Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 17:59
1,68 %
10.898,29
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 15:51
0,19 %
1.166,86
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'crt' ... OK

Uporabniško imecrt
Posebne lastnostiadmin, DS
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 11174, prvo: 09.03.06 08:06, zadnje: 30.12.15 07:12

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64 | 65 | 66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 75 | 76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 | 84 | 85 | 86 | 87 | 88 | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 | 110 | 111 | 112 | 113 | 114 | 115 | 116 | 117 | 118 | 119 | 120 | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129 | 130 | 131 | 132 | 133 | 134 | 135 | 136 | 137 | 138 | 139 | 140 | 141 | 142 | 143 | 144 | 145 | 146 | 147 | 148 | 149 | 150 | 151 | 152 | 153 | 154 | 155 | 156 | 157 | 158 | 159 | 160 | 161 | 162 | 163 | 164 | 165 | 166 | 167 | 168 | 169 | 170 | 171 | 172 | 173 | 174 | 175 | 176 | 177 | 178 | 179 | 180 | 181 | 182 | 183 | 184 | 185 | 186 | 187 | 188 | 189 | 190 | 191 | 192 | 193 | 194 | 195 | 196 | 197 | 198 | 199 | 200 | 201 | 202 | 203 | 204 | 205 | 206 | 207 | 208 | 209 | 210 | 211 | 212 | 213 | 214 | 215 | 216 | 217 | 218 | 219 | 220 | 221 | 222 | 223 | 224 | 225 | 226 | 227 | 228 | 229 | 230 | 231 | 232 | 233 | 234 | 235 | 236 | 237 | 238 | 239 | 240 | 241 | 242 | 243 | 244 | 245 | 246 | 247 | 248 | 249 | 250 | 251 | 252 | 253 | 254 | 255 | 256 | 257 | 258 | 259 | 260 | 261 | 262 | 263 | 264 | 265 | 266 | 267 | 268 | 269 | 270 | 271 | 272 | 273 | 274 | 275 | 276 | 277 | 278 | 279 | 280 | 281 | 282 | 283 | 284 | 285 | 286 | 287 | 288 | 289 | 290 | 291 | 292 | 293 | 294 | 295 | 296 | 297 | 298 | 299 | 300 | 301 | 302 | 303 | 304 | 305 | 306 | 307 | 308 | 309 | 310 | 311 | 312 | 313 | 314 | 315 | 316 | 317 | 318 | 319 | 320 | 321 | 322 | 323 | 324 | 325 | 326 | 327 | 328 | 329 | 330 | 331 | 332 | 333 | 334 | 335 | 336 | 337 | 338 | 339 | 340 | 341 | 342 | 343 | 344 | 345 | 346 | 347 | 348 | 349 | 350 | 351 | 352 | 353 | 354 | 355 | 356 | 357 | 358 | 359 | 360 | 361 | 362 | 363 | 364 | 365 | 366 | 367 | 368 | 369 | 370 | 371 | 372 | 373 | > | zadnja

#123811  10.11.13 12:08  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Glavna jed: južni veter v ECB

Kamenčki so se zložili kar naenkrat:

* Obseg trgovine na drobno v evroobmočju je padel bolj od pričakovanj.

* Zmanjšala se je nemška industrijska proizvodnja.

* inflacija v evroobmočju je strgala po 4-letnem dnu.

* Ameriško finančno ministrstvo je zapisalo, da nemška gospodarska politika dela težave drugim članicam in širši soseščini.

* V IMF so se strinjali s to oceno.

* Oglasil se je Romano Prodi - predsednik evropske komisije v času prehoda na evro – in povedal par krepkih: Nemci so obsedeni z inflacijo kot najstniki s seksom; če ne bo tega konec, bo evro razpadel in v Evropi ne bo prodan noben mercedes več.

Le par dni za Prodijevim nastopom so v ECB izglasovali znižanje ključne obrestne mere na rekordno nizko četrtinko odstotka – proti je bila četrtina članov, med drugimi predstavnik Bundesbanke.

Zadevo lahko jemljemo predvsem kot demonstracijo tega, da se je »južni blok« sposoben organizirati in tudi poiskati primeren trenutek za akcijo. To je dobro. Dobro je zato, ker je boljše, da države juga skupaj uspejo doseči rahljanje prisilnega jopiča evra kot pa to, da se po kosih zgodi vrnitev k posameznim valutam, ki bi jo spremljalo tudi krhanje in zapiranje politične scene – znova spomnimo, da je za mnoge od držav evropskega juga še ne tako dolgo nazaj oblika vladanja bila diktatura in to ne taka, ki bi delovala zgolj z ostrimi besedami.

Kaj pa ekonomsko? Če bi želeli iz tega narediti senzacijo, bi rekli, da je šla obrestna mera na pol. To je matematično gledano res. Vsebinsko pa ni ravno neke življenjsko pomembne razlike med tem, ali je obrestna mera zelo zelo blizu nič ali zelo zelo zelo blizu nič. (Vprašajte Japonce, ki to lekcijo jemljejo že desetletje in več.)

Učeno se temu reče, da blizu »spodnje meje« (ničle) denarna politika nima več pravega učinka. Prevedeno v prakso zelo konkretne izkušnje na Japonskem, v ZDA, v Švici... kažejo, da nikakor, ampak res niti približno ni samoumevno, da denarna velikodušnost avtomatično pripelje do inflacije, kaj šele hiperinflacije.

Kot ste lahko tukaj že večkrat prebrali, tisto, kar bi morda v drugih razmerah ali v vakuumu bilo inflatorno, v sedanjem svetovnem okolju (še zlasti v EU + še zlasti na obrobju EU) enostavno ni, ker deflatorni okvir dogajanja (množični pogin kreditov in bilanc) to izniči. Efektivni učinek »tiskanja«, »gibalna količina« denarja, je masa krat obratna hitrost. Masa sicer po celem svetu gromozansko narašča, vendar s tem komajda uravnoteži to, kako zelo pada hitrost.

Mimogrede – ravno to dejstvo potiska v smer, da bi se države sčasoma dejansko odločile odpraviti fizične oblike denarja in prešle na v celoti elektronski denar. Zakaj - ker tega ne bi bilo mogoče spraviti v nogavici, tako da minimalna obrestna mera ne bi bila nič, temveč karkoli bogovi določijo, tudi če je to negativno. Posledice tega, da je denar tudi nominalno vsak dan manj vreden, bi bile psihološko zelo oprijemljive.

Eee, kje smo ostali... No, gotovo ni sama obrestna mera tisto, kar lahko denarno in gospodarsko aktivnost evroobmočja potegne za lase iz močvirja. Nekoliko lahko naredi, prek učinka na valutna razmerja, ni pa to bistveno. Dosti bolj pomembna bi bila sprememba v kupni moči. To je jasno denimo Shinzu Abeju.

Ni pa jasno komurkoli, ki meni, da je pot do rasti to, da se s programi stabilizacije (imenujmo jih z njihovim tradicionalnim imenom iz časa Milke Planinc in Branka Mikulića) zmanjša skupno povpraševanje v državi. Razdolžitev in uravnoteženje proračuna – v razmerah komatoznega zasebnega sektorja - je lepo zveneč cilj, pomembno pa je razumeti, da so neposredne posledice za gospodarsko aktivnost negativne. In ker svet ne stoji pri miru med čakanjem na izid eksperimenta, lahko pričakovanje dolgoročno ugodnega rezultata spominja na tisto Keynesovo – dolgoročno gledano smo vsi mrtvi.

Za Slovenijo in ostale države na robu pam... evroobmočja je dosti bolj od tega, ali ECB nastavi kazalce na 0,5% ali na 0,25%, pomembno premikanje evropskega političnega soglasja o tem, ali ostro zategovanje (pasu, proračunov, zaposlenih, podjetij) je ali ni nekaj, kar naj bi se nadaljevalo. Že na začetku leta so se pojavili signali, da imata dve tretjini trojke – EC in IMF – dvome v učinkovitost metode. ECB pa je doslej (poleg drugih zgodb o njeni ne ravno vzorni vlogi, recimo pri obravnavi grških dolgov) ostajala trdnjava nepremičnosti; predvsem zaradi prevladujočega vpliva Bundesbanke in neubranosti nasprotnikov.

V tem smislu je to, da je »južno krilo« sploh sposobno nekaj doseči v tej instituciji, dosti bolj pomembno od številk. Pomembno je tudi, da trenutno inercija kaže v smer levo-desne velike koalicije v Nemčiji, čeprav bo to še dolga zgodba (pogajanja naj bi trajala še ves november, vlado pričakujejo ob koncu decembra). SPD bo tokrat po vsej verjetnosti želela drago prodati svojo kožo, ker se ji prejšnje sovladanje po vplivu na volilno bazo ni ravno posrečilo. Ravno večja priznana teža dela v Nemčiji – povejmo direktno: rast plač – pa bi lahko pomagala k popuščanju pritiska v »skupnem domu«.

Sladica

* Najprej še malo Nemčije, ker je gotovo še nimate dovolj :) Evropska komisija je tožila Nemčijo zaradi zakona, ki (že dolgo) defacto preprečuje prevzem Volkswagna. Recimo temu nemška različica "nacionalnega interesa". In je ravnokar izgubila tožbo.

* ETF za robotiko.

* Koliko nižje od prvotnega vrednotenja se v povprečju prodajajo zaplenjene španske nepremičnine? 71,5% nižje.

* Skrbite za okolje, zato greste raje peš kot z avtom? To je še slabše...

* … Vendar pozor: »če dovolimo ženskam, da vozijo, bo to uničilo zakonsko življenje, saj bodo možje lahko srečevali druge ženske, ki se bodo kot voznice gibale prosto in brez skrbnikov.«

* Bill Gross, Mr. PIMCO, se opravičuje za nakopičene milijarde (s koliko ničlami se piše »kesam se«?)

* Morda si predstavljate Venezuelo kot deželo splošne revščine. Pa ni tako. Recimo – široko razširjene so plastične operacije.

* Finančna kriza pred 2000 leti – stalno ista jajca.

* Stalno ista jajca II: poslovna priložnost - vojna v soseščini.

* Poslovna priložnost II – današnji WTF: za 30 USD na uro se oblecite v sovo in opazujte žensko, ki spi. (Podnapisi.)

* Današnji WTF II: ste pri uporabi pisoarja pokapljani? Ne skrbite. Štirje fiziki so se lotili tega problema in na podlagi temeljite raziskave predlagajo namige za varnejšo uporabo.

* zadnji popravek: 10.11.13 12:08
(Tema: Nedeljsko kosilo 10.11.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#123896 (odg: #123881 milwal)  10.11.13 19:47  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Ker ko lahko oblast z elektronskim denarjem arbitrarno določi 2% inflacijo (tako da ga recimo 2% obdavči v vseh oblikah), lahko določi tudi 6%, in zakaj pa ne, 16%.

Tudi če ni nobene obratne hitrosti.
seveda.

mislim, da sva se midva ze nekaj menila o tem, da vse poti vodijo v socializem, kolikor je sploh ostalo poti.
(Tema: Nedeljsko kosilo 10.11.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#123971 (odg: #123906 milwal)  12.11.13 08:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Med vsemi norostmi ohranjanja človeške moralne nespremenljivosti tehnika vendarle toliko napreduje, da je socializem v katerega jadramo zdaj, čisto drugačen od tistega, v katerega smo zajadrali v prvem poskusu.
kakor kje :)
(Tema: Nedeljsko kosilo 10.11.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#124051  14.11.13 09:50  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

antonio fatas: zakaj je sinn falil s tem clankom :)

http://fatasmihov.blogspot.in/2013/11/wh...
(Tema: Pregled novic - 14.11.13 v forumu Pregled novic)


#124146  18.11.13 19:20  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Glavna jed: Mario Draghi, Larry Summers in Karl Marx

Draghi, Summers in Marx pridejo v gostilno in... Ne, čakajte. Khm.

Odločitev ECB za znižanje obrestnih mer sama po sebi, kot ste lahko brali že prejšnjič, ne pomeni prav dosti. Ni dovolj, da je denar načeloma poceni. Treba je prepričati nekoga, naj ga uporabi. Japonske banke denimo še vedno nimajo komu posojati – po več kot desetletju zastonj denarja. Mogoče malo drugačen primer je Slovenija, kjer tisti, ki bi želel res solidno in konservativno voditi banko, ravno tako ne bi imel komu posojati – vendar zato ne, ker ne bi smel; ker je malo preživelih dovolj solidnih podjetij.

Eden od načinov, kako teorijo nizkih obrestnih mer preliti v prakso živahnosti v obtoku – torej kako rešiti akademski in praktični »problem spodnje meje« - je direktno kupovanje vsega, kar leze in gre, s strani centralnih bank. Za različne vrednosti pojma »vse, kar leze in gre«, but you get the general idea. »Ustava« ECB prepoveduje direktno kupovanje dolga držav članic EMU. Vendar je Draghijevo predsedovanje prineslo to, da so zmogli narediti obvoz.

Ta je šel v grobem takole: ECB posodi denar poslovnim bankam. Te kupujejo državne obveznice (predvsem svojih držav). Ki jih potem lahko zastavijo pri ECB za še več denarja. In tako naprej. Dosedanja dva vala tega programa (LTRO) sta bila dobro sprejeta. Še več, rečemo lahko, da sta k nižanju stroškov zadolževanja na periferiji EMU prispevala neprimerno več kot vse govorjenje (ki ga zelo dobro in prav dobesedno poznamo še iz časov Juge) o tem, kako si Mi Moramo Prizadevati za Strukturne Reforme in Stabilizacijo ter Zakaj Nekateri Elementi To Sabotirajo.

Šele v primeru, da ECB odpre nov krog operacije »iz zasede kupujemo vse, kar ni pribito«, se lahko pogovarjamo o kakšnem močnem učinku za države, ki so v procesu evropskega improviziranega mnogoceličarskega blodenja skozi krizo ostale nekoliko za časom in/ali brez realnih šans, da v doglednem času razrešijo vsa bremena, ki so si jih nabrale. To, da Draghi samo pove, da je odprt za vse možnosti, samo po sebi še ni nič, ker tega ni omenil prvič, zgolj besed pa se trg sčasoma naveliča.

Še bolj pomembno od praktičnih finančnih potez ECB pa je oblikovanje novega političnega konsenza o tem, kaj da je »prava« javnofinančna politika. Že na začetku leta je z vlaka, da je treba varčevati, pa naj stane, kar hoče, sestopil IMF. Po debaklu z akademsko študijo, ki naj bi prav precizno utemeljevala tak pristop, je jadra začela obračati Evropska komisija. To pa sta dva od treh članov Trojke. Tako je kot zadnja pravoverna trdnjava ostala prav ECB. In če se bo južno krilo znalo v njej organizirati ne le glede obrestne mere in morda LTRO, temveč tudi glede programske opredeljenosti – no, to bi bila pa resnično velika sprememba.

Inercija piha v to smer. In v tem smislu ima slovenska premierka prav (četudi morda tega ne misli tako), ko pravi, da Slovenija rabi predvsem čas. Dlje kot zgodba traja, manjši je pritisk za čim bolj radikalno ukrepanje – kot je lepo opisal JPD.

V tem smislu ima vlada srečo, ki je prejšnja ni imela – ne glede na to, da se to komu zdi svinjsko, krivično in udbaško. Povečuje pa se tudi miselni razcep (kot da bi se res moral še povečevati) med tistimi, ki bodo znižan pritisk (na BDP, zaposlovanje, gospodarsko aktivnost, javne storitve) sprejeli z olajšanjem ne glede na to, kako do njega pride ter tistimi, ki prisegajo, da mora v Sloveniji vse propasti, saj da je tako edino prav. Ki si ekonomijo in politiko predstavljajo kot spopad sil pravice in krivice, svetlobe in teme, velikih načel – ne glede na to, kaj pove zgodovina o tem, da je vse skupaj ena sama krpa na krpo, mineštra samih posebnih rešitev, vsak uspeh težko ločljiva mešanica sreče in pameti, načela pa predvsem stvar uspešnega marketinga.

Konec pritiska seveda NE bi pomenil absolutnega konca krize. Pomenil bi samo, da ob tem, da ima celotna Evropa (in ne le Evropa) velike sistemske probleme s »pravicami«, tempom razvoja in demografiko, ne bi zraven še izrecno tiščali v blato že tako kruljavih revežev na periferiji. Verjetno bi pomenil tudi, da se je sever odločil, da vendarle bo financiral še en krog porabe severnih izdelkov na jugu. Torej nadaljevanje simbioze.

Ampak vse skupaj...

… Potem podre nesojeni kandidat za guvernerja Feda Summers, ki je na sveži konferenci IMF o finančnih krizah povedal nekaj krepkih o naravi sedanje svetovne situacije. Na primer...

* Da je tista obrestna mera, ki bi pripeljala do polne zaposlenosti in izkoriščenosti proizvodnih kapacitet, v današnjem svetu verjetno negativna in bi znala tam do nadaljnega ostati.

* Da je izplen stimulativnih politik vedno manjši in bi, če bi zdajle spet prišlo do akutne krize, morali poseči po bogvedi kakšnih mehanizmih, ker dosedanji ne bi zadoščali.

* Da je to, da na raznih koncih vznikajo razni mehurčki, ne da bi se celotni sistem pri tem odločno premaknil navzgor in ne da bi se lahko pogovarjali o jasni in vztrajni inflaciji nekaj, na kar se bo treba navaditi kot nekaj normalnega in nekaj, kar zgolj pripelje do kolikor-toliko normalne poti naprej, ne pa do prekipevanja.

… Kar so vse stvari, o katerih se – tudi tukaj – pogovarjamo že leta in leta. V močno deflatornem okolju lahko vlečeš brutalno inflatorne poteze in dosežeš predvsem lebdenje nekje okoli ničle. To vedo že dolgo Japonci in danes je vedno bolj ves svet Japonska. Hkrati pa se iz preteklosti vračata Marx in Keynes z zgodbo o koncu klasičnega kapitalizma – ne tisto FDVjevsko, ko za vsako stvar zakričiš, da zdaj bo pa konec kapitalizma, ker ti pač tako paše, temveč tisto, ki racionalno sledi iz tega, da denar ni več omejena dobrina, zato je njegova naravna cena kvečjemu nič. Za življenje potrebnih fizičnih stvari pa se tako ali tako proizvede preveč, z bivališči vred.

Se da to prebiti? Da se; da se tako, kot se je zgodovinsko to dogajalo – povejmo spet po marksistično: z novo ravnijo razvoja proizvajalnih sil. V tokratnem krogu s tem, da se človeštvo vedno bolj nasloni po eni strani na to, da vedno več dela opravijo stroji (med njimi še zlasti računalniki) ter povsem novimi okvirji izkoriščanja naravnih virov, kot je denimo povsem umetno meso. Kot pravi Iza, legenda: naslednji 30 let bo prineslo neslutene spremembe v tem, kako živimo. Pa že zdaj živimo neprimerno bolje kot ljudje pred sto leti.

Med zaporednimi pragovi tehnoloških sprememb, ki pripeljejo do eksplozij ekonomskega in družbenega razvoja (za orto marksiste: »proizvodnih sil in proizvajalnih odnosov«), pa seveda ne tečejo ravne linije, temveč obdobja poleta, zastoja, vozlanja in blodenja brez jasnega urnika. **YOU ARE HERE**, piše na karti. »We have to go through it to get through it,« dodaja Todd Harrison. Karte so take – lahko končate na dnu kozarca ali na psihiatriji, lahko jih tudi vzamete take, kot so. To je predvsem stvar ogledala, ne tega, kaj počnejo drugi.

Sladica

* Kickstarter za umore.

* Svetovno povpraševanje po zlatu na 4-letnem dnu. V letošnjem tretjem četrtletju 21% nižje kot v enakem obdobju lani in najnižje od 2009. Podlaga za podatke so naložbeni nakupi palic, kovancev in skladov, nakupi centralnih bank ter industrijska poraba za nakit in elektroniko.

* Čez teden dni bo v Švici referendum o tem, ali naj se najvišja plačila v podjetjih omejijo na 12-kratnik najnižjih (praksa: 1984 je bilo to razmerje v povprečju 1:6, trenutno 1:43).

* V Švici se sicer, kot že veste, pripravlja tudi referendum o UTD. Ki sicer verjetno nima nekih velikih šans, je pa spet malo premaknil kamenčke, ki se okoli te ideje nabirajo po svetu. Recimo – v ZDA je bila zadeva toplo sprejeta na Fox News, kjer tega ne bi ravno na prvo žogo pričakovali. (Vključuje seznam zgodovinskih podpornikov takšnega koncepta. Vključno s Friedmanom.)

* Uporabljajte svoj 3-D printer za kaj pametnega.

* Banke v javni lasti so kar naprej na robu kapitalske ustreznosti in vlada jih kar naprej rešuje... v Indiji.

* BMWji kot parkirišče za denar – in prizadevanja oblasti, da več ne bi bili (ali da bi se vsaj vedelo, čigav).



* zadnji popravek: 18.11.13 19:20
(Tema: Nedeljsko kosilo 17.(18.?)11.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#124181 (odg: #124156 Osojnik)  19.11.13 06:21  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Osojnik]

Kako evropske centralne banke silijo Evropo v depresijo: zdaj in leta 1930 [themoneyillusion.com]

Morda še komu ni znano, ampak še preden so Nemci imeli Fuhrerja z visoko inflacijo (ki se je zdaj bojda zelo bojijo)
nemci so fuhrerja imeli po hiperinflaciji. ker so se zaradi spomina nanjo bali zvite vrvi in so na drugi val svetovne krize reagirali restriktivno namesto ekspanzivno. in prav s tem se je zacel vzpon nsdap. tako da danes nemcija drugim priporoca tisto, s cimer je takrat pridelala, kar je. (ze omenjeno v nekaj komentarjih v financah)

vse skupaj pa se dogaja v kontekstu tega, kaj je bilo nalozeno nemciji po prvi svetovni vojni, kljub izrecnim protestom in ekstra glede tega izdani knjigi keynesa (economic consequences of the peace), ki se je zelo angaziral, da ne bi naredili taksnih pretiravanj, kot so jih.

glej tudi - hjalmar schacht (sef nemske cb v tistih casih), confessions of an old wizard.

(Tema: Pregled novic - 06.11.13 v forumu Pregled novic)


#124191 (odg: #124136 alno)  19.11.13 09:59  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[alno]

V Dnevniku dne 24.10.13 je pisalo:



Evropska komisija je sprejela smernice, ki bodo na udar postavile tudi vaše depozite v primeru reševanja banke – podobno kot na Cipru. Če ne bo prišlo do dokapitalizacije, se bo del dolgov in depozitov prisilno pretvoril v kapital. To pa pomeni, da boste imeli namesto 100.000€ depozita sedaj samo npr. 80.000€ depozita in 20.000€ v delnicah banke (ki pa jih verjetno ne boste mogli takoj prodati, zagotovo pa ne za takšen denar).



A to pomeni, da trenutno tudi depoziti do 100.000€ niso varni pred državo, ali te smernice veljajo nad 100.000€?
predvsem gre za zakolicenje vrstnega reda, ki po novem izrecno vkljucuje to, da se pozge podrejene obveznice.

ko je to narejeno, postane dovoljena drzavna dokapitalizacijska pomoc.

http://europa.eu/rapid/press-release_MEM...

ostrizljivi so tudi varcevalci nad limitom jamstvene sheme.

varcevalci znotraj limita jamstvene sheme do te tocke niso vkljuceni in ostajajo zascitena kategorija.



* zadnji popravek: 19.11.13 09:59
(Tema: Smernice EU v forumu Banke)


#124201  20.11.13 13:21  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

mislim, da je link glede dajatve na racune v tujini sfaljen, vsaj meni na oko tako zgleda.
(Tema: Pregled novic - 20.11.13 v forumu Pregled novic)


#124211  21.11.13 07:25  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Ali se ljudje lahko zaljubijo v računalniški program?"

http://www.imdb.com/title/tt1798709/

ps. ah, vidim, da je to ze v clanku, jebiga :)

* zadnji popravek: 21.11.13 07:25
(Tema: Pregled novic - 21.11.13 v forumu Pregled novic)


#124271 (odg: #124216 pips)  24.11.13 07:21  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[pips]

Sej ne rabimo v tujini naročit gorenja:

http://oskarveliki.si/index.php/gorenje-... 444€
tu gre verjetno ravno za grosisticno arbitrazo napram nemciji, glede na to, da imajo na njihovi strani mnogi izdelki nekam nemsko zgledajoca imena.

v grobem podoben koncept je ze kar dolgo laufajoci izanglije.com.

(Tema: Pregled novic - 22.11.13 v forumu Pregled novic)


#124276  25.11.13 20:55  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Nedelja, ponedeljek, same difference :)

Glavna jed: kakšno lepotno tekmovanje je to?

Začnimo nekje med geografijo in politično ekonomijo.

O kateri državi je bilo v letošnjem letu povedano naslednje?

- Banke te države so med največjimi bančnimi luknjami v Evropi.

- V njih že tradicionalno kraljujejo slabo upravljanje, korupcija in politično usmerjani posli.

- Davkoplačevalce je reševanje že doslej stalo težke denarje.

- Banke v tej državi so »investirale« v absolutno karkoli, kar je prišlo mimo in imelo pet minut časa. Ne duha ne sluha ni bilo o kakšni temeljitosti in previdnosti, ki naj bi bili značilnosti prebivalcev te države.

- Šefi bank so obtoženi korupcije in prikrivanja stanja v bankah.

- Malo manj kot polovico bančnega sektorja lastniško obvladuje država, če prištejemo še drugo največjo banko, ki je bila v procesu reševanja podržavljena, je državnega za tri četrtine bančnega trga v državi.

- V bančno mast so temeljito namakale prste politične stranke po celotnem levo-desnem spektru.

- Politiki si prizadevajo, da bi nekatere banke v državi, ki bi po enotnih kriterijih morale priti pod skupni evropski nadzor, iz tega izvzeli.

Slovenija, kajneda. Fair enough, lahko bi bila. Vendar je treba še dodati, da seštevek raznih oblik reševanja doslej znaša več kot 600 mrd EUR, kar je več, kot je takšna operacija požrla v ZDA. Zgoraj opisana država je namreč Nemčija. Priloga 1, priloga 2.

Poskusimo zdaj še z ugibanjem osebe. Kdo je povedal naslednje?

- »Prepričani smo, da si fundamenti Slovenije ne zaslužijo tako visokega zahtevanega donosa na obveznice, kot je danes. Razvijajo se v pravo smer.«

- »Slovenija ima v primerjavi s Španijo boljšo makroekonomsko sliko, manj težav s konkurečnostjo in boljši rating.«

- »Tudi če bi Slovenija zaprosila za reševalni paket, njen skupni javni dolg v primerjavi z BDP ne bi dosegel povprečja evroobmočja in bi bil še vedno nižji od na primer nemškega.«

Očitno Alenka Bratušek ali Igor Lukšič, kajneda. Spet: lahko bi bila, vendar so to bili mednarodni upravljalci obveznic v pogovorih za Bloomberg in Reuters.

Slovenska ljudska pamet (SLP, znana tudi kot ZKP – zdrava kmečka pamet, kar pa je žaljivo do kmetov) je dolgo, dolgo verjela, da je Slovenija najboljši od vseh možnih svetov. Tako je SLP navdušeno občudovala svoj popek in grizljala zalogo v shrambi iz časa socializma (obdobja, ko se ni nič ustvarilo, potem se je pa še vse pokradlo), čas in svet pa sta šla naprej. Sčasoma je prišla zima in to ravno takrat, ko je roka SLP, ki se je znova stegnila po nekdaj polni shrambi, zatipala praznino, pogled pa hrbtno desko shrambe.

SLP se je potem huronsko razhudila. Enako silovito, kot je prej verjela, da je Slovenija svetovni unikat v odličnosti, zdaj verjame, da je svetovni unikat v zblojenosti. Naravnost tragikomično je, kako SLP tudi potem, ko so ji potonile vse ladje, še naprej fura patološki narcizem – češ, saj je še naprej Slovenija največja carica na svetu, le da zdaj v minus namesto v plus. In tu smo danes. Če vprašate SLP, seveda.

Dejansko stanje ni tako velikopotezno – je bolj dolgočasno. Smo v riti, spet pa ne tako superkalifragilistično v riti. Tako kot smo prej bili kul, pa spet ne tako superkalifragilistično kul. Vendar za SLP ni značilna le psihologija troletnega otroka, temveč tudi primerljiva razgledanost. Še več, ni samo katastrofalno omejena, temveč je na to tudi ponosna. Le stežka si pusti dopovedati, da se bolj švoh dogaja kaj takega, kar bi bil svetovni unikum. Da gledamo po drugih krajih in časih že velikokrat odigrane klasične vzorce vzponov in padcev. Da so tudi politični odzivi ter renesansa ljudskih globokih domislic o velikih rešitvah daleč od originalnosti.

Vendar je danes težko o tem govoriti. Kajti če se danes ne strinjaš, da je Slovenija gnojni tur na hudičevi riti, si mračni element. Tako kot si bil pred, kajpavem, desetimi leti mračni element, če se nisi strinjal, da je Slovenija dragulj na kroni stvarstva. In pa – eno je biti nepoučen, drugo ponosen na to, tretje penast okoli ust, pripravljen sovražiti vsakogar, ki bi kalil idilo SLP, ki skuša tisto, kar ji manjka na miselnem področju, nadomestiti z agresivnostjo.

But I digress... Zakaj se sploh pogovarjamo o vsem tem? Zato, ker naj bi bili čez cirka dva tedna znani rezultati stres testov slovenskih bank; torej tega, kaj bi se v bankah zgodilo, če bi se Nekaj zgodilo. Pri čemer je tisto Nekaj trenutno še neznano, zato težko govorimo o tem, ali je res prav možno ali pa je možno bolj v smislu, da je verjetnost večja od nič.

Pogovarjamo se o procesu, ki je lep primer tega, kako je nekaj sicer načeloma stvar strokovne presoje, ki pa ji okvir delovanja, predpostavke in s tem tudi izide krojijo parametri, ki nikakor niso stvar eksaktne znanosti, temveč stvar politične presoje in odločitve. Kar je konec koncev normalno, saj v njih nastopajo živi ljudje. Tako kot je človeško, normalno in prisrčno iskreno napačno, če živi ljudje verjamejo, da lahko iz živih ljudi kdaj nastane kaj objektivnega – ali, kot je temu rekel Kant, da lahko iz krivega lesa človeštva narediš kaj ravnega.

Izidi bodo dovolj znosni in program brodenja skozi njihove posledice dovolj sprejemljiv, če bo veter primerno pihal. Ali bo veter primerno pihal, ni stvar Slovenije, temveč preostale EU, še zlasti njenih glavnih igralcev. Za katere se konec koncev življenje ravno ne spremeni kaj bistveno v odvisnosti od tega, kaj se zgodi v Sloveniji. Kar je zelo drugače kot pa denimo v odnosu do kakšne Španije. Brez Španije evropske španovije več ni. Slovenija pa je zaokrožitvena napaka.

Zato lahko glede tega, kaj bo, kako bo in kako daleč bodo šli domači ukrepi na podlagi tega misterija, bolj kot ne mečemo kocko. Osebno imam sicer vtis, da apetit do adrenalina po evropskem panteonu upada, da je cela štorija s krizo že malo dolgočasna, da ni več pravega navdušenja za odpiranje novih ran.

Kar je dobro za tistega, ki se boji, da bi se po decembrskem trinajstem petku zbudil in imel namesto stanja na računu nek žblj papir s podpisom Alenke Bratušek. In slabo za tistega, ki reče: ampak če nas zdaj ne stisnejo, če bo potuha, potem nikoli ne bo sprememb in ne bomo nikamor prišli.

Takšna pripomba ni neumestna. Vseeno pa bi v tem trenutku priporočal, da znova vržete oko na začetek teksta. Ker v realnosti ni idealnosti. Ker se ne pogovarjamo o tem, da vaška čudakinja nima kaj iskati na tekmovanju Miss Universe, temveč o tem, da so celo zmagovalke na tem tekmovanju takšne, da imajo grbo in tri zobe, vendar pa strahovit levi kroše in izjemen smisel za marketing. In če se potem še spomnimo tega, kako je trojka v treh in pol letih dosegla, da so v Grčiji celo spravili 160.000 javnih uslužbencev v... penzijo (jeeeej trojka bo vse zrihtala!), smo že pri Balaševiću – dal' čovek išta rešava il' smo samo tu zbog ravnoteže međuzvedane.

Lahko se motim, a če dam prst v zrak, se mi zdi, da veter piha relativno prijazno. Ampak to je akademsko vprašanje. Ker imam rezervo spravljeno drugod. Ker verjamem v dva anglo izreka: a) it's good to be good but it's better to be lucky; in b) luck favors the prepared hand. Mimogrede, če ne greste pogledat, ne boste verjeli, kako so parkirišča bank v soseščini polna slovenskih registracij.

Sladica

Je ni. Teden boja proti sladkorni bolezni :)



* zadnji popravek: 25.11.13 20:55
(Tema: Nedeljsko kosilo 24.11.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#124286  26.11.13 08:30  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Morda bodo v daljni prihodnosti na volitve gledali kot na preverjanje uspešnosti različnih marketinških pristopov, ne pa kot na odločujoči faktor za izbiro vladarjev in njihovih usmeritev."

kako to mislis v daljni prihodnosti :)
(Tema: Pregled novic - 26.11.13 v forumu Pregled novic)


#124296 (odg: #124291 milwal)  26.11.13 09:12  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

odgovor od Kaviani999 rastura :))

ps: glede politike, marketinga in sed... khm, prihodnosti priporocam: http://www.amazon.com/Distraction-Bruce-...

pps: http://cgi.cs.indiana.edu/~oracle/index....

* zadnji popravek: 26.11.13 09:12
(Tema: Pregled novic - 26.11.13 v forumu Pregled novic)


#124351 (odg: #124336 IgorMujdrica)  29.11.13 06:59  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[IgorMujdrica]

Traja pa celo večnost, da se nekje v javnosti (če lahko temu tako sploh rečemo) pojavijo takšna opozorila
tega, da bi jih kdo tudi uposteval, se pa ponavadi itak ne docaka, se prej raketa dol obrne.
(Tema: Pregled novic - 28.11.13 v forumu Pregled novic)


#124376  01.12.13 15:04  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Nedeljsko kosilo bo ponedeljkovo ali pa ga ne bo.

(Srbija će da postane država ili je neće biti, Slobodan Milošević, late 80's :)

(Tema: Nedeljsko kosilo 1.12.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#124471  05.12.13 08:53  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Aktualno: evropski delniški trgi se podirajo"

kar se lepo sklada z.... https://twitter.com/DavidKeo/status/4081...

klasika
(Tema: Pregled novic - 05.12.13 v forumu Pregled novic)


#124521  06.12.13 16:49  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

" Na drugem linku podobna tema, v kateri tudi Igor Masten jamra, da so tuje svetovalne družbe z zvenečimi imeni v zameno za več kot 20 milijonov honorarja v Slovenijo pripeljale ekipe pravih diletantov, ki jim pomagajo naši študenti. Kot primer takšne šlamparije navaja, da so 160 novo zgrajenih stanovanj na slovenski obali ocenili na celih 600 tisoč evrov."

zdaj samo cakam odzive, da tega se pa res ni dalo predvideti :)
(Tema: Pregled novic - 06.12.13 v forumu Pregled novic)


#124531  08.12.13 09:58  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Prejšnjič sladice ni bilo. Zato nadoknadimo: tokrat je vse sladica.

* Ob naslednjem koncu tedna bo predvidoma že mimo objava rezultatov pregleda slovenskih bank. Čeprav naj bi bil pregled izvajan dokaj brutalno, pred-vtisi vendarle konvergirajo v smer, da se bo kazalec ustavil nekje med 4 in 5 mrd dokapitalizacijske potrebe. (Primerjava: Irski bailout je znašal 85 mrd EUR; država ima 2 x toliko prebivalcev in 4 x tolikšen BDP kot Slovenija; in to je menda zgodba o uspehu.) Takšno številko je mogoče pokriti z obstoječimi sredstvi. Kar pomeni, da ne bo drame. Lepo je na vprašanje, kaj bi lahko bilo potem, odgovoril JPD. Realnost rada razočara s tem, da ni tako velikopotezna kot pričakovanja – niti negativna niti pozitivna.

* Vlada sprejme varčevalne ukrepe, da bi ohranila kreditni rating. Varčevalni ukrepi zadušijo agregatno povpraševanje in z njim gospodarsko rast. Zato država preseže ciljani proračunski primanjkljaj. Zato ji pade rating. Vidite, prav tega smo se bali! - zakliče finančni minister in doda: zato moramo še bolj varčevati. Zgodba se dogaja na Nizozemskem, ne pa samo tam.

* (Kot kulminacija prejšnjih dveh alinej :) Človeške pravice za šimpanze.

* Kako kapitalistično zaslužiti s protestom proti kapitalizmu. Niti prvič niti zadnjič.

* Joj, ta strašna hiperfinlacija. Ne da je ni, še čisto navadne inflacije je komaj kaj. Rezultanta sil potiska ECB v smer negativnih obrestnih mer, kar seveda nikakor ne bi bilo nekaj še nikdar videnega. Bitcoin in kompanijo pa lahko jemljemo tudi kot generalko za uvedbo uradnega zgolj-digitalnega denarja, ki bi bistveno olajšal življenje centralnim bankam.

* Še ena na temo »hiperinflacija my ass«: cene surovin so na dobri poti za prvo negativno leto po 2008. Dež je prinesel obilo kmetijskih pridelkov, kitajsko povpraševanje peša, rudniki delajo s polno paro, ZDA se utapljajo v nafti. Umik denarja iz surovinsko usmerjenih skladov, ki jih spremlja EPFR, je največji, odkar štejejo (od 2000).

* Abeju ne vžge dodatni motor: stopnja inflacije se je sicer povišala (še vedno je precej prostora do cilja 2% letno), plače pa še vedno stagnirajo. Dodatna japonska novica: povišane kazni za odtekanje informacij iz državne uprave in za novinarje, ki jih iščejo.

* Nemška vlada si je pri uravnotežanju proračuna pomagala z irskimi offshore družbami.

* Ikea je v Španiji odprla razpis za 400 zaposlitev. Prijavilo se je več kot 20.000 ljudi – toliko jih je bilo v prvih 48 urah, nakar se je pod navalom sesula online prijava.

* Akademska kariera je kot življenje v kriminalni bandi.

* Bitcoin vstopa v prvo ligo: analitik pri hiši Bank of America - Merrill Lynch je začel spremljati BTC. Target: 1.300 USD. Zadevo je objavil tik pred tem, preden se je zadeva usula s 1.200 USD in res brutalno zanihala, ob čemer je postalo aktualno vprašanje, ali se zdaj poleg »zaresnih« analitikov z bitcoinom ukvarjajo tudi zaresni trgovalni programi, ki se jim včasih malo odpuli.



* Na Islandiji delni odpis hipotekarnih posojil z obrestno mero, vezano na inflacijo, in davčni odpustki za preostanek – skupna vrednost 9% BDP. Posledice za proračun naj bi bile približno nikakršne, pravijo. Ta vrednost obsega približno 15% vseh tovrstnih posojil.

* Velika Britanija se prebuja... In a way. V zadnjih mesecih naj bi letna stopnja gospodarske rasti (rasti BDP) presegala 5%, kar je – uh. Že blizu Kitajski :) In zakaj? Predvsem zaradi oživljanja nepremičninskega sektorja. Pri čemer oživljanje pomeni vrnitev pred-krizne živahnosti - ki ji je - očitno - sledila kriza. Celo štorijo je opisal The Onion leta 2008, le da so takrat še mislili, da je to šala.

* Podporni podatek: v zadnjih 12 mesecih je iz dolgoročnih depozitov v VB odšlo 23 mrd GBP, kar je največji upad hranilnih vlog v zadnjih 40 letih. Ali je denar šel bolj v potrošnjo ali bolj v avista račune, ker od obresti tako ali tako ni bilo nekega učinka, v članku ni razdelano.

* Ne več vedno ista jajca, prvič: v Avstraliji so se ameriškemu ponavljanju tragikomedije glede dviganja praga zadolževanja izognili tako, da praga niso dvignili, temveč so ga ukinili.

* Ne več vedno ista jajca, drugič: startup za umetna jajca. So boljša kot kokošja, pravijo. Med drugim zato, ker so kokošja jajca pač kokošja jajca, pri umetnih pa bo možno tržiti vedno novo različico.

* Ekonomika porok: tipično se porabi cca 25 K USD. Vendar so cene precej nepregledne in stranke se zlahka počutijo nategnjene. Kako to, da še ni startupa, ki bi naredil revolucijo na tem področju?

* Ukrajina: politična kriza ima ekonomsko podlago, kar seveda ni presenečenje. Morda je bolj presenečenje, koliko denarja imajo državljani še vedno v domačih bankah, odprto vprašanje pa, ali konverzija v tuje valute ob tem, da denar ostaja v teh bankah, imetnikom kaj pomaga. Kot obramba proti devalvaciji – seveda. Kot obramba proti kreativnemu financiranju države – seveda ne.



* zadnji popravek: 08.12.13 09:58
(Tema: Nedeljsko kosilo 8.12.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#124546  10.12.13 08:30  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Česa smo se vlagatelji naučili v 2013"

what have we learned from the crisis? in the short term, everything, in the medium term, something, in the long term, nothing.
(Tema: Pregled novic - 10.12.13 v forumu Pregled novic)


#124551  10.12.13 08:33  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Greece sees highest deflation on record in November as consumer prices fall 2.9 pct http://www.ekathimerini.com/4dcgi/_w_art...
(Tema: Pregled novic - 10.12.13 v forumu Pregled novic)


#124611 (odg: #124581 karmen)  13.12.13 13:39  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[karmen]

-mrs. alenka je včeraj rekla,da je dokazala da zmoremo in smo najboljši (kaj da je vzela denar podrejenim obveznicam (za kar se šele v EU dogovarjajo,ona je pa že zakon sprejela in jih razvrednotila
obstaja en stric po imenu dijsselbloem, trenutno je sef evroskupine (koordinacije financnih ministrov). posledicno je poln idej, kako bi stvari morale zgledati na jugu (od cipra prek slovenije in naprej). sicer je v prostem casu financni minister nizozemske... prva stvar, ki jo je naredil po nastopu funkcije (cca leto nazaj), je bilo radiranje podrejenih obveznic banke sns reaal.

(Tema: The best v forumu Skladi)


#124641  16.12.13 17:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Glavna jed: banke so sanirane, zato...

Za začetek kratka vaja iz uporabe priljubljenega pojma »evropsko«.

Prejšnji teden so bili objavljeni rezultati evropskih stres testov slovenskih bank. Izvajanje – so spremljale drobtinice o tem, kakšna da je ta evropska kvaliteta. Gre sicer za izvajalce, ki so že v preteklosti sprejemali »reševanje« bančnih sektorjev posameznih evropskih držav in pri tem pridelali precej pisane zgodbe o tem, da gre za večplastno odličen, zelo evropski posel. Vseeno se je Slovenija odločila zanje, med drugim po posvetovanju z evropsko CB, ki je taiste izbrala za panevropske stres teste v prihajajočem letu.

Rezultati so evropsko primerljivi. (Poročilo najdemo na spletni strani Banke Slovenije.) S tem želim povedati, da nismo videli nič takega, kar bi manevrski prostor o tem, kaj vse se lahko v evropski praksi zgodi, čeprav je menda nemogoče, po dosedanjih evropskih epizodah še dodatno razširilo. Evropski uradniki in drugi komentatorji so zvečine modro prikimali in signalizirali, da jim je prav, če Slovenija to financira brez zaprosila za evropsko pomoč. Še dolga pa je pot od naslova »Za banke iz vsakega žepa po 2.381 evrov« do številke, ki je aktualna za Irsko (15.000+). Ne pozabimo: Irska je zgodba o uspehu, pravijo.

Servisiranje nove sanacije bank bo javni dolg Slovenije privedlo do točke, ko bo že skoraj tako visok kot... Nemški. Sicer je jasno, da ga bo glede na prevladujoče trende v kratkem času tudi prehitel. Ne toliko zaradi sanacije bank, pri kateri so bili, kot kaže, uporabljeni dokaj brutalni scenariji (pozor desna stran), za katere bi celo v obstoječem okolju rabili kar nekaj truda, da bi jih presegli – kot zaradi drugih oblik proračunske lakote, denimo tega, da se tretjina mase izplačanih pokojnin direktno napaja iz proračuna. Vseeno pa tega ne gre spregledati – če vemo, a) da je nemški dolg močno poskočil ravno ob sanaciji bank; b) da je reševanje teh bank bilo v precejšni meri evropeizirano skozi operacije domnevnega reševanja držav; in c) da še ni zaključeno.

Vrst pred bankomati ni bilo, nemirov tudi ne, banke poslujejo naprej. Realnost rada razočara tako tiste, ki se vsega veselijo, kot tiste, ki se veselijo najslabšega.

Na nek način je cela reč vihar v kozarcu vode. (Razen dolga.) Kajti za kreditojemalce pravzaprav ni neke hude razlike med tem, ali so banke sanirane ali ne. Prav tako ni neke kritične nove kvalitete za posojilojemalce v tem, ali najdejo novega lastnika ali ne. (To zadnje je kvečjemu pomembno za prihodnje sanacije, saj sploh ni zares samoumevno, da če ima banka zasebne lastnike, potem se je gotovo ne bo reševalo iz javne vreče.)

Še več, z nekaj zlobe lahko zapišemo, da bodo sanirane ali celo privatizirane banke lahko – nenadoma in Joj, Tega Se Pa Res Ni Dalo Predvideti – še večji problem kot doslej. Ker če bodo bolj korektno, strogo in previdno upravljane, to pomeni, da bodo v Sloveniji še težje našle koga, ki bi mu lahko posodile denar. Da bodo do denarja težje prišla politična plemena (»težje« ni isto kot »nemogoče«), težje pa tudi vsi ostali.

Kar je glede na naravne danosti normalno. Ker slovenski kreditojemalci so, kakršni so. Tisto, kar je solidnih, najde ponudnika tudi brez NLB, NKBM in Abanke. Tistim, ki so jim edina možnost ravno te, pa so možnost ravno zaradi tega, kakršne so bile doslej in menda več ne bodo. Skupni obseg kreditiranja bo tako na podlagi sanacije raje manjši kot večji.

Tako lahko podobno kot pri »resni in trdni« valuti tudi za »resne in trdne« banke rečemo, da bodo v bistvu pripomogle k deflacijskim silam, ki jih je v okolju že tako v izobilju. Kar je, kot kaže, tako zelo dobrodošlo, da se splača vložiti nekaj milijard, da bi lahko dobili še več tega. Greš po gozdu in nate pade veja. Hitro odšepaš v bližnjo trgovino, kupiš drago motorko, za katero ravno še napraskaš denar, se postaviš pod drevo in ga požagaš tako, da pade nate. Kar se mora, ni težko.

Podnapisi: če sta že šli Probanka in Factor v likvidacijo, bi lahko nadaljevali z zgodbo in s humano evtanazijo pospravili tudi velike tri. Ne kot enkratni šok, enostavno kot postopno ugašanje. Nekaj takega kot Keynes / Marxovo naravno odmiranje tistega, ki živi od donosa na kapital. Kljub temu, da slovenske banke pravzaprav sploh ne živijo od donosa na kapital :)

Seveda je res, da je vse to del procesa zdravljenja mačka po pretiranem žuru, ki »smo« ga izvajali »mi vsi« - torej: še ena obrobna država, ki ponavlja zgodbo mnogih pred njo po geografiji in času s kreditnim balonom in njegovimi posledicami. What do we learn from a crisis? In the short term, everything. In the medium term, something, In the long term, nothing.

Še dolgo dolgo se bodo razne ekipe prerivale, kdo je najbolj kriv in kdo naj največ plača (kar sta načeloma povsem ločeni tekmovalni disciplini). Še dolgo bo vulkan ljudske pameti, ki se je razživel podobno kot v času osamosvojitve, bruhal težke domislice o tem, kaj da se dogaja in kako da naj se to reši. Ker so politiki naprave za božanje volilcev, se jih bo verjetno dosti tudi uresničilo. Četudi le s takim dometom, da bo potem še več razlogov za tarnanje (in še bolj goreče bluzenje).

Cela štorija precej spominja na tistega grškega filozofa (Milwal, dopolni z imenom, hvala, morda Diogenes?), ki je hodil podnevi naokoli z lučjo in razlagal, da išče človeka. Torej človeka kot neko razvito, razgledano bitje. Ker je vladalo hudo pomanjkanje takšnih.

Tega, da bi se komu kaj sanjalo o tem, da obstajata svet in zgodovina izven Slovenije – kaj šele, da obstaja bogata zakladnica tujih napak - je v teh krajih zelo malo. Zato je treba vsakšrne bluze vedno znova ponavljati, vedno znova z glavo v zid in vedno znova ne pomaga nič razen srečanja z njim ali še to ne. Vendar kot kaže zgodba z Diogenom – in konec koncev to, kaj je iz Grčije nastalo skozi tisočletja - tudi to ni omejeno le na tukajšnjo lokacijo in sedanji čas.



Sladica

* Kako se znebimo težakov, ki pišejo kilometrske modrosti (kot je recimo današnji izdelek :)

* Nepremičninski davek v Grčiji: kupite vendar tole stanovanje, damo ga za 10.000 EUR, da se ga le znebimo. In da bo ob joku še smeh: gospod Dimitris Tsoukalas je prijavil 1 mio upokojitvenega bonusa. Do penzije je bil predsednik združenja sindikatov v bančništvu. Zdaj je poslanec. Poslanec Syrize :)

* Dragi nezaposleni! Lepo vas prosimo, zapustite državo, da bomo lahko znižali stroške sociale in postali zgodba o uspešni sanaciji.

* Zelo grobo bi rekli: tudi čefurji imajo svoje čefurje. V državi A zviška gledajo tiste iz B, oni iz B vihajo nos nad onimi iz C, ti se zgražajo nad onimi iz D in tako naprej... Bolgarska čustva ogrožajo prišleki iz Sirije. Theodore Adorno je temu, kako se ljudje obnašajo, ko pada gladina v koritu, rekel »kolesarska narava«: proti tistim zgoraj upogibaš hrbet, tiste spodaj pa pritiskaš.

* Evropska kriza je kot v tridesetih letih, pravite? Oh, ko bi le.

* Primer uspešnega ustvarjanja povpraševanja: 1 od 5 prebivalcev planeta ima pametni telefon.

* Delnice podjetja, ki izdeluje... Hm... Neke fancy smučarske jakne (ki sploh niso povezane z internetom... krrrr nekiiii :) ... so v začetku tedna začele kotirati po 10 EUR, zdaj so prek 14. V podjetju imajo sicer smisel za črni humor.

* Tetris je živ in se imenuje »nov bankovec za 10 EUR«.

* Facebook shrani vse, kar vnesete? Ne drži! Facebook shrani tudi tisto, česar ne vnesete.

* Just WTF.



* zadnji popravek: 16.12.13 17:35
(Tema: Nedeljsko kosilo 15.12.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#124681  19.12.13 12:09  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Vlada vašega bitcoina ne more printati"

vlada ali kdorkoli lahko komot printa bitcoin2, bitcoin3, bitcoin4...
(Tema: Pregled novic - 19.12.13 v forumu Pregled novic)


#124691 (odg: #124686 milwal)  19.12.13 13:36  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Samo tisto ni "vaš" bitcoin. Razlog, zakaj ga zanesenjaki sprejmejo kot plačilno sredstvo je ravno to, da je nenaprintljiv - prav ta Bitcoin.
a pa ves, koliko virtualnih valut ze obstaja?
(Tema: Pregled novic - 19.12.13 v forumu Pregled novic)


#124701 (odg: #124696 milwal)  19.12.13 13:54  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Ne vem. Najbrž cel kup - in nastane jih lahko virtualno mnogo... ampak "ena je čast", ali kako že rečejo nogometni navijači. In isto tukaj - dokler so navijači zvesti, sploh ni važno, koliko je dodatnih virtualnih številkic, ki jih bo kao omejeno mnogo, in boš kao za njih nekaj dobil.
to je seveda jasno, podnapisi pa so, da naravne danosti scasoma povozijo navijasko gorecnost. ce ne zaradi drugega, pac zaradi tega, ker nekaj drugega razvije boljsi ... marketing :)
(Tema: Pregled novic - 19.12.13 v forumu Pregled novic)


#124706 (odg: #124701 crt)  19.12.13 18:11  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

:P http://www.businessinsider.com/what-is-d...
(Tema: Pregled novic - 19.12.13 v forumu Pregled novic)


#124726  20.12.13 14:09  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Malih delničarjev NKBM ni več "

eh, ubogi mali, vsi se samo nanje spravljajo, kajneda :)

malih ni vec, srednjih ni vec, velikih ni vec, nobenih ni vec razen enega.
(Tema: Pregled novic - 20.12.13 v forumu Pregled novic)


#124741  22.12.13 10:16  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Tokrat kosila ne bo.

Tudi vi imate čez praznke gotovo lepše delo, kot da se v tem času sekirate, kaj se dogaja.
(Tema: Nedeljsko kosilo 22.12.13 v forumu Nedeljsko kosilo)


#124751  23.12.13 09:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

" pač pa bi se predvsem z izbiro kdaj in kaj kupiti ali prodati, skušalo miriti kapitalske trge in omejevati njihva nihanja."

a cmo kar rec plansko gospodarstvo al se se naprej igramo :)
(Tema: Pregled novic - 23.12.13 v forumu Pregled novic)


#124776  26.12.13 13:01  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Muslimanska bratovščina proglašena za teroristično organizacijo"

torej, neto pod crto...

- najprej je vladal oficir, mb pa je bila preganjana in razglasena za teroristicno.

- potem so bile volitve in mb je zmagala.

- danes namesto tega defacto vlada X oficirjev (21jih je v vojaskem svetu, se mi zdi), mb pa je preganjana in razglasena za teroristicno.

ziveli ljudska demokracija in facebook revolucija, katerih veliki dosezek je sprememba stevila oficirjev. in tisti mrtvi po poti, ki so bili vlozeni v tlakovanje poti z izhodisca na izhodisce.

(are humans smarter than yeast?)
(Tema: Pregled novic - 26.12.13 v forumu Pregled novic)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>