko kosilo 3.2.2013 v forumu Nedeljsko kosilo)


#116126  05.02.13 23:03  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Among the more peculiar organisms that inhabit our Earth exists a bacterium that turns water-soluble gold into microscopic nuggets of solid gold, scientists said Sunday.

Read more: http://www.businessinsider.com/bacteria-...

dejansko serejo zlato. beat this midas :)
(Tema: Pregled novic - 05.02.13 v forumu Pregled novic)


#116161  06.02.13 18:02  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

kaksen austerity v nemciji neki :)
(Tema: Pregled novic - 06.02.13 v forumu Pregled novic)


#116166  06.02.13 18:04  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Kako bo GS spreminjal Moskvo v svetovni finančni center, bo zabavno spremljati, obe stranki v pogodbi pa svoje poslanstvo jemljeta nadvse resno."

ena varianta je tudi, da bo zanimivo spremljati, kako bo slovenija sla v smer ruskega oporisca znotraj eu. just saying, prst v zraku pa to. (ne mi zdaj hafneru cuvaj prst :))
(Tema: Pregled novic - 06.02.13 v forumu Pregled novic)


#116181 (odg: #116171 milwal)  06.02.13 21:32  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

graf

http://www.washingtonpost.com/blogs/wonk...
(Tema: Pregled novic - 06.02.13 v forumu Pregled novic)


#116191  08.02.13 15:43  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

a pessimist is what an optimist calls a realist
(Tema: Pregled novic - 07.02.13 v forumu Pregled novic)


#116221  10.02.13 15:50  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed: »privatizacija so samo sanje«

Ne, ne gre za Slovenijo. (OK, ja, seveda gre tudi za Slovenijo.)

Gre za veliko Britanijo, kjer je finančni minister Cable povedal, da ne bo nič s privatizacijo Royal Bank of Scotland, razen če bi jo izvedli z radikalno izgubo glede na vložena javna sredstva. Vmes je še omenil, da bi stvar lahko izvedli tako, da bi državni lastniški delež, ki znaša 82%, brezplačno razdelili prebivalstvu. (Morda sem že kdaj omenil, da se svet slovenizira.)

Dan kasneje si je premislil in povedal, da tole z razdelitvijo nima ravno nekih hudih šans in da je pričakovati predvsem to, da bodo davkoplačevalci še dolgo dajali umetno dihanje banki. Ki se je sicer ravno zmenila z nadzornimi organi v UK in USA, da bo povrh drugih, že prej odprtih lukenj plačala 390 mio GBP kazni zaradi sodelovanja pri čaranju s podatki o medbančni obrestni meri.

V Sloveniji tačas potekajo hudi ideološki boji o tem, ali je boljše imeti vlado, ki nima namena privatizirati ali takšno, ki nominalno ima ta namen, samo da potem iz tega nič ni. Pa vseeno želi plus točke za dober namen. Malo spominja na tistega gostilniškega razgrajača, ki naleti na večjega od sebe, pa se hitro vrže v objem kolegov in od tam kriči: fantje, držite me, da ga ne bom...!

Če bi Deng Xiao Ping živel pri nas, morda ne bi povedal, da je vseeno, kakšne barve je mačka, da le lovi miši (namig, ki je zaključil ultra hard core obdobje kitajskega komunizma) – temveč da je enako nerodno, če imaš kameleona, kljunača ali kapibaro, saj noben od njih ne lovi miši.

Glavna jed: colcannon

(Kaj je colcannon? To je mešanica krompirja in ohrovta. Je irska narodna jed.)

Ko se je irska vlada lotila reševanja Anglo Irish bank in še dveh manjših kolegic (in kasneje vse zavila v lupino sanacijske družbe IBRC), je po par letih improvizacije izdala za 31 mrd EUR zadolžnic. Obresti na te zadolžnice naj bi letno stale cca 1% BDP. To je bilo marca 2010. Pol leta kasneje je Irska sprejela reševalni paket IMF in EU.

Zadolžnice je država izdala državni IBRC, ta pa jih je zastavila za kredit ne pri ECB, temveč pri lokalni centralni banki – torej po shemi ELA (emergency liquidity assistance), ki jo dopušča evroobmočje (in je dražja + še vedno pod nadzorom ECB). Do julija 2011 naj bi IBRC najela za 42 mrd EUR kreditov, potrebnih za tekoče poslovanje bank, izplačilo varčevalcev in lastnikov obveznic.

Država Irska naj bi za odplačilo zadolžnic (glavnica + obresti) dala prvih 12 let vsakič po 3,1 mrd EUR, kasneje manj, vse do zaključka v letu 2031 (beri: takrat, ko tistih, ki so vse skupaj sprejeli, ne bo več na sceni in bo to problem nekoga drugega). Skupaj bi plačali za netrivialnih 17 mrd EUR obresti. Teh vsakokratnih 3,1 mrd EUR, kar ni tako smešna vsota, mora proračun nekje vzeti – pobrati več davkov ali manj porabiti.

Izplačilo marca 2011 je šlo OK. Marca 2012 pa so varuhi proračuna postali nesrečni in sporočili evropski javnosti, da to stane odločno preveč. Še zlasti v času, ko država skuša znova najti noge in ob tem, da je reševanje Irske pravzprav pomenilo blažitev bolečin nemš... khm... celotnega evrosistema.

Zaprosili so za odlog plačila obroka in predlagali, naj se zadolžnice spremenijo v dolgoročne obveznice EFSF. Te bi zapadle v 30 do 40 letih (ej, zakaj ne 50), imele nižjo obrestno mero in bile zastavljive direktno pri ECB. Oli Rehn je na to odgovoril »no way in hell« oziroma nekaj bolj diplomatskega v tem smislu. Pa so Irci naredili premetačino papirjev med raznimi domačimi institucijami in nekako pokrili zadevo.

Tako smo se sčasoma spet približali marcu, ko bi bil na vrsti naslednji obrok odplačila. Postajalo je vroče in... V minulem tednu se je naenkrat ekspresno zgodilo vse.

V noči s srede na četrtek je irski parlament likvidiral IBRC. Obveznosti so prešle na irsko slabo banko – NAMA. Draghi je isti dan popoldne povedal, da Irska ne bo več uporabljala mehanizma ELA. Irski predsednik vlade je par deset minut kasneje izjavil, da so z ECB dosegli sporazum o bolj proračunu prijaznem odplačevanju obveznosti. Zadolžnice so dokončno prepakirali v nove državne obveznice. Več o celi (kompleksni) operaciji najdete tukaj.

Ali je to uspeh in za koga? Hja. Vse skupaj je postalo 100% pristni, polnokrvni državni dolg. Torej še več tistega, zaradi česar je Irska že doslej tarnala, da je deležna bolj brutalne obravnave od drugih PIGS. Je pa stvar bolj pregledna in zanesljiva za ECB in poljubne upnike.

Je v tem kakšen nauk? Verjetno to, da kakorkoli obrneš in koliko novih kratic in prijemov si lahko izmisliš, je težko izplezati iz luknje, še zlasti, če si jo izkopal sam. In da je tisti, ki denar ima, pogajalsko močnejši od tistega, ki ga nima. Vse to so stvari, ki so naravnost bedasto enostavne in jasne. Vendar bo (bomo) občinstvo v vseh državah, kjer teče podobna zgodba, v prihodnje deleženo še veliko, veliko političnega marketinga. Zato je dobro vedno znova pomisliti na te bedasto enostavne resnice.

Ko v tem kontekstu razmišljamo o Sloveniji ali poljubni državi evropskega juga, pridemo na koncu vedno do iste dileme: ali se splača izstopiti iz prisilnega jopiča evra, s tem na poceni (ali morda sploh edini realno dosegljiv) način pridobiti konkurenčnost in zadihati; ali pa se to ne splača, ker bi izstop iz evra sprožil verigo, ki bi se končala z izstopom iz EU in vrnitvijo v stare politične vzorce, kot so jih poznale te države (beri: diktaturo). (Daljše razglabljanje o tem je bilo objavljeno pred letom dni.)

Odgovor še vedno ni znan. Sila inercije pa vsaj po moje bolj kaže v smer, da bo slejkoprej do izstopa prišlo. V smislu tiste drobtinice iz zgodb o Sherlocku Holmesu: če izločimo vse, kar je nemogoče, potem mora biti tisto, kar ostane, očitno res, pa če je videti še tako neverjetno.

Sladica: all you can eat





* zadnji popravek: 10.02.13 15:50
(Tema: Nedeljsko kosilo 10.2.2013 v forumu Nedeljsko kosilo)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>