Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 22:55
3,59 %
9.168,69
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 08.05
0,88 %
1.136,34
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'crt' ... OK

Uporabniško imecrt
Posebne lastnostiadmin, DS
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 11174, prvo: 09.03.06 08:06, zadnje: 30.12.15 07:12

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64 | 65 | 66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 75 | 76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 | 84 | 85 | 86 | 87 | 88 | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 | 110 | 111 | 112 | 113 | 114 | 115 | 116 | 117 | 118 | 119 | 120 | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129 | 130 | 131 | 132 | 133 | 134 | 135 | 136 | 137 | 138 | 139 | 140 | 141 | 142 | 143 | 144 | 145 | 146 | 147 | 148 | 149 | 150 | 151 | 152 | 153 | 154 | 155 | 156 | 157 | 158 | 159 | 160 | 161 | 162 | 163 | 164 | 165 | 166 | 167 | 168 | 169 | 170 | 171 | 172 | 173 | 174 | 175 | 176 | 177 | 178 | 179 | 180 | 181 | 182 | 183 | 184 | 185 | 186 | 187 | 188 | 189 | 190 | 191 | 192 | 193 | 194 | 195 | 196 | 197 | 198 | 199 | 200 | 201 | 202 | 203 | 204 | 205 | 206 | 207 | 208 | 209 | 210 | 211 | 212 | 213 | 214 | 215 | 216 | 217 | 218 | 219 | 220 | 221 | 222 | 223 | 224 | 225 | 226 | 227 | 228 | 229 | 230 | 231 | 232 | 233 | 234 | 235 | 236 | 237 | 238 | 239 | 240 | 241 | 242 | 243 | 244 | 245 | 246 | 247 | 248 | 249 | 250 | 251 | 252 | 253 | 254 | 255 | 256 | 257 | 258 | 259 | 260 | 261 | 262 | 263 | 264 | 265 | 266 | 267 | 268 | 269 | 270 | 271 | 272 | 273 | 274 | 275 | 276 | 277 | 278 | 279 | 280 | 281 | 282 | 283 | 284 | 285 | 286 | 287 | 288 | 289 | 290 | 291 | 292 | 293 | 294 | 295 | 296 | 297 | 298 | 299 | 300 | 301 | 302 | 303 | 304 | 305 | 306 | 307 | 308 | 309 | 310 | 311 | 312 | 313 | 314 | 315 | 316 | 317 | 318 | 319 | 320 | 321 | 322 | 323 | 324 | 325 | 326 | 327 | 328 | 329 | 330 | 331 | 332 | 333 | 334 | 335 | 336 | 337 | 338 | 339 | 340 | 341 | 342 | 343 | 344 | 345 | 346 | 347 | 348 | 349 | 350 | 351 | 352 | 353 | 354 | 355 | 356 | 357 | 358 | 359 | 360 | 361 | 362 | 363 | 364 | 365 | 366 | 367 | 368 | 369 | 370 | 371 | 372 | 373 | > | zadnja

#118496  10.04.13 11:08  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

goldman: sortajte zlato

http://ftalphaville.ft.com/2013/04/10/14...
(Tema: Pregled novic - 10.04.13 v forumu Pregled novic)


#118521 (odg: #118516 milwal)  10.04.13 17:39  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"pomaga drzati" ni isto kot "resila ves svet" - to je samo ena sila navzgor, kje bo rezultanta, pa bohved. ce bo taka kot par desetletij na japonskem, bo to ze prilicno kul.
(Tema: Pregled novic - 10.04.13 v forumu Pregled novic)


#118586 (odg: #118581 IgorMujdrica)  11.04.13 14:06  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

nisem gledal

ko je car :)
(Tema: "Muy bien", almost perfect English speaking v forumu Pregled novic)


#118646  14.04.13 21:58  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed

Je ni. Naprej na glavno jed.

Glavna jed: bitcoin

Opozorilo in opravičilo – tekst piše oseba, ki kar dolgo in podrobno pozna tehologijo in borze, nima pa omembe vrednih praktičnih izkušenj z bitcoinom. Besedilo skuša v eni potezi pokriti zelo široko tematiko in je po večkratnem čiščenju še vedno relativno kosmato. Če menite, da je kaj od povedanega napačno ali kritično pomanjkljivo, ste vljudno vabljeni, da to dodate ali popravite sami v komentarjih.

Najprej malo tehnike...

Bitcoin (BTC) je virtualna valuta, ki temelji na dveh tehnoloških osnovah: razpršeni mreži udeležencev (peer to peer, p2p – kot denimo BitTorrent in Tor) ter uporabi parov privatnega in javnega šifrirnega ključa (kot denimo PGP).

Transakcija z BTC poteka tako:

- želim nakazati nek znesek prijatelju;

- vsak od naju ima svojo kombinacijo javnega in privatnega šifrirnega ključa;

- prijatelj mi sporoči svoj bitcoin naslov, ki je izveden (hash) iz njegovega javnega ključa;

- jaz z prek bitcoin odjemalca (clienta), ki je lahko ali program na mojem računalniku ali pa spletna aplikacija, sestavim nakazilo, ki vsebuje znesek in prejemnikov javni ključ, ter ga podpišem s svojim privatnim ključem (to ni ogromno ročnega dela - razen prejemnika in zneska odjemalec sam poskrbi za zgodbo s ključi)

- in ga pošljem poljubnemu bitcoin strežniku v mreži;

- strežnik uvrsti mojo transakcijo v trenutno razpoložljivi »blok« - trenutno aktivno vrečo transakcij v omrežju bitcoin – in to informacijo razširi naprej po mreži;

- ko je vreča, ki ima fiksno kapaciteto, polna, se v njej vsebovane transakcije zabeležijo kot potrjene, vreča gre v arhiv - centralni register transakcij z BTC in prejemnik vidi novo stanje na svjoem računu.

Centralni register je centralen v smislu, da vsebuje zgodovino vseh transakcij. Ni pa centralen v smislu, da bi obstajal le na enem mestu. Nasprotno, obstaja v poljubno mnogo kopijah, na vseh strežnikih v omrežju BTC. Celotna zgodovina transakcij je tudi povsem javna, le da nekdo, ki bi si jo ogledal, ne ve, kdo je lastnik določenega računa.

Pa še malo zgodovine...

Bitcoin je bil zasnovan leta 2009. Prvi večji vzpon cene in s tem medijsko slavo je doživel leta 2011, kar se je končalo z nekaj hekerskimi napadi. Omrežje BTC je namreč podobno kot na primer navadni spletni ali poštni strežniki občutljivo na napade s preobremenitvijo (DOS) – na zasuvanje z zahtevki, ki jih je težko vnaprej zavrniti kot zlonamerne, poraba resursov za njih obravnavo pa privede do tega, da strežnik ne zmore več poservisirati pristnih strank v normalnem času ali sploh potone pod bremenom.

Takrat se je končalo z vtisom, da je zgodba končana. Vendar ni bila. Da je bil vrh nad 20 dolarji iz leta 2011 znova dosežen, je sicer trajalo do letošnje pomladi, a je potem sledil še dosti večji skok – na več kot 200 USD.

V začetku aprila je sledil nov val napadov, nakar padec za več kot polovico in začasna zaustavitev transakcij. V času pisanja besedila cena znaša okoli 100 USD. Dogajanje je bilo dovolj pestro, da je bitcoin postavilo na naslovnice medijev in tako je zlagoma prišlo tudi do tega, da o njem berete tukaj.

(click me!)



Kako nastajajo bitcoini?

Nove količine bitcoinov – primarna emisija – nastajajo zelo splošno rečeno s tekmovanjem pri reševanju kompleksnih računskih nalog, katerih rešitve omogočajo odprtje novega »bloka« - novega virtualnega prostora za beleženje transakcij. Temu procesu, ki sicer poteka na računalniku in ne ročno, rečejo »rudarjenje«. Na voljo je načeloma komurkoli. Trenutno naj bi po svetu obstajalo nekaj tisoč rudarjev. Vsako uspešno odprtje prinese nagrado – določeno število bitcoinov, ki nastanejo na novo.

Softverska infrastruktura bitcoina je zasnovana tako, da naj bi za nastanek novega bloka bilo v povprečju potrebnih cca 10 minut. Če se kandidati pojavljajo bistveno počasneje ali hitreje, algoritem spremeni zahtevnost in tako zlagoma prekalibrira proces nazaj na ciljni čas.

Na vsakih 210.000 ustvarjenih blokov, kar v tempu cca 10 minut na blok nanese cca 4 leta, se nagrada razpolovi. Do prve razpolovitve s prvotnih 50 BTC na 25 BTC je prišlo ob koncu leta 2012. Z nadaljnim razpolavljanjem se gibamo proti točki, ko nagrade – in s tem emisije novih BTC – ne bo več, kar naj bi se zgodilo cca leta 2140. (Vendar ker nagrada eksponentno pada, bo že bistveno pred tem časom gledano z današnje perspektive »zelo blizu« nič.)

Ob ničelni točki bo celotna emisija BTC znašala 21 milijonov (vsota geometrijske vrste). Danes znaša približno 11 milijonov.

Iskanje blokov pa ne prinaša samo nagrade, temveč tudi stroške. Treba je plačati delovanje računalnika, na katerem teče program, kar pomeni najmanj plačilo elektrike in povezljivosti. Ocene za ZDA s konca 2012 govorijo o 0,30 do 0,60 USD povprečnega stroška za vsak uspešno na novo pridobljeni BTC.

Od tod pridemo do iskanja opreme, ki bi izboljšala razmerje med učinki in stroški. Na trgu so že naprave, osnovane na namenskih čipih (ASIC – application specific integrated circuit), pripravljenih prav za namene rudarjenja BTC. To seveda sproža oboroževalno tekmo: če so novi računalniki toliko bolj učinkoviti, potem uporabniki obstoječih prejmejo vedno manj nagrad in izpadejo iz dirke. Že za 2013 ocenjujejo, da bi ASIC lahko dosegli polovični tržni delež in s tem zbili prihodke prejšnje generacije rudarjev na le desetino prejšnjih.

(Ob tem takoj pomislimo na zgodovinsko »zlato mrzlico«: rudarji so včasih našli zlato, včasih ne, vsekakor pa so zaslužili tisti, ki so jim prodajali opremo.)

Pomembna pa je še ena stvar: razpolovitev nagrade pomeni razpolovitev tempa emisije novih BTC, kar je dejavnik v smeri višanja cene. (Ne le makro, temveč tudi na čisto praktični dnevni ravni – cca tričetrt BTC naj bi v glavnem ležalo na zalogi, tako da so rudarji poleg trgovcev kar pomemben del dnevne likvidnosti.) Zato lahko prvo razpolovitev jemljemo kot fundamentalni dejavnik, ki je pripomogel k letošnji pomladni divji rasti BTC. Dodatna sprememba fundamenta je rast sprejemanja BTC kot plačilnega sredstva.

Dejstvo, da je emisija stalno padajoča in zakoličeno končno število, mnogi jemljejo kot garancijo, da je bitcoin pravo hranilo vrednosti, boljše od papirnatih valut – čeprav je še bolj virtualen od njih. Načeloma ta argument drži. Vendar drži samo, če ostajamo v mejah bitcoina.

Problem je v tem, da čeprav obstaja omejitev emisije BTC, pa ne obstaja tudi omejitev nastajanja novih virtualnih valut. Nova fizična valuta ali kar država je velik projekt, nova virtualna platforma pa lahko nastane praktično jutri in vedno znova – vstopni prag za nove igralce je bistveno nižji, cenejši kot pri fizičnem denarju. In vsaka nova inkarnacija bo lahko boljša od prejšnjih, saj gradi na vseh že videnih izkušnjah in z višjega tehnološkega praga. Razvrednotenje torej vendarle je tveganje – ne zaradi samega BTC, temveč zaradi števila tekmujočih valut.

Kako menjam klasične valute v bitcoine in obratno?

Posamezne spletne strani, povezane z omrežjem BTC, poleg hranjenja kopije centralnega registra delujejo kot borze oziroma brokerji, ki povezujejo prodajalce in kupce; in kot klasične borze zaslužijo s trgovalno provizijo.

Največji igralec je Mt. Gox na Japonskem, že drugi po velikosti pa naj bi bil Bitstamp, namenjen predvsem evropskim strankam, ki ga vozita dva Slovenca. Podjetje imata registrirano tako v Sloveniji kot v Veliki Britaniji – britansko je tisto, prek katerega se dejansko odvija poslovanje, čeprav je bančni račun v Sloveniji pri Unicreditu. Zadeva običajno poteka analogno kot pri online brokerjih - odprete račun, nakažete nanj sredstva in potem... se greste skladiščnika ali pa trgovca, kakor vam je všeč.

Tako kot pri klasičnih brokerjih se pri depozitih opravi identifikacija stranke na podlagi kopij dokumentov, prejetih računov... Prav tako podobno kot pri klasičnih brokerjih lahko veljajo omejitve pri dvigu – denar se na primer nakaže le na račun z enakim imenom upravičenca, kot je ta nastopal pri depozitu, in v isti državi kot pri depozitu. To je že odraz dejstva, da z rastjo popularnosti bitcoina narašča tudi pritisk, naj uporaba BTC sledi pravilom, ki veljajo pri običajnih valutah. To je še zlasti aktualno zato, ker je bil BTC v svojih mladih letih znan kot valuta »temne plati interneta« - uporabljana predvsem za transakcije takšne vrste, ki bi lahko udeležence pripeljale v zapor.

Tako so denimo v aprilu izraelske banke omejile obsege nakazil BTC brokerjem in pozvale regulatorje, naj se izjasnijo, kako je pri tej stvari s pravili o obdavčitvi in pranju denarja. Na Poljskem naj bi regulatorji kar zaprli bančni račun brokerja Bitcoin-24 in s tem efektivno zamrznili premoženje strank. V marcu so se bogovi v ZDA izjasnili, da se morajo tisti, ki omogočajo trgovanje z decentraliziranimi virtualnimi valutami, registrirati kot finančni posredniki, upoštevati vsa pravila proti pranju denarja in poročati o sumljivih transakcijah. Vse to velja ne le za brokerje, temveč tudi za »rudarje« v primeru, da pridobljenih bitcoinov ne porabljajo direktno, temveč jih zamenjajo za druge valute.

Kaj o vsem skupaj menita Banka Slovenije in DURS, še ne vemo, glede na dosedanje vtise pa bo bržkone poskrbljeno vsaj za zabavo.

Sladica

* Odzivov na smrt Margaret Thatcher je ogromno. Ta je med boljšimi.

* Se zgodi tudi pri najboljših: DURS USA študira, ali ne bi bilo treba brezplačne hrane, ki je na voljo Googlovcem, obdavčiti kot boniteto.

* Ko enkrat pridemo do avtomobilov, ki se uspešno vozijo sami, kaj je naslednje? Jasno - robotska prometna policija.

* Islamski Google earth.

* Volilce vprašamo, ali so za pikčaste ali za progaste. Potem jim damo vprašalnik, kjer se je treba opredeliti do določenih vprašanj. Nakar malo začaramo rezultate, spraševanim potihem podtaknemo odgovore iz nasprotnega plemena in jih pozovemo, naj zagovarjajo "svoje" odgovore. Zgodi se... vse sorte vključno s tem, da poskusni zajčki v le 22% primerih opazijo podtikanje. (Krajša verzija.)

* Uporabljate Internet explorer, ker je bil že instaliran na računalniku? Jeba. Slabo za zaposlitev.

* Razredni razrez današnje VB - 6% elita, 25% srednji razred, 6% srednji razred tehnične inteligence, 15% boljše stoječe delavstvo, 14% klasično delavstvo, 19% storitveno delavstvo, 15% prekariat.

* Portugalsko ustavno sodišče je ustavilo (zato se tako imenuje, kajneda) nižanje plač in pokojnin v javnem sektorju, češ da je kršena enakost pred zakonom. Ustavili so tudi obdavčitev nadomestil za brezposelnost. Zategovanje pasu in nabijanje davkov se je sicer začelo pred dvema letoma. Odtlej je BDP nižji za 5%, nezaposlenost je trenutno pri 17%. Mario Soares, ki je državo popeljal v demokracijo po padcu Salazarjevega režima, pravi: vrzimo vlado, pokažimo srednji prst trojki - "Portugalska tako ali tako nikoli ne bo mogla odplačati dolgov ne glede na to, koliko bo odrekanja. Če ne moreš plačati - potem pač ne plačaš." (Drobtinica: Portugalska je v prvem letošnjem četrtletju pridelala 70% energije iz obnovljivih virov

* Francois Hollande je poslal francosko vojsko na pomoč v Mali (nekdanjo kolonijo). Tamkajšnje oblasti so mu v zahvalo podarile kamelo. Pustil jo je pri neki lokalni družini. Ki pa jo je pojedla. In bo zdaj dobil novo, večjo in lepšo, ki bo za vsak primer raje živela v Franciji.

* ZDA so kot Grčija, pravi nekdanji grški premier.

* Paul Marinaccio se boji žab. Pa se je zgodilo, da je njegovo posest poplavilo. Nakar so se tam naselile žabe. Tožil je mesto in nepremičninarja, ki je postavil sosesko. Za pravne stroške je porabil 300 K USD in prejel 1,6 mio USD odškodnine.

* zadnji popravek: 14.04.13 21:58
(Tema: Nedeljsko kosilo 14.4.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#118666 (odg: #118661 mazi)  15.04.13 06:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

mazi, hvala za tvoje popravke. tisto zacetno opozorilo in opravicilo je misljeno zelo resno in vesel sem hitrega odziva.

ce greva po vrsti...

- ja, brokerji niso del omrezja v smislu, kot pojem omrezje razume tehnicna publika, funkcionalno pa seveda so del bitcoina in to kar zelo pomemben del, ker mu dajejo zunanjo konvertibilnost. ti temu reces, da so del poslovnega ekosistema in misliva na isto stvar.

- enako je v primeru "zaustavitve transakcij". ozko tehnicno gledano se pojem bitcoin transakcije nanasa na podpisan zahtevek za transfer, vendar je transakcija in to zelo pomembna seveda tudi vse drugo, kar lahko opravim pri brokerju.

- brokerji so po svoje ravno najsibkejsa tocka bitcoina ravno zaradi svoje vloge gatewaya med enim in drugim svetom; ne samo, da jih je lazje tehnicno napasti, temvec so tudi predmet regulativnega "napada", ki lahko bistveno vpliva na zaupanje, sirino in nacine uporabe bitcoina. tako da v mojih oceh dejansko z njimi cela rec stoji in pade.

- glede velikosti bloka je dejansko moja napaka, ker sem bil pod napacnim vtisom, da je cifra 2016 fiksna velkost bloka, dejansko pa je to stevilo blokov, po katerem se skusa rekalibrirati tempo ustvarjanja novih.

- da za potrditev transakcije steje njena uvsrtitev v zakljucen blok, imam fiksno idejo tudi se zdajle in se bom sel razgledati, kako tocno je s tem, ce to ne drzi.

- glede pojma streznika... naceloma ima v vsakem p2p omrezju vsak udelezenec vlogo tako odjemalca kot streznika v klasicnem smislu; to je del definicije. bitcoin wiki tudi izrecno "All computers in the network have a copy of the block chain". kar pa se za zunanjega opazovalca slisi nenavadno glede na sedanjo velikost in tempo rasti blockchaina. zato sem sklepal, ocitno napacno, da obstajajo udelezenci s posebnim statusom. tako da hvala za ta popravek.



* zadnji popravek: 15.04.13 06:35
(Tema: Nedeljsko kosilo 14.4.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#118671 (odg: #118666 crt)  15.04.13 06:40  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

izven te serije popravkov bi omenil se eno rec, ki je vceraj nisem (no, verjetno kaksnih tisoc stvari nisem :)

ker stvar gledam predvsem "od zunaj", se mi zdijo se zlasti zanimivi nacini, kako se bitcoin stika s sicersnjim svetom. v tem smislu mi je padel v oko paymium.com, ki po mojem razumevanju med drugim nudi transferje poljubnih valut in placila v njih, pri cemer kot transport uporablja bitcoin protokol.

(tehnicno pa mi je vsec to, kako je bitcoin spravil nazaj v zivljenje napol mrtvi koncept hashcasha.)
(Tema: Nedeljsko kosilo 14.4.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#118681 (odg: #118676 mazi)  15.04.13 07:45  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[mazi]

Izgleda, da si nekatere trditve v originalnem članku zgolj nerodno ubesedil, čeprav si mislil prav.
na tole ti dam kar bianco izjavo "kriv sem" :) zato tudi tisto uvodno, da je tekst tudi po veckratnem branju se vedno precej kosmat.

tega ponavadi ne napisem, ker ponavadi ni treba. tokrat pa mi je jasno, da pisem o podrocju, ki je v podrobnostih tudi meni novo ne glede na izkusnje drugod in tudi vem, kdaj je izdelek v bistvu se vedno polizdelek.

tekst je pisan v bistvu kot zapis mojega lastnega razgledovanja po terenu, kaj in kako vse tu spada in funkcionira in ker je to razgledovanje work in progress, je tekst tudi. vseeno pa sem imel vtis, da sem ze dovolj dalec v tem procesu, da bo se kdo drugi lahko kaj imel od tega.

(Tema: Nedeljsko kosilo 14.4.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#118691 (odg: #118686 sejad)  15.04.13 11:45  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[sejad]

V zadnjih mesecih so že številni državljani svoje prihranke zaupali družbi Luxuris, ki jo vodita Marko Gorjanc in Bogdan Pušnik, čeprav “pričakovani” donosi njenega finančnega instrumenta LMAP po ocenah poznavalcev niso realno dosegljivi.
eh bogdan, you've come a long way :(

(Tema: Pregled novic - 15.04.13 v forumu Pregled novic)


#118696  15.04.13 11:54  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

News is bad for your health. It leads to fear and aggression, and hinders your creativity and ability to think deeply. The solution? Stop consuming it altogether.

http://www.guardian.co.uk/media/2013/apr...
(Tema: Pregled novic - 15.04.13 v forumu Pregled novic)


#118711 (odg: #118701 IgorMujdrica)  15.04.13 12:15  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[IgorMujdrica]

žalostno, res je, raje pa niti ne omenjam, kaj vse sem moral poslušati in prenašati zaradi ene vražje izjave že pri temle:

http://mojefinance.finance.si/330954/Eks...
you win, ta je se bolj odpuljena.

(Tema: Pregled novic - 15.04.13 v forumu Pregled novic)


#118721 (odg: #118706 ZZZ)  15.04.13 12:18  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[ZZZ]

Da trg sam teh zadev po vseh preteklih pizdarijah še ni sam izloči in da se še vedno očitno najdejo številni, ki v to vplačujejo denar in to v recejšnjih vsotah.... to je nekaj, čemur se res čudim.
tudi meni je bil dolgo misterij, kako ravno na majhnem trgu - torej na taksnem, kjer se matematicno vzeto se zlasti hitro izcrpajo verige - vedno znova pride do podobnih stosov.

ampak skozi cas sem se navadil, da je to enostavno taksna hazarderska mentaliteta (pridnih, preudarnih, delovnih... in vsa ta pravljicna jajca slovencev). ce se je razkantal, to samo pomeni, da se je povecala verjetnost!!, da mu bo naslednjic ratalo in je treba samo vztrajati in se vec vloziti. da bi prodajalci taksnemu mindsetu ostro nasprotovali, pa tudi ni ravno za pricakovat :)

(Tema: Pregled novic - 15.04.13 v forumu Pregled novic)


#118746  15.04.13 12:33  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

milenko bolan, ti sploh ne ves, kaj so problemi.

to so problemi: http://www.dailymail.co.uk/femail/articl...
(Tema: Pregled novic - 15.04.13 v forumu Pregled novic)


#118756 (odg: #118676 mazi)  15.04.13 12:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[mazi]

(neverjetno je, kakšen amater -- predvsem glede programerskega znanja -- je stal za bitcoin-24.com -- ja, res je: druga največja borza na svetu je one-man-band 24-letnika, ki ne ve, kaj so transakcije na relacijski bazi in kako se v računalniku obravnava denarne zneske, da ne pride do napak pri računanju)
ma ja, tu bi rabili eno skupinico orto softverasev starejse generacije... ;)

tako kot http://www.imdb.com/title/tt0186566/ :)

ceprav evo, bom se tu povedal, kar sem kolegu ravnokar v mailu:

zdaj ti bom povedal nekaj zalostnega, al pa ne, stvar perspektive.

sestavljam jaz tale material za bitcoine...

si mislim pizda, pa to je direkt zame. softver, pa se borza.

laufam gledat, a obstajajo kaksni nastajajoci konkurenti.

ja.

in v tistem momentu bi ponavadi moral od nekod iz glave zaslisat: AKCIJA

GAS JUTRI ZJUTRAJ FERTIK

...

cri cri

in pol mi uletijo ene slike cvetocih breskev

...

:)



* zadnji popravek: 15.04.13 12:38
(Tema: Nedeljsko kosilo 14.4.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#118771 (odg: #118766 ciciban)  15.04.13 14:10  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

spet al kaj :)
(Tema: Pregled novic - 15.04.13 v forumu Pregled novic)


#118801 (odg: #118791 KlemenK)  15.04.13 21:42  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[KlemenK]

Kakšno imate pa kaj mnenje o objavi davčnih dolžnikov?
nekako tako je, kot ce izgubis iglo v sotoru, kar sicer ves, vendar jo gres potem ven iskat, ker je tam vec publike, ki bo gledala, kako prizadevno isces.

(Tema: Pregled novic - 15.04.13 v forumu Pregled novic)


#118806  15.04.13 23:18  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

There's A New Word To Describe Inconsiderate Google Glass Users: 'Glassholes'

http://www.businessinsider.com/theres-a-...

* zadnji popravek: 15.04.13 23:18
(Tema: Pregled novic - 15.04.13 v forumu Pregled novic)


#118816  16.04.13 07:46  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Nemčija izvaja tako politiko, kot da se je že sprijaznila s tem, da bo EU razpadla, in je treba samo čimbolj okrepiti pozicijo za življenje od razpada naprej."

ja. v tem je tudi tragikomedija ideje, da ko bo prisla trojka, bo prisla zato, da drzavo uredi, lustrira, naredi normalno, etc. tu ne gre za preorientacijo na uspesno prihodnost, gre za to se spijemo pa gremo, ladja se potaplja in poberi, kar se se da, dokler se se da.

skratka :) http://www.finance.si/8325034/Kaj-trojka...
(Tema: Pregled novic - 16.04.13 v forumu Pregled novic)


#118911  17.04.13 07:00  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

glede sorodnikov bitcoina je zanimiv tudi ripple. je pa ena pomembna razlika v tem, da ga emitira ena posamezna firma.

ne takoj vzet tega kot brez veze, ena groba primerjava je recimo z linuxom. ki se je dolgo razvijal relativno recimo temu anarhisticno, vecji preboj pa je zacel, ko so ga zacele pod svojo streho in blagovno znamko jemati posamezne firme (red hat, suse, danes ubuntu, etc).
(Tema: Pregled novic - 17.04.13 v forumu Pregled novic)


#118961 (odg: #118946 karmen)  19.04.13 10:40  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[karmen]

Kdaj naj bi prišla trojka in kakšni so predvideni ukrepi in kako bom čutili normalni slovenci?

Če imaš denar na banki,ti ga bodo lahko vzeli oz.zamrzenli, kaj pa če imaš v vzajemnih skladih, so tudi tukaj možni kaki ukrepi?
mozni? mozno je vse. in ko recem vse, mislim vse. razen prijetnih stvari :)

ne se it "ampak saj TEGA pa ne bodo naredili, to bi bilo pa res too much". ker sicer bo vedno znova presenecenje.

ce kdo misli, da bodo vloge v sklade pri slovenskih dzu (ali pri slovenskem distributerju tuje dzu) bolj varne kot v bankah, se po moje moti.

ps. http://www.finance.si/8325034/Kaj-trojka...

ps2. dajte razmisljat o davku na nepremicnine v velikost opaznega stevila procentov letno. ne zato, ker bi bilo fajn o tem razmisljat, ampak ker je taksen obvious target.

ps3. pa za vse to niti ne rabimo trojke - zver je lacna, domaca se bolj kot tuja, ko zmanjka, se vzame tam, kjer kaj je

ps4. najbolj tragikomicno pa je, da bo po vseh teh "zdravilnih" ukrepih okolje se bolj v kurcu kot danes - najvecji naivko je tisti, ki danes razmislja "saj bomo stisnili zobe in trpeli, ampak potem bomo zmagali" - ne, stisnili bomo zobe in trpeli, potem pa bomo se naprej stiskali zobe in trpeli.



* zadnji popravek: 19.04.13 10:40
(Tema: Trojka v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#118976 (odg: #118971 matic7)  19.04.13 12:05  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[matic7]

Dobro, da so mi bajto ocenil na 40k:)
saj to se po potrebi spremeni. skinnerjeva konstanta pa to. oziroma dobil bos racun, procente si pa potem sam racunaj, saj niso oni bistveni :))

* zadnji popravek: 19.04.13 12:05
(Tema: Trojka v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#118986 (odg: #118946 karmen)  19.04.13 12:43  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[karmen]

normalni slovenci?
....

ah, nic :))
(Tema: Trojka v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#119011 (odg: #118991 karmen)  19.04.13 13:37  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[karmen]

Črt, ni to malo preveč pritiravanja
to so me v zadnjih letih ljudje veckrat vprasali, pa moram rec, da me zmeraj manj

in gremo v...
tudi to se da nadaljevati :))
(Tema: Trojka v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#119016 (odg: #119001 matic7)  19.04.13 13:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[matic7]

:: [crt]

:: saj to se po potrebi spremeni. skinnerjeva konstanta pa to. oziroma dobil bos racun, procente si pa potem sam racunaj, saj niso oni bistveni :))



ne se hecat :)
don't kill the messenger :P
(Tema: Trojka v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#119041 (odg: #119036 IgorMujdrica)  19.04.13 15:03  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[IgorMujdrica]

Retorično vprašanje: "Je delo, ki ga posameznik sovraži v tuji državi kaj boljše kot delo doma?"
Carl Pillemer of Cornell University interviewed nearly 1500 people age 70 to 100+ for his book “30 Lessons for Living: Tried and True Advice from the Wisest Americans.” He asked them what life lessons they’d pass on.

What piece of advice were they more adamant about than any other? More adamant about than lessons regarding marriage, children and happiness?

Do not stay in a job you dislike.

http://www.businessinsider.com/what-is-t...

* zadnji popravek: 19.04.13 15:03
(Tema: Trojka v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#119086  21.04.13 20:44  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed: izginila neznano kam

Človek ima v času tako lepega vremena kaj drugega početi kot pisati. Kar pa verjetno ni tak problem, ker ima človek v času tako lepega vremena tudi kaj drugega početi kot brati. Zato lahko tudi v prihodnje pričakujete, da bo kakšno kosilo postalo (pozna) večerja ali da mu bo manjkala kakšna jed, pa bo kakšna druga zato bolj obdelana.

Glavna jed: demokracija + recesija = pizdarija

Danes je 45. obletnica vojaškega udara, ki je v Grčiji vzpostavil diktaturo. V tem času so se poleg zelo ostre obravnave »notranjih sovražnikov« - ne glede na to, ali je neka diktatura »desna« kot grška ali pa »leva«, brez tega nekako ne gre - zvrstili smešno-tragični ocvirki. K prvim spada prepoved mini kril, dolgih las in drugih dekadentnih navad; k drugim grško podpihovanje vojaškega udara na Cipru, ki mu je sledila turška okupacija severnega dela otoka.

Diktatura je trajala sedem let. To ni prav veliko (razen če ste bili določeni za notranjega sovražnika). Končala se je med drugim tudi z »grškim Nuernbergom«. Torej bi nekako računali, da je bila zgodba zaključena in danes ni več v središču pozornosti. Ampak je.

Danes 59 odstotkov anketiranih Grkov meni, da je bilo v času diktature več varnosti, 42 odstotkov pa, da so takrat (na prelomu iz 60ih v 70ta leta) imeli boljši standard kot sedaj.

Seveda se lahko vprašamo, v kolikšni meri sploh gre za spomin (pred toliko leti marsikoga sploh še ni bilo na svetu) in če gre, ali ne gre predvsem za spomin na čas, »ko smo bili mladi« in je bilo že v tem nekaj čarobnega in prijetnega. Ampak to nima pomena. Tako kot nima pomena, če znate na 42 načinov dokazati, da se vaš politični nasprotnik moti – če ne znate ustaviti tega, da se on na to požvižga in še naprej govori in ravna enako.

Grška diktatura je bila »desna«. Zato danes ljudi, ki jim je bližje »levica«, grabi groza ob takšnih nostalgičnih pogledih. V Jugoslaviji je bila diktatura »leva«, zato danes ljudi, ki jim je bližje »desnica«, grabi groza ob obujanju spominov na Tita in ob tem, ko dvajsetletniki povejo, da saj socializem je bil kar kul. Različne lokacije in časi, različne nalepke, pa enak človeški material. Zgodovina se ne ponavlja dobesedno, se pa rima.

Recesija je danes po eni strani sistemski pojav zaletavanja v meje nasičenega fizičnega in ekonomskega prostora. Kot smo se že večkrat pogovarjali, to sistemsko reši šele takšen tehnološki preboj, ki ali postavi na voljo povsem nove vire surovin, energije in hrane ali pa takšen, ki bistveno olajša dostopnost vsega tega znotraj obstoječega sveta. Vendar je nemogoče točno napovedovati, kdaj bo do česa takega na svetovnem nivoju prišlo. Dotlej pa se vsi skupaj zaletavamo v stene zaprtega akvarija in ogledujemo med sabo, kdo je danes videti okusen.

Vendar ima recesija poleg sistemske tudi politično komponento; nekako v smislu tega, da bolniku, ki je že tako ali tako zelo slabega zdravja, nekdo še malo poreže žile. Govorim o politiki »stabilizacije« in »zategovanja pasu«, ki je trenutno vladajoča doktrina predvsem v EU in pravi, da je treba varčevati, pa naj stane, kar hoče. Tragikomično je, da tisto, kar danes zagovarja predvsem »desnica«, poznamo iz časa Juge – iz časa Milke Planinc in Branka Mikulića. Čudna so pota jugonostalgije.

Seveda je dejstvo, da se je v državah »mehkejšega« dela Evrope v času evrske konvergence silovito razpasel standard, viden predvsem skozi plače, kredite in cene nepremičnin. Dejstvo je tudi, da se je razpasel javni sektor in razcvetele različne »pravice«.

Res je, da vsega tega matematično ni mogoče ohranjati v sedanjem obsegu – niti z lastnimi sredstvi, vedno manj pa tudi s krediti. Vendar je tudi res, da je krčenje javne porabe dodatni udarec zasebnemu sektorju in zasebni porabi. Ali drugače: res je, da se Polde preserava, vendar bo to, da se ga postavi na trdna tla, poleg Poldeta bolelo tudi Pepeta, ki tako navija za prizemljitev. (V Sloveniji bo seveda Pepe mirno navijal dalje, saj pozna vic o zlati ribici, ki pravi, da bo sosedu dala dvojno vsega, kar da njemu – nakar si Pepe zaželi, da bi mu iztaknila eno oko.)

Bolj prefinjeno so to pred par meseci povedali pri IMF, kjer so ugotovili, da so bile njihove pretekle predstave o »fiskalnem multiplikatorju« nekoliko napačne. Prevod: zdaj so ugotovili, da v nasprotju s prejšnjim prepričanjem državno varčevanje lahko pripelje do takšnega krčenja gospodarske aktivnosti, da se razmerje med dolgom in BDP, ki naj bi ga varčevanje pozdravilo, celo poslabša.

Tema je danes aktualna zato, ker je v minulem tednu padla še ena intelektualna opornica programov zategovanja. Gre za raziskavo dvojice Reinhart + Rogoff, ki je na podlagi statistične analize 200 let arhivskih podatkov med drugim ugotovila, da raven zadolženosti nad 90 odstotki BDP pomembno zavira gospodarsko rast. Ne sicer tako, da bi pri številki 90 kar naenkrat padla v prepad, vendar naj bi prekoračitev tega praga ob nadaljnem zadolževanju vedno bolj ovirala motor. Študija je bila politično in akademsko zelo popularna kljub odsotnosti izrecne ugotovitve, ali gre za posledično zvezo in če ja, v katero smer gre veriga vzrok-posledica.

Zdaj je prišlo na dan, da je bilo v analizi kar nekaj napak in to prav bizarnih, od pomot pri prenosu podatkov prek izločanja posameznih podatkov do računskega kiksa v Excelu. Kdo je to pogruntal? Tale mulc. (Te konkretne pripombe so taktični dodatek k strateški pripombi, koliko primerljivi so podatki oziroma v kolikšni meri je življenje laboratorij, v katerem lahko natačno razločimo vzroke in posledice in to tako, da jih potem lahko brez zadržkov apliciramo na drugo situacijo.) Masa odzivov.

Skratka: 90%? Včeraj grozno, danes nič takega. Skupaj z že omenjeno spremembo vetra pri IMF stvar daje misliti, da se sestavljajo politične sile za zaključek zgodbe o zategovanju.

Kako to vrednotiti – dobro ali slabo? Marsikdo se bo prijel za glavo in rekel: če se to neha, potem spet ne bo nobenih meja za orgijanje tako elit kot »navadnih ljudi« (ki nikakor niso nedolžne in od vedenja elit povsem drugačne ovčke), nobenih reform, nobenega očiščenja in iztreznjenja, nobenega izboljšanega izhodišča za nadaljevanje poti.

Na to tisti, ki nismo ljubitelji varčevanja za vsako ceno, odgovarjamo takole: ja, res je, te pripombe so na mestu. To ni dobro. Vendar je boljše od tega, da pobesnela raja, ki jo podžigajo frustrirane elite, po ulicah natika na kol zdaj eno, zdaj drugo skupino, ki je dnevno izbrana kot glavni grdavš, ki ga je treba uničiti, da bo spet vse po starem. Kajti taka je pač človeška žival. Ko gladina v koritu pada, podgane postanejo nemirne in popadljive.

Okej... Ampak če tako ali tako nimamo več špeha iz časa Juge, s krediti pa je tudi bolj tako-tako, ali ni potem varčevanje tako ali tako neizogibno, saj pač denarja ni, pa če se gremo analitično – ideološko – politično utemeljevanje ali pa ne? Jah, ni. Obstajata dva izhoda, lepši in grši.

Lepši izhod je tako imenovana »transferna unija« - EU, v kateri jug nudi sonce in morje ter s severnimi krediti kupuje severne izdelke (skratka dosedanja usmeritev), kar pa ni problem, ker pač... Ti krediti (niti ne krediti, kar darila, sklad za nerazvite) še naprej tečejo. Ker se je nekdo tam zgoraj, ki ima denar, odločil, da je bolj praktično ostati v takšni simbiozi kot zadevo razdreti. Tudi v ZDA, denimo, so zvezne države, ki so že dolgo izrazite donatorke ali izrazite prejemnice federalnih sredstev; in očitno to za vse udeležene dovolj dobro deluje.

Grši izhod je eksperiment z izstopom iz prisilnega jopiča takšnega evra, katerega denarna politika je pisana na kožo predvsem Nemčiji, drugim pa prav zato toliko manj. To lahko pomeni uvedbo paralelnih valut (v Sloveniji imamo konec koncev bogate izkušnje z večvalutnostjo) ali sploh opustitev evra; in to ali posamično ali pa v bloku držav z dovolj podobnimi problemi.

Če ni devalvacije evra – niti devalvacije za posamezno državo znotraj evra – niti ni videti realna takšna »interna devalvacija« (masovno znižanje prejemkov), ki bi kaj zalegla – in če so krediti vedno težje dosegljivi, potem je »rešitev« pač to. Dodatna valuta. Tiskanje denarja. In ne, to ne pomeni avtomatično hiperinflacije. Ni vsaka inflacija hiperinflacija. Japonci celo poročajo, da je že to prav udomačene inflacije težko priti, tudi če se trudiš več kot desetletje.

Temu izhodu rečem grd med drugim zato, ker je pač... eksperiment. Kajti če odpoved EMU vodi tudi v odpoved EU, imajo lokalne oblasti znova popolno moč nad svojimi podaniki, ki zaenkrat še lahko posežejo tudi po evropskih sodiščih. In zdaj se vrnimo na začetek teksta – Grčija je tudi v času po 2. svetovni vojni še imela diktaturo; prav tako Španija in Portugalska ter seveda tudi Slovenija.

Riziko vnovičnega odpiranja te konzerve ni privlačen. Vendar je to riziko, do katerega pripeljeta tako omenjeni eksperiment kot tudi nadaljevanje s sedanjo zategovalno politiko. Skratka – živimo v zanimivih časih; bolj prijetno bi bilo, če ne bi, ampak zdaj je prepozno. Naslednjič se tega spomnite, preden se rodite.

Nič od povedanega ni lepa rešitev. Lepih rešitev ni. Prav tako nima smisla verjeti v pravljice, da bomo zdajle trpeli, stiskali zobe … In potem za nagrado zmagali. Ne. Veliko bolj verjetno je, da bomo trpeli, stiskali zobe... In potem za nagrado še naprej trpeli in stiskali zobe. Ravnajte, kot da bo tako – in ko sprejmete vso razsežnost te depresije (pomislite recimo še na »vrtinec totalne perspektive« v Štoparskem vodniku po galaksiji), boste lahko deležni kvečjemu še prijetnih presenečenj. Toliko lahko človek sam opravi. Naj vam gre dobro od rok.

Sladica

* Imate preveč kože in premalo pameti? Rešitev za vas.

* Dve miljardi japonskih dolarjev za vetrnice v ZDA – in ameriški dolarji za energijo morja na Kitajskem.

* Koliko elektrike pokuri Facebook?

* Kako mravlje delajo kariero.

* Angela Merkel se strinja s slovenskim glasom ulice, naj vse plačajo bogati prasci (vendar ne nemški). Oy gewalt! (Gospa Merkel sicer tudi pravi, da je Nemčija prešibka, da bi prenesla še en krog agresivnega povečanja javne porabe

* Zaokrožila je misel, da so razvita gospodarstva že dosegla vrh porabe nafte. In že je tu kontraofenziva: prva arabska konferenca o vrhu črpanja nafte.

* Google autocomplete (predlaganje iskalnih besed na podlagi prvih nekaj črk) lahko pripelje do »sugeriranja kriminalnih dejanj proti določenim osebam,« pravi sodišče na Japonskem. Sodišče je zato odredilo, da Google na Japonskem ne sme nuditi te funkcionalnosti. Odredilo je tudi 3.100 USD odškodnine za duševne bolečine neznanega oškodovanca.

* Fed, Bank of Japan, zlato in …. padec prodaje nemških avtomobilov za 17%. PS: ali ste zlatoman? test.

* Češka: mi nismo Čečenija. Just saying, OK?

* Otroku lahko daste eno okoli ušes, če se sicer počuti ljubljen.

* Pršut. Ne se zezat z njim. Topi kovino.



* zadnji popravek: 21.04.13 20:44
(Tema: Nedeljsko kosilo 21.4.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#119101  22.04.13 08:23  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Po tragediji v Bostonu, so na redditu sklenili vpreči modrost množic in začeli z veliko akcijo, ki je razkrila, da je za vsem skupaj Sunil Tripathi. In morda še Mike Mulugeta. Pošteni državljani-preiskovalci so imeli v kratkem času identificirana storilca in potrebno bi ju bilo le še najti."

to je scary part takojsnje in univerzalne online povezanosti... kako deluje cloveska mnozica, je znano od nekdaj (kolikor vecja in bolj mocna, toliko manj pametna), tu pa zdaj govorimo o res, res velikih mnozicah.

o tem pise tudi tekst, ki si ga linkal:

"Basically, when we have a method for aggregating the information of diverse independent individuals, crowds will perform very well. When the individuals in a crowd coordinate, however, diversity and independence breaks down, and crowds can pounce on the wrong answer."

torej dokler je mnozica samo ime za veliko stevilo se vedno individualnih posameznikov in torej ne mnozica v smislu kolektivnega organizma, je ok. ko pa enkrat zalaufajo samoojacujoci feedbacki, ki vedno bolj konvertirajo individualno presojo v groupthink... potem pa pac... pisi kuci propadlo.

(zelo uporabno za takrat, ko bo zajahala slovenska facebook skupina "katerega bogatega prasca moramo zjebat danes" :)

* zadnji popravek: 22.04.13 08:23
(Tema: Pregled novic - 22.04.13 v forumu Pregled novic)


#119116 (odg: #119091 Mymoon)  22.04.13 11:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ponavadi v tujini ravno brokerji omogocajo tudi nalozbe v ne-kotirajoce, navadne vzajemne sklade.

tako da varianta s trgovalnim racunom dejansko ni napacna.

lahko pa se obrnes na posamezno dzu, katere skladi so te zamikali, in bos imel iz prve roke podatek, ali te spustijo not se kako drugace.

ps. odlicen username :)

* zadnji popravek: 22.04.13 11:35
(Tema: Kako vložiti v indeksni sklad v tujini? v forumu Skladi)


#119141 (odg: #119136 Mymoon)  22.04.13 14:22  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ce imas konkretno ogledanega, je kot receno po moje dalec najboljse, da se obrnes direktno na upravljalca in ga povprasas, kako bi najbolj cenovno ucinkovito lahko vlozil pri njem.

midva sediva na plocniku pred gostilno in ugibava, bogvedi kaj danes kuhajo, vrata pa odprta.

* zadnji popravek: 22.04.13 14:22
(Tema: Kako vložiti v indeksni sklad v tujini? v forumu Skladi)


#119146 (odg: #119086 crt)  22.04.13 15:59  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

here we go :)

Jose Manuel Barroso je dejal, da politika varčevalnih ukrepov, ki jo je EU zasledovala v zadnjih nekaj letih, za delovanje nima več potrebne politične in socialne podpore. Izjavil je, da bi morala EU dati več pozornosti ukrepom, ki na hitro spodbujajo gospodarsko rast in manj na zmanjševanje javne potrošnje.

http://www.finance.si/8338962/Barroso-Va...
(Tema: Nedeljsko kosilo 21.4.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#119166 (odg: #119161 sejad)  23.04.13 06:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ja, samo takrat ni bil predsednik ec...

(Tema: Nedeljsko kosilo 21.4.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>