Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 12:24
-0,47 %
9.536,62
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 10:20
-2,61 %
1.267,86
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'crt' ... OK

Uporabniško imecrt
Posebne lastnostiadmin, DS
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 11174, prvo: 09.03.06 08:06, zadnje: 30.12.15 07:12

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64 | 65 | 66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 75 | 76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 | 84 | 85 | 86 | 87 | 88 | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 | 110 | 111 | 112 | 113 | 114 | 115 | 116 | 117 | 118 | 119 | 120 | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129 | 130 | 131 | 132 | 133 | 134 | 135 | 136 | 137 | 138 | 139 | 140 | 141 | 142 | 143 | 144 | 145 | 146 | 147 | 148 | 149 | 150 | 151 | 152 | 153 | 154 | 155 | 156 | 157 | 158 | 159 | 160 | 161 | 162 | 163 | 164 | 165 | 166 | 167 | 168 | 169 | 170 | 171 | 172 | 173 | 174 | 175 | 176 | 177 | 178 | 179 | 180 | 181 | 182 | 183 | 184 | 185 | 186 | 187 | 188 | 189 | 190 | 191 | 192 | 193 | 194 | 195 | 196 | 197 | 198 | 199 | 200 | 201 | 202 | 203 | 204 | 205 | 206 | 207 | 208 | 209 | 210 | 211 | 212 | 213 | 214 | 215 | 216 | 217 | 218 | 219 | 220 | 221 | 222 | 223 | 224 | 225 | 226 | 227 | 228 | 229 | 230 | 231 | 232 | 233 | 234 | 235 | 236 | 237 | 238 | 239 | 240 | 241 | 242 | 243 | 244 | 245 | 246 | 247 | 248 | 249 | 250 | 251 | 252 | 253 | 254 | 255 | 256 | 257 | 258 | 259 | 260 | 261 | 262 | 263 | 264 | 265 | 266 | 267 | 268 | 269 | 270 | 271 | 272 | 273 | 274 | 275 | 276 | 277 | 278 | 279 | 280 | 281 | 282 | 283 | 284 | 285 | 286 | 287 | 288 | 289 | 290 | 291 | 292 | 293 | 294 | 295 | 296 | 297 | 298 | 299 | 300 | 301 | 302 | 303 | 304 | 305 | 306 | 307 | 308 | 309 | 310 | 311 | 312 | 313 | 314 | 315 | 316 | 317 | 318 | 319 | 320 | 321 | 322 | 323 | 324 | 325 | 326 | 327 | 328 | 329 | 330 | 331 | 332 | 333 | 334 | 335 | 336 | 337 | 338 | 339 | 340 | 341 | 342 | 343 | 344 | 345 | 346 | 347 | 348 | 349 | 350 | 351 | 352 | 353 | 354 | 355 | 356 | 357 | 358 | 359 | 360 | 361 | 362 | 363 | 364 | 365 | 366 | 367 | 368 | 369 | 370 | 371 | 372 | 373 | > | zadnja

#116296 (odg: #116291 milwal)  12.02.13 12:45  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

rotfl
(Tema: Zecco v forumu Borza - svetovni trgi)


#116346  13.02.13 09:34  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

o prezadolzenosti ne pise jpd (ceprav je na njegovem blogu), temvec bine kordez.

next up: kam so sli vsi copati? by muca copatarica.
(Tema: Pregled novic - 13.02.13 v forumu Pregled novic)


#116376 (odg: #116366 milwal)  13.02.13 15:01  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Ampak največja carica je pa Izabella Kaminska
indeed
(Tema: Pregled novic - 13.02.13 v forumu Pregled novic)


#116421 (odg: #116416 ciciban)  13.02.13 20:08  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ja, vendar ne samo.
(Tema: Pregled novic - 13.02.13 v forumu Pregled novic)


#116441 (odg: #116436 Irena3)  14.02.13 11:11  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Irena3]

Problem je, ko se določenih letalnih razlik ne da ugotovit prej kot v praksi.
vrzes z omare, en leti, drugi samo pade?

* zadnji popravek: 14.02.13 11:11
(Tema: Pregled novic - 14.02.13 v forumu Pregled novic)


#116536  17.02.13 09:57  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed: ojoj, Walmart

Walmart je v ZDA nekaj takega kot Mercator. Ne, to nima zveze z Jankovićem. Gre za to, da je tako rekoč generični pojem za trgovino, tako kot kalodont za zobno pasto. Veriga diskontnih supermarketov je prisotna povsod; je pojedla ali izrinila vse male markete; je največja v državi; ima zelo pisano paleto kupcev in je zato dobro merilo tega, kaj se dogaja v bilancah gospodinjstev.

WMT spada tudi med delnice, ki jih imata hkrati Soros (odkar je že po poku prejšnjega balona šel v bolj mirne vode) in Buffett. Upokojenska naložba. Ne počne nič posebnega in izplačuje dividende. Prijetno dolgočasje.

No, zdaj je prišlo do izbruha živahnosti. Zaokrožil je email podpresednika uprave, zadolženega za finance in logistiko, ki pravi: »prodaja v februarju je čisti dizaster – to je najslabši začetek meseca, kar sem jih videl v sedmih letih, odkar sem tu.«

To še zlasti boli zaradi tega, ker je bila skromna že prodaja v prejšnjem mesecu. Drugi pobegli email pravi: »še sreča, da je januarja konec. Se vam je že kdaj zgodilo, da še tako dobro pripravljeni načrti enostavno niso pripeljali do cilja? To se nam je ravnokar zgodilo. Kje so potrošniki? Kje je njihov denar?«

Poskusi razlage so zaenkrat osredotočeni na to, da je gospodinjstva udaril zamik vračil dohodnine (posledica dodatnih preverjanj na zvezni ravni zaradi vzpona davčnih prevar) in povišanje prispevkov od plač (po izteku olajšav ob koncu leta so se povišali za 2 odstotni točki). Ker je Walmart diskonter, pomemben del kupcev tvorijo tisti, ki že sicer ravno nekako zaprejo družinski proračun, zato se jim vsakršen premik takoj pozna.

Walmart je v januarju vseeno povečal tržni delež. Zakaj? Zato, ker mu sicer ni postlano z rožicami, vendar je drugim v panogi, ki niso take zverine tako glede velikosti kot glede optimizacije poslovanja, še toliko težje. Kar je klasični primer pravila, da se je treba v krizi držati najmočnejših - ti so si sposobni priboriti večji delež zmanjšanega kolača.

Ameriški BDP se je v zadnjem kvartalu 2012 skrčil za 0,1%; za toliko odstotnih točk se je januarja povečala nezaposlenost. To niso lepe številke, so pa vendarle lepše od tistih v Evropi. In tako pridemo do glavne jedi.

Glavna jed: ribe namesto prašičev

Kot že veste, od konca lanskega poletja – odkar je nastopil Super Mario Draghi – v povprečju padajo pribitki zahtevanega donosa na obveznice evropskega juga v primerjavi s severom. Stanje je daleč od zelo dobrega, a je bistveno boljše, kot je bilo. Podobno razpoloženje, da je akutna panika zaenkrat mimo, je pomagalo dvigniti tudi delniške trge.

Pozornost tako dobiva drugačno živalsko obliko. Če je bila včasih beseda dneva PIGS (Portugalska, Irska, Grčija, Španija), je zdaj na tapeti FISH (France, Italy, Spain, Holland).

Poglejmo Nizozemsko, razvito, močno državo evropskega severa... Kjer je država na prvi dan februarja nacionalizirala banko SNS Reaal, četrto največjo v državi po obsegu posojil, po razsulu, ki so ga v njej naredile izgube z nepremičninami. Država je zagotovila 6 mrd EUR posojil in garancij, druge banke so ji povrnile 1 mrd. Delnice in podrejene obveznice so šle v popolni odpis – kar je državi omogočila sveža, lani sprejeta zakonodaja, ki dovoljuje takšno ukrepanje v izrednih razmerah, ki ogrožajo finančni sistem.

Bivši lastniki seveda niso srečni. Sodišče je prejelo cca 700 pritožb, razsodilo naj bi čez teden dni. Vmes sta bila aretirana nekdanji član uprave nepremičninske enote SNS in njegov pomočnik na podlagi obtožb o podkupovanju, poneverbah in pranju denarja, ki se sicer vlečejo od jeseni.

Precej skepse je tudi okoli tega, koliko truda je v dober nadzor in pravočasno ukrepanje vložil lokalni regulator. Vlada bo predlagala, naj se po hitrem postopku sprejme zakon, ki širi nadzor računskega sodišča nad centralno banko – pravijo, da ni časa čakati, da se to reši na nivoju EU. (Računsko sodišče se ukvarja ne le z bilanco subjektov, za katere je pristojno, temveč tudi s tem, ali izvajajo zastavljene cilje.)

To sicer ni prva nizozemska epizoda v času krize. Zelo velikopotezni premiki so se dogajali v letih 2008 in 2009, ko je država podprla bančne velikane ABN Amro, ING Groep in (skupaj z Belgijo, ker je bil zanjo prevelik) Fortis, pa zavarovalnico Aegon in povrhu poskrbela za nizozemske vlagatelje v islandske banke. Milijarda na milijardo in slejkoprej se nekje pozna. Vlada je prevzela prevelika tveganja s premalo preglednosti in pomanjkljivo izvedbo, danes pravi o tistem času parlamentarna komisija.

Začimba: razmerje obsega hipotekarnih posojil proti BDP je na Nizozemskem 107% (Španija 52%, Francija 41%). Verjetno ni ravno napačno ugibanje, da bo ta zgodba dobila še mnogo nadaljevanj.

Junaško kreditiranje, zaspana centralna banka, velikodušna državna podpora, nakar »nenadoma« kriza, aretacije, sodišča, iskanje krivca... Saj že veste - za mnoge od stvari, ki jih v Sloveniji dojemajo kot »to se lahko zgodi samo pri nas,« to ne drži. Enaki vzorci se pojavljajo po vsem svetu. Povsod živijo ljudje, zato čudežne nalepke »zahod«, »razviti«, »dolga tradicija« ne preprečujejo tega, da se nakopičijo in eksplodirajo zgodbe navadne norosti.

»Ribje« države imajo bistveno višjo skupno relativno težo v EU kot »prašičje«. Po eni strani bi lahko zato rekli: če se vse tole sfiži, je nemogoče, da bi karkoli rešili. Po drugi strani pa bi se doslej vendarle lahko naučili, da bodo politične in denarne oblasti naredile absolutno karkoli, da ne bi prišlo do razsula na celi črti. S karkoli mislim karkoli. Če ne razumete, kaj vse je karkoli, potem pač počakajte. The show must go on.

Sladica: malo mešano

* Valentinovo branje: cena ljubezni znaša...

* Kaj še se premika k absolutnemu rekordu poleg indeksa S&P 500? Obseg kupovanja papirjev na kredit.

* Največji skok cen nepremičnin v ZDA v 6+ letih; deseti zaporedni mesec rasti. Ah, ampak čigave so te nepremičnine? ZDA, dežela komunizma.

* Najverjetnejši kandidat za novega guvernerja centralne banke Japonske je ziheraš – kar ohlaja pričakovanja o tem, kako zelo agresivno bo centralna banka sledila idejam predsednika vlade.

* Kava je danes za več kot polovico cenejša kot na 14-letnem vrhu maja 2011. Ampak bo dražja.

* Zaradi Appla je dandanes naporno prodajati jabolka.

* Ozonska luknja je naj... manjša v zadnjih 10 letih.

.



* zadnji popravek: 17.02.13 09:57
(Tema: Nedeljsko kosilo 17.2.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#116566 (odg: #116556 milwal)  18.02.13 11:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
Izgubo lahko nosiš v naslednja leta samo, če gre za izgube znotraj iste delnice
in povrhu za zelo posebne situacije, ki so posledica corporate actions v splosnem nimajo kaj dosti veze z navadnim trgovanjem (kot kaze tudi primer, ki si ga citiral).

(Tema: Vloga kapitalski dobiček v forumu Davki)


#116571 (odg: #116551 milwal)  18.02.13 11:39  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ce so spomeniki za golobe, za koga so knjige?

hm... molje, or something... :)

(Tema: Pregled novic - 18.02.13 v forumu Pregled novic)


#116586 (odg: #116576 sejad)  18.02.13 14:39  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

100% hipotekarnega je v tekstu, to 249% pa gre lepo zraven, hvala.
(Tema: Nedeljsko kosilo 17.2.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#116606 (odg: #116601 ciciban)  18.02.13 21:06  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ali pa kolescke za sadovnjak :)
(Tema: Pregled novic - 18.02.13 v forumu Pregled novic)


#116706 (odg: #116696 ciciban)  22.02.13 09:44  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[ciciban]

pol se pa smejim črtu kako gre ponosno na volitve in nadaljna 4 leta pizdi v svojih nedeljskih kuharskih receptih preko politike. :)
e? v nedeljskih na ds dalec od tega da prevladuje politika, za finance pa napisem tisto, po cemer je tam povprasevanje.
(Tema: DS na volitvah 2011 v forumu Razno)


#116736 (odg: #116716 MarkoD)  22.02.13 17:47  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[MarkoD]

Vsekakor pa ne bi rad, da pojemo konja (sedaj aktualno) preden ga spečemo.
there's no horse. glava je odpadla, ostali deli pa naokoli bezljajo in serjejo.
(Tema: DS na volitvah 2011 v forumu Razno)


#116731 (odg: #116711 ciciban)  22.02.13 17:53  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[ciciban]

imaš prav, sem se nerodno izrazil

da ne bo narobe razumljeno, vse tekste še vedno berem z veseljem
mislim, da je nesporazum v osnovi tale (nisi edini) -

pri mojem pisanju ne gre vec za to, da bi zagrizeno vlagal zivce, energijo in cas v to, da bi ja kogarkoli v nekaj preprical in s tem mogoce kaj pomagal premakniti - pa naj gre za borzo ali za politiko ali kaj tretjega.

se je nabralo ze predolgo obdobje "pisateljske kariere," da bi se vedno delal na tak nacin. pa tudi povprecni odziv publike (present company excluded) da cloveku misliti. v smislu tistega angleskega - never teach a pig to sing, it wastes your time and annoys the pig.

tako da dandanes pisanje zgleda v glavnem tako:

- urednik me pocuka in pravi cuj, spet so tisti dnevi v mesecu, a bi ti kaj napisal

- jaz recem dobro, ajd, pa bom

- grem na sprehod s psom... gledam rastline... bicikliram (jebo vreme)... programiram... whatever... v glavi en background task sestavlja drobtinice - kar je dovolj, ker se skozi cas nabere veliko rutine

- pridem domov in v eni uri napisem in oddam

ali pa tako:

- nekje nekaj preberem ali slisim ali whatever in me presine nekaj ideja

- na brzaka premetavam po glavi in ugotovim, da saj to bi se pa dalo narediti kot clanek in bi verjetno imelo dobro branost

- vprasam urednika, a bi to imel

- on valjda rece ja

- glej zgoraj

:)

kar pa se tice ideje, da se niti tolko ne bi posvecal pisanju, temvec bi se namest tega raje z borzo ukvarjal - enostavno nimam vec veselja do tega. sicer bi lahko tu se nasteval, recimo to, da tako manipuliranih trgov na svetovni ravni nisem se nikoli videl, ampak v glavnem gre za cisto osebno navelicanost.

skozi cas ti je vedno bolj jasno, da je edini res absolutno in nenadomestljivo omejen resurs cas in zato ti je tolko vec do tega, da ga porabis tako, da ti je to prijetno. meni je hvalabogu programiranje se vedno vsec, pisanje kolkor-tolko, trgovanje pa niti ne. jebiga. bodi vesel, da vsaj kaj napisem o tem :)



* zadnji popravek: 22.02.13 17:53
(Tema: DS na volitvah 2011 v forumu Razno)


#116766  24.02.13 11:47  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed: nekaj enostavnega – varno in donosno

Zadnje tedne se veliko govori o izbruhu »valutne vojne« - pospešene faze tega, da si vsaka država prizadeva natisniti čim več denarja, kar bi znižalo menjalni tečaj in s tem (načeloma) vzpodbudilo izvoznike, še zlasti pa pokrilo potrebe, ki izhajajo iz ustaljenih navad o tem, kaj »nam« pripada (za vse možne zasedbe pojma »nam«).

O tem je že bila podana tudi skupna izjava zastopnikov držav G20, ki so v en glas povedali, da tega pa res ne bo. Ob čemer se spomnimo lepega reka: ne verjemi ničesar, dokler ni uradno zanikano.

Ker je torej na vidiku nov val poplave denarja, je povsem jasno, da so se zlato, srebro, paladij, baker, aluminij, nafta v minulem tednu... pocenili. (OK, malo so navzdol pomagali tudi Kitajci z napovedjo ostrejših ukrepov za zaviranje nepremičninskega trga.)

Trg je sestavljen iz milijona vplivnih dejavnikov. Morda mislite, da jih lahko obvladujete. Morda celo mislite, da lahko to počnete z levo roko v prostem času. Morda boste pri tem celo nekaj časa uspešni. Kar bi bilo zelo grozno, ker lahko vodi v situacije, ko je nekdo eno leto zelo uspešen, potem pa naslednjih deset let kar ne more dojeti, kako ima po super začetku takšno nesrečo.

Živimo v zanimivih časih. Dnevno smo deležni piarovskih operacij, ki naj prepričajo, da je pravzaprav vse kul in da bo že šlo; občasno pa udari ven kaj bolj direktnega, recimo tisto Orbanovo, da je treba iznajti kaj drugega od demokracije ali Amarijevo o tem, da mora Nikkei do konca marca priti na 13.000 točk. Kdor je v takšnem okolju pripravljen dajati denar na prepih, ne da bi to bil tuj denar brez odgovornosti zanj, je vsekakor zelo pogumen - ali pa velja tisto: če lahko ohranite mirno glavo, tudi ko vsi okoli vas paničarijo, morda še niste slišali zadnjih novic.

Maybe I'm just too old for this shit. Ali pa je res kaj na tem, da danes gledamo tisto, o čemer sta zdavnaj govorila tukaj že omenjena Keynes in Marx – o prenehanju pojmovanja denarja kot nečesa omejenega. Tisto, česar je poljubno mnogo, ima ceno nič in ta nič - ne pa nekaj neto pozitivnega - je potem tisto, okoli česar plešejo in k čemur gravitirajo vse mogoče naložbene strategije, tako trgovalne kot skladiščne.

Eee, in kaj hoče s tem povedati pesnik? Predvsem tole: občasno me ljudje sprašujejo, kam in kako naj vložijo denar. Tega je sicer v zadnjem času vedno manj. Delno zato, ker je vedno manj viškov denarja. Kakorkoli, takšnim spraševalcem se ponavadi samo še brez besed nasmehnem, malo počakam in predlagam, da bi se morda pogovarjala o čem drugem. Recimo o tem, da namesto o pričakovanem udobnem življenju od donosa na kapital (ki ga lahko en dan sploh ni – niti donosa niti kapitala) razmišljajo o tem, kako bi ohranili sposobnost kaj zaslužiti s čisto navadnim delom, ki ni razporejanje kapitala. (Ne, ni treba, da si pri tem v modri halji.)

Študentu lažje in z manj grenkega priokusa rečem, naj raje razmišlja o tem, kako bo denar sploh pridobil, kot o tem, kako ga bo vložil – kot pa upokojencu, za katerega povsem razumem, da prav veliko odprtih poti več nima. A vseeno je osnovno sporočilo za oba enako. Ne sanjajte o tem, ali boste imeli potico z orehi ali z mandlji, ker se lahko v doglednem času vsi znajdemo pred dilemo, ali bodo še kdaj na voljo vsaj suhe žemlje. Kaj znate in zmorete v takem primeru?

Glavna jed: Hollande od heroja do gnoja

Morda ste tudi vi pred nekaj meseci prejeli mail, ki je krožil po Sloveniji in opisoval, kako da bo nova francoska vlada naredila vse drugače kot slovenska – ki je tako zelo zlobna, da želi varčevati pri šolstvu in kulturi. Mail je idilično opisoval, kako bo Hollande močno obdavčil bogataše, s tem denarjem pa odprl nova delovna mesta, še zlasti za učitelje. Kar k Hollandu naj se grejo tile naši učit, on je pravi car, je bilo osnovno sporočilo.

Preteklo je nekaj časa, francoski bogataši so začeli zapuščati državo, francoski gospodarski kazalci so šli nadpovprečno v tri krasne in... Že je tu naslov: Francija bo zamrznila proračunske izdatke, da bi ostala znotraj evropskih pravil. Zamrznili bodo med drugim visoko šolstvo in raziskovalne dejavnosti. Verjetno lahko zdaj pričakujemo nov mail, ki se bo ostro distanciral od gnusnega francoskega neoliberalizma, kot ga zganja sprijeni Hollande.

Na koncu vedno (kjerkoli v času, kjerkoli v prostoru, da so le ljudje zraven) pridemo do istega problema: imamo vedno več pravic, vedno več želja, vsi smo krasni, lepi in prijazni, samo tega ne vemo, kdo bo vse to plačal. In ob soočenju s tem, da pravzaprav nismo dovolj bogati za tolikšne pravice in želje, naenkrat nismo več tako krasni in lepi, še manj pa prijazni.

»Francija gre po poti Španije, Portgualske in Grčije. Tega ne bi počeli, če bi se lahko odločali samostojno. Vendar morajo – ali to ali pa tvegati razkol v srcu unije« - pravijo komentatorji. Zelo jasno stanje opiše Jacques Sapir, vodja raziskovalnega centra v Parizu: »Politika zategovanja pasu zaradi negativnega povratnega učinka ne deluje. Edini način za izravnavo bilance in vnovični zagon rasti je vrnitev k lastni valuti. Naši voditelji se morajo odločiti, ali je njihov osnovi cilj stabilnost evroobmočja ali gospodarsko zdravje Francije.«

Razmerja sil v EMU tako vztrajno rinejo v smer tiste grenke šale iz časa razpada Jugoslavije: pa zakaj se ne odcepi Srbija, potem se ne bi bilo treba vsem drugim. Ker je zgodba vedno bolj »Nemčija (in Finska) proti vsem drugim« in to bo slejkoprej našlo tudi politični izraz. Francija kot gospodarsko in politično zelo pomembna članica EU in EMU je ravno prava za vlogo katalizatorja, ki bi lahko pripeljal do tega, da se tisto, po čemer kriči stanje na terenu – dvotirna denarna in gospodarska politika znotraj EU (poenostavljeno: »severni« in »južni« evro) – tudi formalizira.

Takšna formalizacija bi bila zelo pozitivna tudi za Slovenijo, ki je v tej zgodbi seveda radikalno bolj podobna Franciji kot Nemčiji. Zmanjšala bi namreč verjetnost, da v obupanem iskanju izhoda pride do izstopa tako iz denarne kot tudi iz politične evropske unije. Tisto prvo bi bilo dobrodošlo – tisto drugo nikakor in karkoli, kar zmehča vez med obema, je dobra novica. Ni pa (žal) nekaj, kar bi pričakovali že jutri.

Sladica: danes posebej pisana izbira

* Guam v Pacifiku je eden od petih odvisnih teritorijev ZDA. Imajo velik problem. Problem so kače. Kač je cca 2 mio in so škodljivec de luxe. Vključno s tem, da se zvijajo po daljnovodih (wtf?) in motijo oskrbo. Zdaj se bodo kač lotili tako, da jim bodo ponudili mrtve miši, ki so jim prej dali protibolečinske tablete. Te kače namreč pojejo tudi tisto, česar niso ubile same; in občutljive so na acetaminofen, za človeka neškodljivo sestavino tablet. Miši jim bodo metali iz helikopterjev. Eno po eno. Če se še niste začeli smejati, čestitam, jaz sem komaj zdržal do sem.

* Ste se kdaj znašli med kopico blejajočih TV zaslonov in si zaželeli, da bi jih z eno potezo utišali? Ni problema.

* Denar pada z neba!

* Res je: alkohol je zdravilo.

* So zapori dober posel? No... Tale upravitelj ima očitno preveč denarja, saj je postal sponzor stadiona. Kaj naj bi ta promocija sporočala? »Ko boste naslednjič šli v zapor, pridite k nam«?

* Imate v teh težkih časih težave z vlomilci? Pes ne funkcionira? Poskusite z zajcem.

* Če želite prenehati biti državljan ZDA, morate plačati izstopno provizijo. Zadeva, ki se bi jo ob rasti števila ljudi, ki zapuščajo Slovenijo, gotovo spomnili tudi že pri nas, če ne bi tega izvajale ravno grozne grde ZDA. Sreča v nesreči :)



* zadnji popravek: 24.02.13 11:47
(Tema: Nedeljsko kosilo 24.2.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#116781 (odg: #116776 rava)  24.02.13 14:49  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

kakor grejo zajci, bi verjetno ta bil optimalen http://www.youtube.com/watch?v=cCI18qAoK...
(Tema: Nedeljsko kosilo 24.2.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#116791 (odg: #116786 ZZZ)  25.02.13 11:27  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[ZZZ]

Hm, Črt, kolikor razumem, da si bil zadnjih nekaj let bolj deflacionist. V tem zadnjem tekstu pa je videti, kot da kot grožnjo bolj vidiš inflacijo. Mislim - kapital kot neomejena dobrina, posledično gravitacija njegove vrednosti (in vrednosti vseh naložbenih kategorij) proti 0...
vsekakor je tocno, da sem bolj deflacionist oziroma da nikakor ne vidim inflacije kot glavne in akutne groznje. ze leta je tako in pravzaprav je se naprej tako.

ta nula govori o tem, kaksna je normalna cena necesa, cesar ni omejeno mnogo. cena kapitala je obrestna mera. da obrestna mera nic ne pomeni, da postanejo cene poljubno visoke, gledamo ze en cas.

na ft alphaville imas eno lepo serijo beyond scarcity. govori o svetu, v katerem je mogoce takole iz rokava pokriti nek osnovni standard, ker je output tako velik, da je itak vsega prevec. torej - ne samo poljubne kolicine denarja, tudi poljubne kolicine osnovnih dobrin. in govori o artificial scarcity - o tem, da se za kaksne zadeve umetno omejuje ponudba na trgu, da bi sploh imele kaksno ceno. (nimam zdajle vseh podrobnosti v rokavu, poisci.)

kaj se zgodi, ko zastonj denar sreca zastonj robo... irresistible force meets immovable object :) recimo, da nastane en tak alkemicni BLAM! in ko si cisto matast od tega poka, se ti v enem usesu smeji marx, v drugem pa keynes.

however,

izkusnja pa je (in so vse sanse, da jo ponovimo), da se bodo take zgodbe zlasti oprijeli tam, kjer dejansko ni pogojev zanjo. kjer ni tako visoke produktivnosti in produkcije. kjer konec koncev tudi denarja ni bas na pretek. in bo treba kar ukazati, da oboje obstaja, in odstraniti tiste, ki pravijo, da ne drzi. jebo cirkularnost zgodovine :)

(Tema: Nedeljsko kosilo 24.2.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#116846 (odg: #116841 ciciban)  26.02.13 21:53  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

true :)
(Tema: Pregled novic - 26.02.13 v forumu Pregled novic)


#116931 (odg: #116906 milwal)  28.02.13 17:16  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

- pri 7:09 mora vejica naceloma biti znotraj narekovajev, vendar v tem primeru nisem cisto ziher

- pri 6:56 possibly ni zadnje vejice

- pri 6:43 prakticno ziher ni zadnje vejice

- pri 6:33 prav tako

- pri 6:29 ni "kar ne ves", temvec "cesar ne ves"

- pri 6:13 ni zadnje vejice

(Tema: Pregled novic - 28.02.13 v forumu Pregled novic)


#116936 (odg: #116886 KlemenK)  28.02.13 17:17  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[KlemenK]

Čakaj, s kerim člankom so pa to potem mahali?
ni povsem znano, verjetno nekaj takega kot "stabni dokument kontrarevolucije" v jugoslovanskem parlamentu nekoc davno.

(Tema: Tekmovanje "Najnevarnejši finančni produkt v EU" v forumu Banke)


#116971 (odg: #116951 milwal)  01.03.13 07:19  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Sicer pa; kaj to pomeni "nisem čisto ziher" in "possibly" ni vejice?? Treba je bit resen. Če vejice niso resna stvar, potem je to pač moja umetniška izbira - tako kot tvoji vezaji :-)
za vejice obstajajo pravila, vendar jih jaz uporabljam na podlagi obcutka, ki se je pac kar dolgo nabiral. "nisem cisto ziher" zato, ker se mi nekaj sanja, da vejica znotraj narekovajev velja v primeru citiranega govora. "possibly" pa zato, ker kar se mene tice, bi lahko slo oboje skoz.

vezaji - so - lahko - kjerkoli - se - piscu - lih - fakin - zdi :)

Kaj pa misliš o BOE idejah z negativno obrestno mero?
pa, niso ravno sele zdaj take ideje nastale. to je pac v osnovi ena od idej, kako doseci manj dejanja na kup in vec tekoce potrosnje. uporablja se lahko neodvisno od tega tudi kot sprej proti prevelikemu navalu na nakup valute, vendar nekako v tem primeru brzkone ne gre za to :)

(Tema: Pregled novic - 28.02.13 v forumu Pregled novic)


#116976 (odg: #116951 milwal)  01.03.13 07:23  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

tako, zdaj pa še za včeraj red naredi, ker so se čist razpucali, ali je vejica prav, ali ni.
po moje je tista vejica odvec.

(Tema: Pregled novic - 28.02.13 v forumu Pregled novic)


#116991  03.03.13 11:46  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed – Milka Planinc iz Evrope še v ZDA

V petek so v ZDA, ker ni prišlo do političnega dogovora, avtomatično začeli veljati rezi v proračunske izdatke. Masa zmanjšanja je cca 1.200 mrd USD, vendar razmazano čez naslednjih 10 let. V proračunskem letu 2013, ki se je sicer začelo že oktobra (halo Gaspari :), jih bo za 85 mrd USD. Skozi celotno obdobje naj bi civilni del javne uprave zmanjšal izdatke (v primerjavi s sicer načrtovanimi) za malo več kot 8%, vojaški pa za malo več kot 9%.

Po nekem zanimivem čudežu se morajo sicer znižati izdatki za plače podpornih ekip kogresnikov, vendar ne tudi plače kongresnikov samih - kajti ščiti jih prav poseben ustavni amandma. A čeprav je bog najprej sam sebi brado ustvaril, je ni ustvaril samo sebi: iz krčenja so izvzeti tudi osnovni programi socialne in zdravstvene pomoči.

Čeprav je varčevalna avtomatika že sprožena, veljajo do 27. marca pravila za izredno financiranje javne uprave na zveznem nivoju. Ko poteče tudi ta rok, pride do izklopa posameznih funkcij javne uprave, ki niso življenjskega pomena (zapiranja uradov, odpuščanja in prisilnega dopusta zaposlenih).

Izklop na zveznem nivoju se je v preteklosti že dogajal, to ni nekaj, s čimer bi se zdajle srečevali prvič. Tam čez malo bolj resno jemljejo pravila, čeprav pri tem zganjajo kot povsod drugod veliko političnega teatra. Zadnji primer je bil pozimi 1995/1996 v času predsednika Clintona.

V ZDA kot rečeno sicer cenijo pravila, vseeno pa velja, da tisti, ki se mu nekaj vzame, glasno joče in ga pri tem ne zanima, ali je edini in kako je pri drugih. Tako zdaj potekajo tekmovanja v vreščanju, ki niso tako daleč od slovenskih in ki bolj kot karkoli drugega odražajo že prej zakoličene pozicije sodelujočih.

Za perspektivo: letna javna poraba na zvezi ravni v letih 2012 in 2013 je cca 3.500 mrd USD, planirana za 2023, torej ob koncu obdobja avtomatičnega varčevanja, pa cca 6.000 mrd USD (link; pozor, hud Cato :). Če seštejemo planirano porabo v vseh letih obdobja, nekako ugotovimo, da je 1.200 mrd USD kot delež tega pravzaprav blažev žegen. Podobno kot v Sloveniji, ko se pogovarjamo o manjšanju plač v javnem sektorju za 3%, kot da gre za konec sveta.

Ključna dilema je sicer podobna kot v Evropi: je krčenje javnih izdatkov - ki ga tako kot v Evropi spremlja tudi povišanje davkov - nekaj dobrega ali pa vodi v spiralo navzdol? Fed nad takšno potezo v času, ko je okrevanje gospodarstva še bolj tako-tako, izrecno ni navdušen.

(Zakaj pa je v naslovu Milka Planinc? Zato - tekst iz jeseni 2011.)

Glavna jed – kdo zmaga, kdo izgubi v evropski bančni uniji

Največjih 25 evropskih bank opravlja ogromno večino tistih bančnih storitev v EU, ki se ne dogajajo v matični državi. Tipično imajo doma le nekaj več kot polovico sredstev, najbolj internacionalizirana med njim, španska Santander, pa le nekaj več kot četrtino.

Ko se takšna banka prehladi, je eden od procesov, s katerimi se poskuša pozdraviti, umikanje s tujih trgov. To povzroči usihanje obsega razpoložljivih posojil v državah, kjer je banka bila prej aktivna, in potencialno krizo celotnega bančnega sektorja. (Recimo zaradi zmanjšanega zaupanja – predstavljajte si Slovenijo, v kateri bi ostale le domače bankr... Khm.. Banke. Bi želeli obdržati svoje prihranke na tej strani meje?)

Prav tako pomemben del zgodbe je pomoč matičnim državam pri reševanju bank, ki so enostavno prevelike, da bi se jih dalo zlahka pokriti s proračunom. (Klasika, sicer blago eksotična, so islandske banke, kjer je obseg njihovega poslovanja nekajkrat presegel BDP.)

Razreševanje teh dve težav je glavni cilj bančne unije - skupnega evropskega nadzora in reševanja bank. Članice EU so se o tem, da bo ta reč nastala, načeloma dogovorile lani decembra s teoretičnim začetkom skupnega nadzora bank v marcu 2014. (»Teoretičnim« zato, ker je za mnogocelični organizem EU karkoli, kar ima rok bednih 12 mesecev, blizu svetlobne hitrosti in torej povsem nerealistično, pa tudi... berite naprej.)

Poleg koristnih učinkov ima bančna unija tudi ceno – treba je financirati njeno operativno delovanje (beri: uradniške plače) in kapitalske zaloge. Ta strošek naj bi se v EU razdelil po fiksnem ključu glede na velikost držav (podobno, kot so stroški za reševalni sklad evroobmočja ESM razdeljeni po ključu udeležbe v kapitalu ECB).

Pametni ljudje različnih prepričanj se zato zdaj ukvarjajo s tem, kakšno je razmerje stroškov in koristi od bančne unije za posamezne države znotraj EU. Za VoxEu sta svoje izračune predstavila dva nizozemska profesorja, Schoenmaker in Siegman. Rezultate sta nakuhala v odstotkih, za katere pa ni ravno jasno, odstotki česa so. Zato lahko stvar uporabno preberemo predvsem tako, da gledamo medsebojna razmerja na lestvici.

Ugotovila sta:

- znotraj EMU bi bila daleč največja neto korist za Španijo, solidna za Nizozemsko, vse ostale članice evroobmočja bi bile v blagem minusu (tudi Slovenija, čeprav tam okoli nule; v opaznem pa Francija, Italija in predvsem Nemčija);

- izven EMU bi bilo odločno največ neto koristi za VB in Švedsko, nekaj malega za Dansko, za ostale bi bančna unija bila neto strošek, še zlasti za Poljsko in Romunijo.

Čeprav profesorja prihajata iz države, ki je uvrščena med očitne zmagovalke, je teh tako malo, da bi zgolj na podlagi njune ocene težko stavili na to, da bo ideja o bančni uniji dosegla vsa potrebna politična soglasja in v doglednem (kaj šele načrtovanem) času dejansko zaživela.

To velja toliko bolj, ker se cela zgodba dogaja v času, ko se je zelo veliko že zgodilo – predvsem glede tega, koliko tržnega dolga držav, ki so se znašle v nemilosti, je že bilo prenesenega iz zasebnega v javni sektor tako, da ga je kupila ECB ali da so ga pomagali refinancirati evropski davkoplačevalci. Na podlagi tega je zlasti za pričakovanega največjega plačnika (Nemčijo) enostavno reči »pa saj ni več takšne akutne krize«.

Sladica – razno in še film

* Država je pomembnejša od demokracije, pravi španski general.

* Nimam niti denarja niti posebnega znanja, kakšen posel naj začnem?

* Na ulicah Teherana so ostrostrelci. Lovijo podgane.

* Tudi Kitajci imajo svoj Dubaj. Ampak nihče ga ne obišče – čeprav so cene padle na cca 10 K USD za kvadratni meter, kar je prava beda, niti dvakratnik tistega v času redkordov v Ljubljani. Priložnost za izvoz slovenskega znanja?

* V Aeroflotu so temeljito pomladili upravni odbor. Najmlajši predlagani član je star eno leto.

* Proizvodnja naftev ZDA se je v treh letih podvojila in popolnoma razbila 23-letni trend upadanja. Če bi Texas in Severna Dakota bila skupaj samostojna država, bi bila deveti največji proizvajalec nafte na svetu

* Starši me niso dovolj ljubili, zato sem nesrečen in neuspešen, zahtevam 200.000 USD in dve piceriji!

* Evropa danes v 53 sekundah.



* zadnji popravek: 03.03.13 11:46
(Tema: Nedeljsko kosilo 3.3.2013 v forumu Nedeljsko kosilo)


#117016  05.03.13 07:10  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

kul glede psov :) baje pa da so zdaj na tapeti lisice http://www.domesticfox.com/
(Tema: Pregled novic - 05.03.13 v forumu Pregled novic)


#117026 (odg: #117021 milwal)  05.03.13 13:00  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

mislis okoli vrata?
(Tema: Pregled novic - 05.03.13 v forumu Pregled novic)


#117031 (odg: #117026 crt)  05.03.13 13:13  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ce se ze gremo zivali iz te druzine, potem bi predlagal kar rosomavha (gulo gulo - vielfrass, wolverine). vsenamenski, dost avtonomen, je jagode, lose, polarne medvede...

v kolikor vam ni dostopen rosomavh, poskusite kot demo z jazbecem :) (bolj prijazno do medvedov)

fancy podvarianta: tasmanski vrag.

* zadnji popravek: 05.03.13 13:13
(Tema: Pregled novic - 05.03.13 v forumu Pregled novic)


#117096  06.03.13 13:48  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

http://ftalphaville.ft.com/2013/03/06/14...
(Tema: Pregled novic - 06.03.13 v forumu Pregled novic)


#117131 (odg: #117126 sejad)  07.03.13 16:18  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

tule se pa igor erker pogovarja z jezusom (ki sem si ga jaz sicer drugace predstavljal)

http://citywire.co.uk/global/jesus-and-i...
(Tema: Pregled novic - 04.03.13 v forumu Pregled novic)


#117156  10.03.13 09:32  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed – borza kot valuta in sociala

(Pozor – ta jed ni za osebe z alergijami na dolgoročne, bolj meditativne teme.)

Izabella Kamniska se za FT Alphaville (priporočam; zelo priporočam; ali sem že omenil, da priporočam) ukvarja s tem, kaj pravzaprav pomeni, če rečemo, da je delniški trg v sedanjih razmerah zaradi stalne podpore političnih in denarnih oblasti pravzaprav varna naložba – in ali to drži.

S takšnim izhodiščem si lahko naštrikamo svet, v katerem...

- oblasti vseskozi z besedami in dejanji podpirajo tečaje na trgu.

- se dovolj pogosto ustvari dovolj denarja, da ta zadošča za vzdrževanje trga (ne realtime, temveč v »dovolj dobrem povprečju«).

- so (zaradi tega) delnice (ali indeksi) pravzaprav valuta.

- vsi uporabljajo to valuto vsaj kot obliko varčevanja, saj gre v smislu druge alineje za garantirano naložbo.

- je vprašanje »koliko imam danes« pravzaprav vprašanje »koliko so mi naši vodilni danes odmerili« (de facto socialni transfer).

- (zaradi tehnološkega napredka) realno obstaja možnost zagotavljanja dovolj udobnega življenjskega standarda (daleč nad zgolj preživetvenim) brez plačila s strani uporabnika (kot tako rekoč stranski produkt hiper razvitih proizvodnih procesov in presežnih kapacitet), torej »javno«, »državno«.

Kaj je to? Je to mehki fašizem? Socializem 2.0? Marxovska evolucija kapitalizma? Huxley in Orwell, prebarvana v rožnato? Ali se praktično gledano kaj spremeni, če dodamo alinejo, da je »država« mehanizem delovanja majhnega procenta zelo bogatih posameznikov, za katere je ekonomsko racionalno, da veliki večini omogočajo vse našteto in s tem ohranjajo družbeni mir?

Karkoli že je... Te alineje zgoraj danes že v določeni meri živimo. Ali se bomo čez 20 let temu smejali ali se držali za glavo – ne vem. Zgodovina sicer po eni strani ni ravno nekaj, kar bi povzročalo velik optimizem; vendar po drugi strani dejstvo, da sploh obstaja toliko zgodovine in da smo danes živi in se pogovarjamo o njej, kaže, da nekako pa le gre. Čeprav so včasih vmes slepe ulice, v katerih tavajo cele generacije.

(Lahko pa rečemo, da če se želi vse tole iti družba, v kateri ni izpolnjena zadnja alineja, potem to pomeni, da ponavlja zgodbo od ruske revolucije naprej.)

Če ste vse to prebrali in si zdaj mislite WTF!?! ali »I want 5 minutes of my life back,« preberite znova opozorilo na začetku :)

Glavna jed - kdo komu zavida

Leta 2006 je ECB iz lastne ekipe in strokovnjakov v lokalnih centralnih bankah oblikovala mrežo za raziskavo premoženja in potrošnje gospodinjstev v evroobmočju (HFCN). Anketiranje se je začelo v 2010, menda v dotlej nezaslišanem obsegu. Zdaj počasi kapljajo rezultati – poročila naj bi že bila sestavljena za Italijo, Avstrijo in Nemčijo.

Za Avstrijo, našo severno sosedo, vzor urejenosti, razvitosti in bogastva, so ugotovili naslednje: najbogatejših 5% prebivalcev drži nekaj več kot pol celotnega premoženja v državi; mediana premoženja te skupine je malo pod 2 mio EUR. Spodnjih 50% (50%, ne 5%) prebivalcev drži 4% premoženja, mediana njihovega premoženja pa je 11 K EUR, kamor je že vštet avto. Precejšnjo razliko odraža tudi podatek, da je na nivoju celotne države povprečno premoženje 265 K EUR, vendar je mediana 76 K EUR.

(Spomnimo: mediana je točka, od katere je polovica vzorca večja, polovica pa manjša. Njen smisel je v tem, da naj bi vsebinsko gledano bolj zadela koncept povprečja kot navadno povprečje, ki je »slepo« za neenakomernosti v porazdelitvi vrednosti.)

Nemško poročilo še ni bilo javno objavljeno, je pa glede na to, da je eden od motorjev nemške konkurečnosti ravno izrazito majhna rast stroškov dela (ki izvira iz pridobitve urejene kolonije ob koncu 20. stoletja, iz reform Harz, iz manjšega potrebnega obsega živega dela...), pričakovati, da bo v grobem podobno.

No, zdaj pa, khm... Italija. Italijanska mediana premoženja gospodinjstev je, kako bi se izrazil, nekoliko višja od avstrijske. In sicer čez prst za skromnih 120%. Znaša 163 K EUR.

S stališča trženja političnih odločitev je stvar karikirano taka: davkoplačevalci v Nemčiji (kot glavnem financerju »reševanja juga«), kateri plače rastejo znotraj EU daleč podpovprečno, morajo plačevati davke, iz katerih grejo sredstva za pomoč nerazvitim, ki so tako ubogi, da imajo več kot dvakratnik avstrijske mediane premoženja.

Sliši se kar naporno. In nas opominja, da ne obstajajo eni in enotni »Nemci«. Znotraj Nemčije obstaja nasprotje interesov velikega kapitala, za katerega je projekt evra (kot projekt osvajanja trgov in slabitve lokalne konkurence) čista zmaga, ter davkoplačevalcev izven te skupine, ki naj bi pomagali financirati reševanje projekta zdaj, ko je začel poleg koristi prinašati tudi stroške.

Ravnokar nastaja nova stranka »alternativa za Nemčijo«, ki zahteva vrnitev k lokalnim valutam in razpustitev de facto »skladov za nerazvite« z različnimi imeni. Med podporniki stranke naj bi bilo zlasti veliko akademikov. (O groza, bi ob tem rekli v Sloveniji.) Mimogrede – povsem v franže pa je po anketah šla piratska stranka.

Flashback: Kako je Nemčija postala Slovenija – 2010 (tekst bi se dalo danes znova objaviti brez vsakršnih sprememb).

Sladica

* Pokojninski sklad javnih uslužbencev je dvakrat večji od državnega proračuna. Mast teče v politično povezana podjetja. Upravljanje, nekoč vzorno, je postalo klobčič lobističnih in osebnih interesov. Davkoplačevalci ne zmorejo več podpirati tolikšnih pokojninskih pravic. Sliši se slovensko, gre pa za Kalifornijo (mimogrede - zakaj je Kalifornijia v bankrotu, Teksas pa ne, verjetno že veste.)

* Kaj še manjka virtualni valuti bitcoin (poleg bančnega ropa), da bi bila kot prava? Seveda – hedge sklad.

* 8% letno je bil dolgo uradno zastavljeni prag, pod katerega rast kitajskega BDP »ne sme« pasti. 2012 ni bilo več tako, pa tudi načrt za 2013 ni tak. Kaj se še dogaja na Kitajskem? Nepremičninske zavore vodijo v vsakič nove rekorde pri ločitvah.

* Koliko so v Chavezovem mandatu prinesle venezuelske obveznice? Čista groza, kajneda? Niti ne: 692 odstotkov v 14 letih (cca 15% letno). Chavez je sicer s trdo roko posegal v devizne tečaje in cene, nacionaliziral podjetja in rohnel proti grdim tujcem, ves čas pa je Venezuela vzorno odplačevala mednarodni dolg.

* Se bolj znajdete z računalniki kot z ljudmi? Ne veste, kako se obnašati v družbi niti kako se lotiti zmenka? Ni problema, za vam podobne primere že 20 let skrbi hitri tečaj na MIT.

* zadnji popravek: 10.03.13 09:32
(Tema: Nedeljsko kosilo 10.3.2013 v forumu Nedeljsko kosilo)


#117176 (odg: #117171 sejad)  12.03.13 09:10  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

kakorkoli obrnes, vedno nek marx ven prileti :))
(Tema: Pregled novic - 12.03.13 v forumu Pregled novic)


#117251 (odg: #117246 sejad)  16.03.13 11:23  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

kako zdaj lehman brothers, a ne gre za iskanje znotraj eu?

kaj ce bi nominirali eur :)
(Tema: Tekmovanje "Najnevarnejši finančni produkt v EU" v forumu Banke)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>