Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 18:12
-0,48 %
10.694,58
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 25.09
-2,04 %
1.164,68
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'crt' ... OK

Uporabniško imecrt
Posebne lastnostiadmin, DS
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 11174, prvo: 09.03.06 08:06, zadnje: 30.12.15 07:12

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64 | 65 | 66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 75 | 76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 | 84 | 85 | 86 | 87 | 88 | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 | 110 | 111 | 112 | 113 | 114 | 115 | 116 | 117 | 118 | 119 | 120 | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129 | 130 | 131 | 132 | 133 | 134 | 135 | 136 | 137 | 138 | 139 | 140 | 141 | 142 | 143 | 144 | 145 | 146 | 147 | 148 | 149 | 150 | 151 | 152 | 153 | 154 | 155 | 156 | 157 | 158 | 159 | 160 | 161 | 162 | 163 | 164 | 165 | 166 | 167 | 168 | 169 | 170 | 171 | 172 | 173 | 174 | 175 | 176 | 177 | 178 | 179 | 180 | 181 | 182 | 183 | 184 | 185 | 186 | 187 | 188 | 189 | 190 | 191 | 192 | 193 | 194 | 195 | 196 | 197 | 198 | 199 | 200 | 201 | 202 | 203 | 204 | 205 | 206 | 207 | 208 | 209 | 210 | 211 | 212 | 213 | 214 | 215 | 216 | 217 | 218 | 219 | 220 | 221 | 222 | 223 | 224 | 225 | 226 | 227 | 228 | 229 | 230 | 231 | 232 | 233 | 234 | 235 | 236 | 237 | 238 | 239 | 240 | 241 | 242 | 243 | 244 | 245 | 246 | 247 | 248 | 249 | 250 | 251 | 252 | 253 | 254 | 255 | 256 | 257 | 258 | 259 | 260 | 261 | 262 | 263 | 264 | 265 | 266 | 267 | 268 | 269 | 270 | 271 | 272 | 273 | 274 | 275 | 276 | 277 | 278 | 279 | 280 | 281 | 282 | 283 | 284 | 285 | 286 | 287 | 288 | 289 | 290 | 291 | 292 | 293 | 294 | 295 | 296 | 297 | 298 | 299 | 300 | 301 | 302 | 303 | 304 | 305 | 306 | 307 | 308 | 309 | 310 | 311 | 312 | 313 | 314 | 315 | 316 | 317 | 318 | 319 | 320 | 321 | 322 | 323 | 324 | 325 | 326 | 327 | 328 | 329 | 330 | 331 | 332 | 333 | 334 | 335 | 336 | 337 | 338 | 339 | 340 | 341 | 342 | 343 | 344 | 345 | 346 | 347 | 348 | 349 | 350 | 351 | 352 | 353 | 354 | 355 | 356 | 357 | 358 | 359 | 360 | 361 | 362 | 363 | 364 | 365 | 366 | 367 | 368 | 369 | 370 | 371 | 372 | 373 | > | zadnja

#121656 (odg: #121651 sandi)  15.08.13 14:43  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]

"Daily Mail is the first English newspaper for which the word 'news' lost its old meaning of facts which a reader ought to know... and acquired the new meaning of facts or fictions which it might amuse him to read."

(R.G. Collingwood, prva polovica 20. stoletja)
to je zelo na mestu. dandanes vseakor zmaguje newstertainment. zdaj a je to stvar kure ali jajca in kaj je bilo prej in a je bralec kura, medij pa jajce ali obratno... bogsigavedi :) vem pa to: en stric, ki ni iz ozadja :)), temvec ima par desetletij prakse v medijih, mi je rekel - slovenskega bralca ne mores podceniti. verjetno to v smislu prototipskega, statisticnega bralca velja tudi drugod. (in ko smo ze pri newstertainment - http://slovenskidnevnik.com)



* zadnji popravek: 15.08.13 14:43
(Tema: Pregled novic - 15.08.13 v forumu Pregled novic)


#121691 (odg: #121661 milwal)  16.08.13 09:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Takrat je bila resnica prepovedana, zdaj pa je tržno nezanimiva
:)))

kurc pa tak zivleje :)

(Tema: Pregled novic - 15.08.13 v forumu Pregled novic)


#121726  18.08.13 19:57  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Denar & trg

* Delniški vzajemni in kotirajoči skladi v ZDA so v juliju imeli za 40,3 mrd USD neto prilivov. S tem je presežen prejšnji rekord, postavljen... ta-daa... februarja 2000 (če ne veste, kaj se je zgodilo marca 2000, pojdite pogledat in za kazen stokrat napišite na tablo).

* Če merimo premoženje britanskih gospodinjstev in dodamo šminkerske registrske tablice - Se masa poveča za 2,3 mrd GBP :) (w! t! f!) ... Ker je na Kitajskem vse večje (nekako tako kot v Teksasu), pa naj bi tam prenapihnili BDP za kakšen (evropski) bilijon USD.

* Kaj še lahko naredi Indija, če želi podpreti tečaj svoje valute – zdaj so prepovedali uvoz zlatnikov in omejili naložbe v tujini. To so prve tako krepke poteze po dveh desetletjih sproščanja ovir za pretok denarja.

* Delovna mesta in standard... So, odkar je odkrita in osvojena celotna Zemlja, pravzaprav v celoti funkcija tehnologije. Velja tako navzgor kot navzdol.

Energija

* Kar Venezuela in Argentina zapirata, Mehika odpira: mednarodne zverine bodo smele investirati v mehiško energetiko. Za to so bile potrebne kar ustavne spremembe. S tem se zaključuje 75-letni monopol domačega naftarja (Pemexa); odpiranje pa naj bi veljalo tudi za elektriko.

* Angleška cerkev podpira fracking. Ne le, da ga podpira, uveljaviti skuša tudi pravice izrabe grosistične količine zemljišč pod zasebnimi hišami. In to je menda tudi mogoče pravno podpreti. Nova priložnost za Mirka Kraševca?

* Dve nemški družbi iz solarne prehranjevalne verige v bankrot; Siemens in Bosch ven iz sektorja, ker je s tem sama izguba. Cela reč spominja na primer na internet, katerega prvi razmah je bil eksploziven in maničen, šele na pogorišču pa so se potem začele postopno utelešati velike obljube iz prvega kroga. Kar je nekako klasika.

* Gorilna celica za 10% cene dosedanjih. Kuri plin. Napaja pet hiš. Velika je kot štedilnik (OK, malo večji :). Če jo uporabljamo tako za elektriko kot tudi toploto, dosega izkoristek 80%. Kul.

Tehno

* Hyperloop – kot zaprt vodni tobogan, samo brez vode :) Če bi res na ta način povezali Los Angeles ter San Francisco – s potovalnim časom pol ure – bi to stalo menda le 6 mrd USD (kaj pa je v današnjih časih milijarda gor ali dol). Kako to? Zato, ker zadeva ne bi potekala po tleh ali pod tlemi, temveč bi jo napeljali na stebrih po možnosti vzdolž obstoječe (precej ravne) avtoceste.

* Google: če uporabljate Gmail, tako ali tako nimate kaj pričakovati zasebnosti. In to je pravno gledano OK. Obstaja namreč vsebinsko soroden primer in 1979: če svoje podatke predate tretji osebi, ni utemeljeno pričakovanje, da bodo ostali zasebni.

* … Google je sicer kot Kučan, vseprisoten, vse vidi in vse ve, povrhu pa še vse zmore. Ampak ali je res kaj groznega v tem, da vam znajo servirati dobro ciljane oglase? Tale profesor pravi, da ja.

* Po eni strani je videti, kot da imajo klasični mediji vedno manj prihodnosti, interval pozornosti bralcev pa je vedno krajši. Po drugi strani se množijo signali o vzponu »slow media« - igralcev, ki verjamejo, da se najde dovolj publike tudi za tisto, čemur bi ljudje pod 30 leti v povprečju rekli samo TLDR (ali pa še te kratice več ne poznajo).

Odpulki

* Kaj nas o ekonomiki za zastavo uporabnih dobrin uči obratna hitrost ženskih torbic (če so od Guccija, Chanela, Hermesa ali Loiusa Vuittona, v sili pa gre tudi Prada).

* Če se ne zanesete na kitajske uradne statistike o gibanju prebivalstva in migracijah v mesta, si lahko pomagate z vloženo gorčico. Spada namreč med artikle s precej fiksno potrošnjo na glavo prebivalca in če se je v nekem mestu proda več... Je tam prav res več ljudi.

* Rezultat pomanjkanja denarja na Cipru: povsod mačke.

* Res dober način uporabe detektorjev kovine na letališčih.

* Edina miljarderka v Afriki je v prostem času hčerka angolskega predsednika (seveda :).

* zadnji popravek: 18.08.13 19:57
(Tema: Nedeljsko kosilo 18.8.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#121786  20.08.13 10:34  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Indiji se dogaja: padec delnic in valute"

tudi indonezija ni neka perla zadnje case.http://www.bloomberg.com/news/2013-08-20/indonesia-stocks-drop-as-index-falls-as-much-as-20-from-peak.html

(povzemimo, ne se zacet na ind*)
(Tema: Pregled novic - 20.08.13 v forumu Pregled novic)


#121801 (odg: #121791 milwal)  20.08.13 16:08  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Jaz vsak večer pogledam pod posteljo, če se slučajno kak hudoben kapital spodaj skriva... do danes ga še nisem našel :-(
bummer
(Tema: Pregled novic - 20.08.13 v forumu Pregled novic)


#121831 (odg: #121821 IgorMujdrica)  21.08.13 10:52  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[IgorMujdrica]

FREE Easy123 $79
i like this one :)
(Tema: Izobraževalne vsebine za drugo polovico poletja... v forumu Kam naj vlagam)


#121871  22.08.13 07:21  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Če želite pravočasno opaziti možnost ponovitve leta 1997 na azijskih trgih"

... ste mogoce ze malo pozni
(Tema: Pregled novic - 22.08.13 v forumu Pregled novic)


#121901 (odg: #121886 emanuel goldstein)  22.08.13 12:31  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[emanuel goldstein]

in tudi že izključen iz foruma zato, ker sem ameriške tajkune enačil s slovenskimi
ne, nisi bil zaradi tega, ker bi jih enacil.

lahko pa poskusis ponoviti vajo, kot je bila, in bogsigavedi, morda se bo tudi enako koncalo.

(Tema: Pregled novic - 22.08.13 v forumu Pregled novic)


#121906 (odg: #121891 milwal)  22.08.13 12:32  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Dost je!

Cri cri... kaj pa zdaj?
zdaj pa kupis domeno dost.je.

ki je fraj.

spada pa v offshore :) (jersey)

(Tema: Pregled novic - 22.08.13 v forumu Pregled novic)


#122041  26.08.13 08:42  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Kosilo bo.... nekoč med večerjo in zajtrkom.

... UPDATE: odpade zaradi nepredvidenih nujnih opravkov :(

* zadnji popravek: 26.08.13 08:42
(Tema: Nedeljsko kosilo 25.8.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#122206  01.09.13 23:43  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Grenki aperitiv

Snowden je lanski sneg, zdaj se nosi Sirija.

Britanski parlament je link/(zavrnil sodelovanje#http://www.standard.co.uk/news/uk/george-osborne-admits-parliament-has-spoken-and-uk-wont-commit-to-syria-military-action-8793195.html ) v vojaški operaciji v Siriji. Vojaki sami niso za stvar. Ameriški predsednik poseg javno zagovarja, a si je opral roke tako, da je vroči kostanj predal kongresu. Za The Onion pa je stanje stvari realno opisal lažni Asad.

Kdo izgubi? Tisti, ki so se šli arabsko pomlad. Ne tisti, ki ji vzklikajo izza računalnika iz svojega prijetnega doma nekje bolj zahodno, lahko tudi v Sloveniji, temveč tisti, ki na terenu plačujejo krvavo ceno zanjo. Salonskih demokratov, ki so sami težki misleci in prosvetljenci, je sto za jurja. In življenje nekoga drugega je vredno ravno toliko, ko gre za to, da se njegovo ceno res preizkusi.

Kot je na borzi treba biti prijazen do soljudi – prodati, ko vsi želijo kupiti, in obratno – velja to tudi takrat, ko zaslišite klice, da gremo na juriš. Takrat se pač umaknete in naredite prostor tistim, ki jurišajo.

(Zgodovinskih paralel je veliko. Ena je recimo tista, kako je madžarska protisovjetska vstaja bila prepuščena Rdeči armadi, ker so kamenčki tako padli v mozaiku, ki se je takrat raztezal od Egipta, kjer se je ravno dogajal vojaški poseg Zahoda ob egiptovski nacionalizaciji sueškega prekopa



Glavna jed: Indija

Nadaljujmo to misel – vedno ista jajca.

»Naš veliki razcvet je bil v glavnem eksplozija potrošnje, financirana z zadolževanjem. Profitirali so večinoma gradbeniki in nepremičninarji. Nismo ustvarili novih delovnih mest, temveč le poglobili razlike med bogatimi in revnimi. Mnogi so verjeli tudi, da bomo postali razviti s prehodom v storitveno družbo in pri tem preskočili proizvodnjo. To je smešno, to ne gre.«

Španija? Grčija? Ciper? Slovenija? Vsi ti, dejansko pa je bilo to ravnokar povedano o Indiji. Tisti Indiji, ki bo skupaj z Brazilijo, Kitajsko in Rusijo menda pometla z Zahodom.

Kot na naslovnici revije Euromoney tam sredi devetdesetih let: »Emerging markets – the only game in town – this one will run and run and run!« Par mesecev za tem se je na Tajskem že začel razmotavati klobčič, ki je po opustošenju v Aziji sesul še Rusijo in Brazilijo, v okvir odzivov nanj pa bi lahko všteli tudi neverjetno fokusirano okornost takratnih evropskih denarnih oblasti pri zagonu skupne valute.

Danes je Indija glavni igralec nastajajoče valutne krize, Kitajska se pospešeno ohlaja in vleče za sabo odvisne satelite vključno z Avstralijo, v Braziliji so množični protesti, Rusija stoji in pade z drago nafto, ki ji jo tehnologija spodmika.

Če bi iskali vsaj nekaj originalnega v indijski zgodbi, bi lahko to verjetno poiskali v visoki inflaciji, ki v današnjem svetu nikakor ni pravilo kljub stalnemu grmenju, kako da bodo vsesplošne transfuzije denarja vsak trenutek povzročile hiperinflacijo. Pa tudi ta posebnost ni nekaj, čemur bi rekli olajševalna okoliščina – kvečjemu naredi stvari še slabše, ker veže roke domačim denarnim oblastem, ko bi želele intervenirati.

(Mimogrede, ali ste slišali, da so Japonci končno uspeli natisniti inflacijo? Ja, najvišje v petih letih je. Fantastičnih 0,7% letno – podatek za julij. Ne toliko zaradi kakšnega vala potrošnje kot zaradi višjih cen uvoženih energentov.)

OK, še nekaj je originalno: Indijska centralna banka naj bi ukazala poslovnim bankam, naj okrepijo nakupe zlata od prebivalstva in ga usmeri v domačo s tem povezano industrijo. Indija ima namreč tretji največji trgovinski primanjkljaj na svetu in pomemben del le-tega je ravno uvoz zlata, ki ga tam tradicionalno nadpovprečno ljubijo. Zlato je tako pomemben del razpiranja uvozno-izvoznih škarij in pešanja tečaja rupije.

To, da od prebivalstva odkupiš zlato in mu potem taisto zlato v drugačni obliki prodaš nazaj, da ga ne bi bilo treba uvažati, se sicer slišin ekoliko podobno tistemu, ko baron Munchhausen pade v močvirje in se reši tako, da sam sebe za lase potegne ven. Bomo videli. (Več o tem Izabela Kaminska – all bow to the queen.)

Naenkrat vsi scenariji peljejo navzdol. Tako kot so še pred petimi minutami menda vsi vodili navzgor. Ali kot je svojčas povedal danes neznani srbski humorist: »mi napredujemo kot velikani, premikamo gore, nakar nam neke pošasti vse zjebejo. Če dobro premislim, je to normalno – kjer so velikani, tam so tudi pošasti, tako kot v vseh pravljicah.« In če se že gremo slikovite opise, je seveda takoj pri roki tudi Albert Edwards.

Masivna sladica

* Še tri tedne do nemških volitev. Ankete so s slovensko-lekarniško natačnostjo razdeljene med »levico« in »desnico«. V takšni situaciji se izreče tudi kaj takega, kar se sicer ne bi.

* S tem povezano: »namesto da bi dobro plačani inženirji delali za stranke, so zataknjeni v prometnih zastojih. Deli infrastrukture so še iz cesarskih časov. Produktivnost na uro dela je kot leta 2007, to je največji upad od druge svetovne vojne naprej.« Slovenija? Ne, Nemčija.

* V VB so izrecno zavrnili evropska priporočila finančnim regulatorjem. Sliši se suhoparno in dolgočasno, pa niti ni. Je ilustracija načina razmišljanja – tale tanker se potaplja in mi ne bi šli z njim na dno.

* Ker Fed tako divje kupuje obveznice, ima danes gotovo višji delež med lastnikih teh kot pred recimo desetimi leti. Drži? Ne drži.

* Mala in srednja podjetja so generator delovnih mest. Drži? Ne drži.

* Če le ne bi obstajali krediti, bi vsi super živeli! Drži? Vprašajte na Cipru.

* Možgani osebe A in osebe B … povezani prek računalnika. »Dovolj napredne tehnologije ni več mogoče razlikovati od magije.« (Ob tem: možganske celice se ne obnavljajo? Ni več problem, ker lahko naredimo nove. Zgodilo se je prav blizu nas.)

* Koliko so največje banke doslej pokurile za pravno podporo pri izmotavanju iz močvirja? 100 milijard USD. Milijarda tu, milijarda tam in počasi je že nek resen denar.

* Nezaposlenost med mladimi ni samo stvar Evrope in Japonske; tudi ZDA, ki jim nominalno med razvitimi še najbolj gre, opažajo enako zgodbo. Leta 1999 je imelo poletno delo več kot pol mladih med 16. in 19. letom; letos je bilo takih manj kot tretjina. »To je Velika depresija za najstnike – še nikoli nismo videli česa takega,« pravijo.

* Poslovnih priložnosti za mlade je sicer dovolj v Libiji.

* Pa za vse tiste nekoliko starejše? Saj že veste – sredina izginja. Zaposlenost na izrazito dobro in izrazito slabo plačanih mestih se povečuje, vmes pa je vedno večja puščava. Realnost ima kot vedno smisel za črni humor: največja naselbina brezdomcev je v Silikonski dolini.

* Niti bordelom več ne gre.

* Nova storitvena panoga: lažemo za vas (OK, morda se ne sliši ravno novo :)

* V Jemnu ni več vikend ob četrtkih . (Je pa ob petkih in sobotah.)



* zadnji popravek: 01.09.13 23:43
(Tema: Nedeljsko kosilo 1.9.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#122216  03.09.13 08:33  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Pozitivna Slovenija: proč z družinskimi hišami, enaka stanovanja za vse http://slovenskidnevnik.com/pozitivna-sl...
(Tema: Pregled novic - 03.09.13 v forumu Pregled novic)


#122256 (odg: #122231 A123)  04.09.13 14:02  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[A123]

Tale forum je šel v maloro. Objavljene so samo novice in nedeljska kosila... mogoče bi ga veljalo kar ukiniti.. ali pa kar celotno spletno stran
slisi se zelo slovensko, priblizno kot "ce podjetje ne more delavcu placati 1000 eur neto place, naj ga kar zaprejo" :) (ker je valjda boljse biti brez place kot pa imeti manj kot 1000)

(Tema: Pregled novic - 03.09.13 v forumu Pregled novic)


#122301  05.09.13 09:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

sprejet zakon o obvenzih uniformah - celotni tekst in slikovne priloge tukaj http://slovenskidnevnik.com/sprejet-zako...
(Tema: Pregled novic - 05.09.13 v forumu Pregled novic)


#122351  06.09.13 08:46  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Zasebnosti in varnosti na internetu ni" -- eh... there is no privacy, get over it - scott mcnealy (sun), 1999 http://www.wired.com/politics/law/news/1...
(Tema: Pregled novic - 06.09.13 v forumu Pregled novic)


#122391  09.09.13 08:36  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Očitno ni vešč v spletnem bančništvu" -- isti zoki :)
(Tema: Pregled novic - 09.09.13 v forumu Pregled novic)


#122396  09.09.13 08:36  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Po Gašpar Gašpar Mišiču tudi Chuck Norris zavrnil vodenje reševanja bank http://bit.ly/15PtyzJ
(Tema: Pregled novic - 09.09.13 v forumu Pregled novic)


#122386  09.09.13 09:47  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Likvidacija in špekulacija

Danes je zelo malo časa, pa dajmo le o eni stvari – slovensko reševanje Probanke in Factor banke. Nekaj hitrih vtisov na to temo.

* * *

Lastniki – delničarji – niso izrecno zradirani. Puščeno je naravi, naj pokaže, ali bo v postopku likvidacije (ki lahko mirno traja nekaj let), kaj ostalo. V preteklosti smo v Sloveniji imel primer, ko celo je nekaj ostalo (Hipotekarna banka Brežice). Osebno ne bi upal trditi, kako bo s tem pri tokratnih dveh primerih, ker je lahko veliko odvisno tudi od tempa dogajanja – ali bo trajalo še vse do naslednjega gospodarskega ciklusa, ali bo BS odločila o prenosu kreditov in vlog k izbrani tretji banki, kako (in zakaj in za koga) bo ravnala krizna uprava...

Podrejene obveznice so sicer vrgli pod vlak, ne pa tudi navadnih, »senior« obveznic. To, da državni denar pride na vrsto prej kot obvezničarji, na oko ni ravno razlog za veselje. Vendar Tadej danes v Financah piše, da ogromen del te pasme obveznic tako ali tako predstavlja obveznica, za katero je že ob izdaji bilo podano državno jamstvo, tako da to ne spreminja dosti že obstoječega stanja. (Razen da se vprašamo, zakaj takrat tako.)

Država je vzpostavila neomejeno jamstvo za vloge, kar presega normalno jamstvo do 100.000 EUR. To je »above and beyond the call of duty«. Smisel naj bi bil v tem, da se v kali zatre vsakršna možnost panike, jamstvu pa je namenjeno vse do 1 mrd EUR, kar je verjetno mišljeno kot primer okrogle številke, ki naj deluje impresivno in ki je pravzaprav podana s pokeraško stavo, da tako ali tako ne bo potrebna.

Predvsem v tem delu – pri vlogah – nastopi vprašanje, koga se tu rešuje. Obe banki sta znani iz »tajkunskih« zgodb. Factor vsaj zato, ker je pomemben lastnik ACH, Probanka vsaj iz epizod s Perutnino Ptuj in Pivovarno Laško (vključno s tragikomedijo z delnicami PILR v skladih Probanke DZU). Glede na priljubljenost plemenskega načina delovanja v Sloveniji lahko računamo, da gredo z roko v roki z lastništvom tudi depoziti gospodarsko in politično povezanih podjetij.

Zato je težko kategorično zavrniti kogarkoli, ki zakriči, da je to reševanje starih prijateljev. Po drugi strani pa je v razmerah prostega evropskega pretoka kapitala – kar v državah evropskega juga pomeni predvsem priložnost za svoboden odliv na sever – težko zavrniti tudi tistega, ki bi rekel: ampak to smo morali storiti, ker bi sicer povzročili beg prihrankov čez mejo. Ne le v avstrijske banke v Sloveniji, temveč v avstrijske banke v Avstriji in naprej.

Temu lahko primerno formalistična oseba seveda ugovarja, češ da so pravila jamstva vendar jasna – 100.000 EUR in konec – pa da se mora vsakdo sam zavedati tveganj, v katera se spušča, razumeti, da je visok obljubljeni donos drugo ime za visoko tveganje in da se je enostavno treba držati pravil, ne pa stalno improvizirati.

Načelno gledano je to res. Ob čemer se spomnimo danes neznanega humorista Duška Radovića, ki je v času Juge povedal: spolja gledano sve je u redu. Ali mi nismo spolja. Unutra smo, i to do guše. Ali morda še bolj primerno: Zašto bismo se držali rokova? Nismo se držali ni soulova ni diksija ni džezova i zašto bismo se sad, pobogu, držali rokova?

Podnapisi: načelnost je lepa stvar, če jo imaš v praksi od kod financirati. Če ti začne denar pospešeno odtekati iz države, verjetno nimaš. In načelnost v tem primeru ne bi bila samo lepa stvar, temveč eden prvih primerov načelnosti v Sloveniji sploh. Žal ne gre za to, da bi nadaljevali neko solidno tradicijo. (Kvečjemu lahko rečemo, da bi tradicijo prekinili.)

Na tej točki vstane val zgražanja nad stanjem stvari v Sloveniji. Kar je upravičeno. Ampak takole za prilogo vseeno pomislimo, kako popularno je danes reči »to je možno samo v Sloveniji«. Približno tako popularno kot pred leti verjeti, da je Slovenija najboljši od vseh možnih svetov. Prav noro, kako ljudska pamet po vsej sili želi dokazati, da je Slovenija unikat in vedno prvakinja, četudi v gnoju, samo da je. Ali je to stvar odpuljenega lokalpatriotizma ali morda enostavno brutalne nerazledanosti – ne bi zdajle ugibal, lahko pa rečem, da se možnosti ne izključujeta.

Evropska reševanja so bila doslej ena sama improvizacija, krpa na krpo. Če bo okroglo, bo lopata, če špičasto, bodo pa vile, bi rekel Lojze Peterle. Kakršnakoli pravičnost pri tem je bila absolutno predvsem pravica močnejšega. Od tega, koliko so se pri dosedanjih etapah bogovi držali pravil, pa bodo pravne pisarne po svetu živele še desetletja. Tudi slovenska poteza je, kot je bilo vidno takoj ob predstavitvi, bila evropsko usklajena - z vsem, kar to glede na povedano pomeni.

Tudi ameriška situacija z bankami je bila sorodna temu, kar gledamo zdajle pri nas v miniaturi: zgodilo se je obsežno polivanje z mastjo že tako temeljito zamaščenih v imenu tega, da bi sicer prišlo do razpada sistema, ki bi prizadel vse, tudi male. Da lahko v realnosti rešiš male ribe samo tako, da zraven obilno nahraniš velike. Kar se seveda sliši kot nekaj, kar razlagajo velike ribe. Ni pa zgolj na podlagi tega (ne)resnično.

Tako kot pravniki se bodo tudi akademiki, rekreativni filozofi in wannabe revolucionarji lahko še dolgo ukvarjali s tem, kaj je v svetovnem reševanju bank, bankirjev in bančnih takšnih in drugačnih strank Zares Prav ali pa ne. Življenje pa bo šlo naprej. Ne pozna splošnosti, temveč pozna same posebne primere; karkoli več od tega je kvečjemu izraz človeške želje, da bi bila realnost bolj enostavna in pravična (za kogarkoli že), kot pa je.

Zato se tukaj ne sprašujemo, ali je odločitev o načinu reševanja FB in PRB pravno, politično, filozofsko, ideološko prava ali ne. Ta odločitev JE, tako kot JE zunaj dež. Get over it. Lahko pa se vprašamo o nadaljevanju.

Čisto praktično pošilja izbrani način predvsem tale signal: vseeno je, kako visoke obresti vam banka ponuja. Vi kar vzemite. Ker če bo jeba, bo tako ali tako vse rešila država, kar je normalno, saj je v Sloveniji za vsako stvar jasno, da bi to Morala Urediti Država.

Tako bo Banka Slovenije verjetno imela v doglednem času polne roke dela s signalizacijo poslovnim bankam, naj NE sprožijo tekme v višanju obresti, čeprav je ravno to racionalni odziv na sedaj videno.Verjetno je ravno v tem poanta omembe na tiskovni konferenci, na kateri so predstavili ukrepe, da jih ne gre razumeti kot model za naslednje primere.

No, to, koliko nekaj je ali ni model za naprej in kako se to lahko kadarkoli čez noč spremeni – to smo že preigrali v zgodbi o gospodu Dijsselbloemu, Cipru in evropskih bančnih pravilih. Tako da ne gre zameriti upravi kakšne druge banke, ki bi rekla: hja, tako sicer pravijo... Ampak če bo štala, si ne bodo upali zaostriti igre in bodo spet vse pokrili z državno garancijo. Torej imamo proste roke. Igrali bomo še bolj agresivno, še bolj rizično. (In s tem možnost, da pride do realizacije tveganja, še povečali.)

Tokratne poteze tako ne pomenijo nič kvalitativno novega. Vsebujejo, kot smo videli, celo zanko, ki ojačuje nestabilnost sistema. Težko bi jih pohvalili. Seveda je jasno, da je o tem veliko lažje pisati kot gledališki kritik kot pa biti tisti, ki mora sprejemati odločitve. Kot je tudi jasno, da komur je sprejemanje odločitev naporno, naj se ne sili na odločilna mesta. V tem smislu lahko novemu guvernerju priznamo kvečjemu pol točk za večjo odločnost od prejšnjega. To sicer ni zelo težko (karkoli je več kot nič), pa tudi pojesti se ne da.

* zadnji popravek: 09.09.13 09:47
(Tema: Nedeljsko kosilo 8.9.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#122596  12.09.13 08:56  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Medja favorit na dirki za Veliki fotelj Slovenije http://slovenskidnevnik.com/medja-favori...
(Tema: Pregled novic - 12.09.13 v forumu Pregled novic)


#122621  16.09.13 11:11  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Evropa, kdo bo tebe ljubil

Znova o bankah. Tokrat o novi ideji, da bi v celoti požgali podrejene obveznice slovenskih bank, ki je v pripravi in jo je za Finance opisal Tadej. (Če članka ne preberete, so odlične možnosti, da vam sploh ne bo jasno, o čem govori tale tekst.)

Gre za to, da bi pri reševanju bank v luknjo najprej zmetali delničarje, za njimi pa še vse podrejene obveznice in druge podrejene upnike – kot pogoj, da je možno uporabiti državno pomoč. Prvo salvo bi tako preživeli samo imetniki klasičnih (senior) obveznic in bančnih vlog. Pri tem pa ne govorimo več samo o Factor banki in Probanki, temveč o vseh slovenskih bankah. Vključno z NLB.

Takšna naj bi bila izrecna evropska direktiva, ki jo trenutno poslušajo slovenski politiki in jo prelivajo v zakonski tekst, ki ga je pričakovati v kratkem času.

Zavrtimo najprej predfilm. Kaj so sploh podrejene, hibridne obveznice? To so obveznice, ki se jih za potrebe ugotavljanja kapitalske ustreznosti banke lahko šteje kot kapital. Cena tega pa je, da prospekt določa, da se jih sme v določenih situacijah tudi dejansko spremeniti v kapital (in te situacije so ponavadi tiste, v katerih ni prijetno biti imetnik kapitala družbe, ker je kapital in/ali družba na poti v črno luknjo).

Zaradi tega specifičnega tveganja, ki se večino časa ne bo udejanilo, morda nekoč pa le, imajo takšne obveznice tipično višjo obrestno mero. Zato se v okolju padajočih obrestnih mer in dobrih razmer, ko so misli daleč od likvidacij, kaj šele stečajev, ponavadi zlahka prodajo. Tako so tudi slovenske banke v preteklih desetletjih pogosto posegle po tem instrumentu, trg se ga je razveselil, Banka Slovenije pa odobrila, kar je bilo skladno s takratno ne le slovensko prakso.

Potem so tu še situacije, je podrejena obveznica knjigovodska rešitev problema. Spomnimo se, kako je bila NLB dejansko dokapitalizirana, ne da bi se temu reklo dokapitalizacija, ker je država vpisala obveznice in ne delnic. Pa je bil volk sit (ne bolj lačen kot že prej) in koza cela (ne manj cela kot že prej).

Odtenki pri tem, v kakšni situaciji, kdaj, kako... se neke obveznice dejansko spremeni v kapital (in po možnosti skupaj z njim odplakne) – recimo temu »kako zelo so podrejene« - obstajajo. Primerno poučeni vlagatelj lahko preštudira prospekte obveznic in se na podlagi njih odloča, kaj je kljub tveganju še lahko zanimiva naložba. To niso brezvezne podrobnosti, to je lahko dober posel.

No, ampak... Nova evropska ideja, da se v primeru zabredle banke vse podrejene obveznice poradira in to ne glede na določila v prospektu posamezne obveznice, seveda ta koncept prekucne. Kajti le kdo bi še vpisal obveznice, ki so na nek način v nekem času in neki situaciji pretvorljive v delniški kapital – ko pa se v praksi izkaže, da se to zgodi ne takrat, če in ko bi se smelo, temveč takrat, ko to bogovi ukažejo. Torej z neomejeno diskrecijsko pravico politike; evropske, kakopak.

To vsekakor ni prvi primer, ko bi evropski ukaz neposredno posegel v obstoječa pravna razmerja. Verjetno najbolj suhi (in hkrati debeli) nateg je bil tisti v Grčiji, kjer so prav tako retroaktivno spremenili lastnosti obveznic in to kar državnih. Je pa to del splošnega vtisa o tem, kako je evropsko »reševanje« en sam eksperiment, improvizacija in pravica močnejšega.

Kar lahko komentiramo vsaj takole...

* Znana je prispodoba, da je »reševanje« samo brcanje konzerve vsakič malo naprej po cesti. No, takile posegi so silovit udarec, pri katerem je sicer znano, da bo konzerva spet priletela nazaj dol in nekomu na glavo; vendar odločevalci bržkone računajo, da bo padla nekam drugam, predvsem pa nekomu drugemu. Politiki in uradniki imajo svoj mandat, ko ga zaključijo, si umijejo roke in to je to. Mogoče še prodajo kakšno knjigo ali predavanja o tem, kako so vse super zrihtali :)

* Trenutno vroči primer Argentine kaže, kako pravna razmerja, ki so bila jurišno povožena, po nekem času dvignejo glavo in podprte z močno odvetniško ekipo grizejo za pete tiste, ki mislijo, da so jih pustili za sabo. Za birokrate to res ni problem, kajti kot rečeno gredo po zaključku mandata samo še v nebesa (na zemlji). Za države, ki so ustregle nareku in tako same prevzele pravno tveganje, pa je problem. In bomo čez 10 let spet poslušali »joj, tega se pa res ni dalo predvideti.«

* Zadeve, ki odpirajo potencialno velik (v tem primeru pravni) downside, se greš takrat, ko s tem pridobiš velik upside. Skupna masa podrejenih obveznic slovenskih bank pa ni taka, da bi rekli, da bo tale poteza, ki je za imetnike obveznic nuklearna opcija, bistveno prispevala k razbremenitvi bank; za to je za vsaj en velikostni razred premajhna.

* Tako lahko ta manever razumemo predvsem kot uporabo Slovenije v vlogi poligona, ki naj služi za demonstracijo novih pravil (še bolj novih in še boljših od prejšnjih, predprejšnjih...), da se bo lahko v neki drugi državi potem reklo: ampak saj to smo že počeli, nismo si (za spremembo) zdajle ravnokar izmislili.

Kdo pridobi?

- Odvetniki :P

Kdo izgubi?

- Imetniki obveznic (doh). Med katere spadajo na primer pokojninske družbe, ki povrhu jamčijo svojim strankam za donose in bodo morale pokrivati nastalo luknjo... Prihajajo prodaje, združitve, državni posegi in podpore.

- Vsi, ki razlagajo, kako bo v Slovenijo, v kateri se stalno nekaj improvizira, eksperimentira, udarja z večjo macolo, izigrava pravila... Prišla Evropa, ki splooooooh ni takšna, in naredila Red. (Ljudska pravljica s trojko, ki da bo vse uredila, že precej spominja na znano zgodbo, kako da mora vse urediti država; in je približno enako pametna in realna.)

Razkritje: avtor nima podrejenih obveznic slovenskih bank in se ne spomni, ali ter kdaj je zadnjič kakšne imel.



* zadnji popravek: 16.09.13 11:11
(Tema: Nedeljsko kosilo 15.9.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#122631 (odg: #122626 MrM)  16.09.13 11:12  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

evo, brunch is ready.
(Tema: Nedeljsko kosilo 15.9.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#122646 (odg: #122641 crn1)  17.09.13 07:22  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[crn1]

Mogoce sem malo sfalil z mojim razumevanjem, ampak recimo obveznice ki jih je drzava prodala in deponirala v NLB zato, da bi zadovoljila kapitalsko ustreznost so zaradi mene mirno lahko CoCo - v bistvu je to tocno razplet celotnega cudnega klobcica.

Sve u svemu se mi ne zdi prevec cudno manevriranje, ce je v bistvu v skladu s tem, kar je pisalo v prospektu (torej podrejene obveznice).
coco niso problem, ker so izrecno dizajnirane tako, da so na prvem kamencku frotne linije in jih res takoj in kadarkoli pobere.

ampak coco so sele zadnje v seriji slovenskih izdaj podrejenih. pri ostalih skozi precej let izdajanih podrejenih pa ni tako. so pravila a la: samo v primeru stecaja, samo z X% vrednosti, etc. in da bo bolj veselo, obstajajo tudi slvoenske podrejene, ki kotirajo v tujini.

podobno so v grciji z evropskim nuklearnim udarom drzavne obveznice za nazaj postale iztisljive (ko se je dovolj vecina imetnikov odlocila za menjavo za nove, druge avtomatis potegne zraven), en cas je trajalo, da so napadeni prisli k sebi, tezko bo pa slo skoz brez posledic. in ko posledice bodo, bo seveda formalni krivec in placnik iztozene obvenzosti grcija.

(pa nlb cocote je drzava tkoaltko ze prej pretvorila, ker so bili samo za prelom racunskega leta prevedrit :) - ali pa je bilo to poleti napovedano in samo sto nije, ne spomnim se zdajle)



* zadnji popravek: 17.09.13 07:22
(Tema: Nedeljsko kosilo 15.9.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#122671 (odg: #122666 milwal)  17.09.13 18:09  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ves point operacij politicno-denarnih oblasti po svetu v zadnjih letih je ravno v tem, da nehas varcevati in zadevo "spravis v obtok", ker dobis pravilen vtis, da je itak jeba. tako da ni nakljucje, ce se ti zdi, da nimas kam. tako je misljeno. milenko ti daje en lep predlog. no, kolko je lep, je odvisno do tega, v kateri banki je.
(Tema: Depoziti - obrestne mere v forumu Banke)


#122706 (odg: #122701 alno)  18.09.13 15:17  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[alno]

Če se danes odločim lahko iz skladov vse dvignem in najkasneje v torek bom imel ves denar na računu in ga bom lahko porabil, če bi slučajno ga res nujno rabil. Če dam za 5 let na banko in ga bom nujno rabil čez eno leto, ga bom dobil šele čez 4 leta nakazanega. Mislim, da je to zelo velika razlika?
to je ogromna razlika.

kdor veze v banki za 5 let v razmerah, kot so, je tezek hazarder.
(Tema: Depoziti - obrestne mere v forumu Banke)


#122726 (odg: #122711 X418)  18.09.13 16:22  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[X418]

Edina prednost, če denar leži na računu je, da boš v primeru neke "velike katastrofe", lahko ta denar ŠE PRAVOČASNO dvignil v gotovini ali pa nakazal nekam čez mejo. Če bo kdo uvedel CAPITAL CONTROLS, bo to naredil potih in hitro, tako da ni nobene garancije, da bo človek ujel ta timeing. Če te to skrbi, je edina rešitev štumf ali pa da imaš v Nemčiji vlogo v EUR ali pa USD v ZDA.

Daj Črt prosim malo elaboriraj svoj pogled.
po moje tako zelo odprt prostor, kaj vse je mozno in realno dopustno, noro preferira likvidnost napram kakrsnikoli obljubi, kaj da bos dobil, ce se ji odpoves.

glej, na nivoju eu (-periferije) banke crkujejo levo desno, prej obstojeci pravni okviri in pravila se rusijo in na novo izumljajo levo desno, vmes se kaksne varcevalce malo postrizejo, ko se ze ravno strize - in mi povrhu zivimo v takem delu eu periferije, da imamo tudi bogato lokalno tradicijo plenjenja (ki bi bila razlog za skrb, tudi ce bi se lahko zanesli na evropo, **kar se ne**) - ti pa zelis, da malo bolj razlozim, na kaj mislim? seriously?

*garancije* seveda ni, da bos likvidnost pravocasno uporabil. je pa precej prostora med garancijo in tem, da si to vnaprej onemogocis.

vloga v banki v nemciji je ok. v duhu tistega ze omenjenega - med artilerijskim napadom je se najbolj smisleno biti tam, od koder se strelja. pa tudi tam se mi 5 let zdi zelo dolga doba.



* zadnji popravek: 18.09.13 16:22
(Tema: Depoziti - obrestne mere v forumu Banke)


#122741 (odg: #122736 X418)  18.09.13 16:36  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[X418]

:) OK, ti pišeš o striženju depozitov do 100.000 EUR, to bi bila seveda novost, še na Cipru ali v Grčiji ni prišlo do tega, če nisem česa spregledal. Jasno je tudi, da potem v Sloveniji lahko zapremo štacuno za lep čas.
na cipru bi komot prislo do tega, ce bi lekarnisko razdeljeni parlament (zelo spominja na slovenskega) to slucajno spravil skoz.

in nikakor ni samoumevno, da je ta zgodba v splosnem zaprta.

To da imajo ideje o striženju lastnikov obveznic bank na pravno sporen načim, pa mene ni nič presenetilo.
tako, to, da bi imeli ideje in prakso o strizenju se kogarkoli drugega na pravno sporen nacin, pa ne bi mene nic presenetilo, o tem govorim. in kraj dogajanja je seveda primarno periferija. zato je v splosnem po moje soliden recept tak:

- denar, potreben za mesecne stroske: na racunu nevezano

- denar, potreben kot nek amortizer za pojave na letni ravni: na racunu nevezano ali v stumfu

- denar, ki predstavlja varcevanje (v katerikoli obliki): se nahaja nekje severozahodno

koliko zelis odstopati od tega, je stvar osebnega okusa. ampak vprasal si po mojem mnenju in evo ga.

(Tema: Depoziti - obrestne mere v forumu Banke)


#122781 (odg: #122756 aralk)  19.09.13 07:51  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[aralk]

Črt, kaj pa praviš na denarni sklad, npr. KD MM. Se lahko pri nas tudi to sesuje?
denarni sklad ima tipicno neko maso bancnih vlog in dolzniskih papirjev. kot taksen seveda JE izpostavljen.

in (poljubni) upravljalec ne bo pri tem nic kriv (razen ce je res bizarno izbiral znotraj spektra). ker pogovarjamo se o sistemskem tveganju, ne vec o tveganju posameznega izdajatelja. naloga upravljalca je vlagati v kratkorocne dolzniske papirje in bancne vloge in to bo pocel, tudi ce gredo ti segmenti v 3pm. tako je tudi prav (po prospektu), naloga vlagatelja pa je, da se odloci, ali in kdaj bo pri tem zraven.

(Tema: Depoziti - obrestne mere v forumu Banke)


#122776 (odg: #122751 ciciban)  19.09.13 07:55  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[ciciban]

Tam kjer se strelja so obresti daleč od zanimivih (glede na slovenski "standard" oz. pričakocanja). Torej je naložiti denar v nemčijo bolj "ziher" kot pa "bi zaslužil še kak evro povrh".
v tem je ravno point v situaciji, ko se strelja, ane?

kdor pa bezi pred artilerijskim napadom in po poti jamra, da bi v bistvu rad zlato uro z vodometom... je pa po moje izgubljen v casu in prostoru. pac ni vedno tako (ali sploh ponavadi ni, samo da rabi en cas :), da bi realnost dopuscala nase zelje, jebiga.

* zadnji popravek: 19.09.13 07:55
(Tema: Depoziti - obrestne mere v forumu Banke)


#122801 (odg: #122796 hus)  20.09.13 05:33  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

altucher? http://www.jamesaltucher.com/
(Tema: iščem en blog v forumu Izdivjalnica)


#122866 (odg: #122826 X418)  21.09.13 06:14  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[X418]

Moja razlaga je polet informacijske tehnologije, ki omogoca da majhna skupina ljudi obvladuje procese v svetu.
mogoce bolj literarno bi lahko rekli tako:

- 70ta so bila cas naftne krize, takrat je nastala knjiga limits to growth - prvic je resno zaokorozila ideja o omejeno velikem svetu in temu, da bo sel v 3pm if present trends continue

- odgovor je bila zelo bird's eye view gledano odcepitev od fizicnega sveta - en krak tisto, kar je scasoma postalo virtualizacija skozi IT, drugi krak financializacija (ekspanzija kreditov kot nacina raztegovanja gdp in trgovabilnosti vsega zivega)

- prvi krak je relativno odprt komukorli; drugi ocitno preferira tiste z boljsim izhodiscem in ker je v panogi, v kateri je, je relevantna za vse ostale dejanvnosti

(Tema: Pregled novic - 20.09.13 v forumu Pregled novic)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>