Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 13:41
1,68 %
9.544,04
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 29.05
-1,77 %
1.219,76
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'crt' ... OK

Uporabniško imecrt
Posebne lastnostiadmin, DS
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 11174, prvo: 09.03.06 08:06, zadnje: 30.12.15 07:12

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64 | 65 | 66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 75 | 76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 | 84 | 85 | 86 | 87 | 88 | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 | 110 | 111 | 112 | 113 | 114 | 115 | 116 | 117 | 118 | 119 | 120 | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129 | 130 | 131 | 132 | 133 | 134 | 135 | 136 | 137 | 138 | 139 | 140 | 141 | 142 | 143 | 144 | 145 | 146 | 147 | 148 | 149 | 150 | 151 | 152 | 153 | 154 | 155 | 156 | 157 | 158 | 159 | 160 | 161 | 162 | 163 | 164 | 165 | 166 | 167 | 168 | 169 | 170 | 171 | 172 | 173 | 174 | 175 | 176 | 177 | 178 | 179 | 180 | 181 | 182 | 183 | 184 | 185 | 186 | 187 | 188 | 189 | 190 | 191 | 192 | 193 | 194 | 195 | 196 | 197 | 198 | 199 | 200 | 201 | 202 | 203 | 204 | 205 | 206 | 207 | 208 | 209 | 210 | 211 | 212 | 213 | 214 | 215 | 216 | 217 | 218 | 219 | 220 | 221 | 222 | 223 | 224 | 225 | 226 | 227 | 228 | 229 | 230 | 231 | 232 | 233 | 234 | 235 | 236 | 237 | 238 | 239 | 240 | 241 | 242 | 243 | 244 | 245 | 246 | 247 | 248 | 249 | 250 | 251 | 252 | 253 | 254 | 255 | 256 | 257 | 258 | 259 | 260 | 261 | 262 | 263 | 264 | 265 | 266 | 267 | 268 | 269 | 270 | 271 | 272 | 273 | 274 | 275 | 276 | 277 | 278 | 279 | 280 | 281 | 282 | 283 | 284 | 285 | 286 | 287 | 288 | 289 | 290 | 291 | 292 | 293 | 294 | 295 | 296 | 297 | 298 | 299 | 300 | 301 | 302 | 303 | 304 | 305 | 306 | 307 | 308 | 309 | 310 | 311 | 312 | 313 | 314 | 315 | 316 | 317 | 318 | 319 | 320 | 321 | 322 | 323 | 324 | 325 | 326 | 327 | 328 | 329 | 330 | 331 | 332 | 333 | 334 | 335 | 336 | 337 | 338 | 339 | 340 | 341 | 342 | 343 | 344 | 345 | 346 | 347 | 348 | 349 | 350 | 351 | 352 | 353 | 354 | 355 | 356 | 357 | 358 | 359 | 360 | 361 | 362 | 363 | 364 | 365 | 366 | 367 | 368 | 369 | 370 | 371 | 372 | 373 | > | zadnja

#130301 (odg: #130291 teflon)  03.09.14 10:57  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[teflon]

Cene danes naj bi bile precej nižje (recimo tule: http://www.ece.si/soncna-elektrarna:1100-1500€, kar mi je sumljivo nizko, če so gradbeniki v bližini. Ravno gledam ponudbe za tlakovanje dvorišča in so cene višje?!).
resitev se ponuja kar sama, samo se dopustno mehansko obremenitev panelov preveri :)

(Tema: Nedeljsko kosilo 31.8.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130316 (odg: #130306 kolega)  03.09.14 12:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[alexd]

ok, to vse skupaj domnevamo, ampak novi paneli so potem vseeno boljša stvar in to za 15% cene izpred 8 let? huh, sploh si ne drznem delati projekcij v prihodnje.
jah... poglej racunalnike...

(Tema: Nedeljsko kosilo 31.8.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130321 (odg: #130311 teflon)  03.09.14 12:39  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[teflon]

povratna doba raztegne na 20 let (spet, če ni še kakih drugih stroškov).
karkoli, kar ima dobo 20 let, je po moje ze za v predal "kud koji mili moji", ker glede na obstojece zivahno mutiranje, kaj vse je mozno, enostavno ne mores kaj konkretnega povedati. pa ne zacne se to sele pri 20.

(Tema: Nedeljsko kosilo 31.8.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130336 (odg: #130331 teflon)  03.09.14 15:19  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

plus to, da v primeru izpada mreze bo vendarle imel nek strom v hisi vsaj nek cas.
(Tema: Nedeljsko kosilo 31.8.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130406  08.09.14 23:23  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Kosilo danes bo. Vendar še ni znano, kdaj. Morda bo pozno zvečer, morda pa celo jutri zjutraj. Logično, saj zato se mu pa reče kosilo.

***

update: zacenja kazati na ponedeljkovo vecerjo.

update2: no, to enostavno ne znese... zdajle sem šele fertik z drugimi zadevami.

getting old ain't for pussies but it sure beats the alternative... nekaj v tem smislu, samo v kontekstu obsega dela :)



* zadnji popravek: 08.09.14 23:23
(Tema: Nedeljsko kosilo 7.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130506  09.09.14 09:06  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Ali lahko imamo evropo dolgoročno razdeljeno na delujoči sever in socialno vzdrževani jug?"

naceloma to spila v usa... mogoce ni ravno sever-jug, so pa konsistentno iste drzave neto dajalke ali prejemnice.
(Tema: Pregled novic - 09.09.14 v forumu Pregled novic)


#130531 (odg: #130331 teflon)  10.09.14 09:33  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

http://www.theguardian.com/commentisfree...
(Tema: Nedeljsko kosilo 31.8.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130646  14.09.14 18:08  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed: Alenka Bratušek je startup leta

V zadnjem letu-dveh se je tudi v Sloveniji kar razmahnila kultura startupov, torej mladih, majhnih, tako rekoč garažnih podjetij (tega pojma nikar ne omenite inšpekciji za delo), ki bi lahko imela potencial postati nove zvezde – kar bi izstrelilo kvišku njihove ustanovitelje in po možnosti potegnilo za sabo navzgor še celo državo.

Ena od pomembnih lastnosti podjetnika je, da je zelo dober v iskanju situacij, iz katerih je mogoče kaj potegniti. Druga je, da ne izgublja časa z velikimi količnami tehtanja in prestopicanja, temveč se zadeve zelo hitro konkretno loti. Tretja je, da projekte, ki kažejo znake hiranja, hitro odreže in se loti novih. In nenazadnje: v njem se morata srečati prava mera pameti in sreče.

(Lahko bi rekli, da so iskane osebnostne lastnosti podobne kot pri borznem trgovanju.)

No, če to pogledamo s povsem mirnim očesom, brez obremenjenosti s tem, kakšna da bi življenje in svet morala biti, je jasno, da imamo odlično kandidatko za naslov startup leta. To je Alenka Bratušek.

* Alenka Bratušek je diplomirala iz tekstilne tehnologije, kar je lepo, saj vseskozi poslušamo, da potrebujemo v politiki več ljudi, ki niso (samo) družboslovci. (OK, kasneje je na FDV magistrirala iz WTF, ampak osnova drži. Razen tega je na socialistični predhodnici FDV, torej FSPN, diplomiral Janez Janša, so what?)

* Alenka Bratušek je, ko ni dobila službe v svoji osnovni panogi, prestopila tja, kjer je služba bila, torej v javni sektor – kot vodja direktorata za proračun; in to v času ministra Bajuka, čeprav z njim ni bila strankarsko združljiva; nakar je v času službovanja večkrat zamenjala stranko, tj. prestopila na hitrejši vlak.

* Alenka Bratušek je, ko se je v času Pahorja njeno področje dela, torej proračun, izrecno in jasno odpravilo v 3pm, uspešno znova zamenjala dejavnost in se preusmerila v čisto politiko.

* Za začetek je postala kar predsednica vlade.

* Kot predsednica vlade se ni obremenjevala s tem, čemu vse je včasih nasprotovala, temveč je izvajala tisto, za kar so podlago postavili tisti pred njo, torej Janša in Šušteršič – dvig DDV, slaba banka, masivna sanacija bank.

* To je izvajala dovolj ne-katastrofalno in hkrati v dovolj prijaznem makro trendu, da so se tržno zathevani donosi na slovenske dolgoročne obveznice v času njenega predsedovanja vladi razpolovili in dosegli rekordno nizke vrednosti.

* Ko so se bogovi in ljudstvo vseeno odločili, da imajo vlade poln kufer, se je Alenka Bratušek evakuirala z mesta predsednice vlade v Evropsko komisijo; ker tega zanjo ni storil nihče drugi, se je predlagala sama in pri tem uspela.

* Čez eno leto bo Alenka Bratušek imela prijetno bruseljsko življ€nj€, vsi, ki vsak dan ves dan razlagajo, kako neumna in nesposobna da je, pa bodo še naprej imeli samo to.

Zdaj pa recite, da to ni zgodba o uspehu, podjetniški case study in startup leta. Ustreza tudi zadnji korak – ko podjetje postane dovolj uspešno, zapusti Slovenijo. Kdo je tu neumen in nesposoben?

Glavna jed: S Škotsko ali brez nje

Da sploh imaš stališče o tem, ali naj bo neka oddaljena država samostojna ali ne, je v bistvu znak prevzetnosti – najprej te, da sploh kaj veš o tematiki in potem še te, da naj bi to stališče koga zanimalo. Ampak dajmo vseeno. Recimo, da je alibi tudi to, da smo se v Sloveniji ne tako dolgo nazaj to že šli in se zato lahko počutimo posebej poklicane, ko gre za osamosvojitve.

Kot najbrž ogromna večina ljudi, ki berejo o škotskem referendumu ali o njem celo govorijo, nisem prebrskal vsake zadnje drobtinice. Kar me seveda ne ovira, da ne bi imel mnenja :)

* »Če bi v 2012 nekomu razlagali, da bo čez dve leti evroobmočje še vedno celo, razpadla pa bo VB, bi mislil, da se vam je zmešalo. Pa poglejte, kje smo zdaj.« (Neil Irwin, NYT).

* Trenutno je videti, da bo izid tesen NE, kar bi bilo podobno kot pri zadnjem izvedenem referendumu o samostojnosti Quebeca v devetdesetih letih. Kljub razgretim čustvom tistemu ni sledila državljanska vojna in tudi na Škotskem je ni pričakovati. Ali je brezvezno to sploh omenjati ali ne, je v kontekstu današnjega sveta, ki nas rad spomni, kako široke so meje možnega, prepuščeno okusu bralca. (PS. Kako je z željo po samostojnosti v Quebecu danes)

* Banke s sedežem na severu se selijo na jug (znotraj VB pač) zato, da bodo lahko, če je treba, še naprej deležne umetnega dihanja s strani BoE; ter zato, ker je bonitetna ocena finančnih (in drugih) podjetij rada odvisna od bonitete države, znotraj katere imajo sedež. Tu ne gre za to, da bi morebitna samostojna Škotska bila takojšnja katastrofa, temveč za to, da zanjo relevantnih podatkov enostavno ni, kar bi lahko bil logistični in vsebinski problem, tudi če bi ga formalno obšli s podedovanjem ratinga VB do oblikovanja novega. Tudi če bo tokratni izid NE, je lahko v interesu podjetij, da se preventivno preselijo, če računajo, da se bo zgodba še ponavljala.

* Politiki, ki podpirajo škotsko neodvisnost, (meni) ne dajejo vtisa, da bi imeli v celoti razdelane načrte glede valute. Videti je, kot da je v igri varianta, da bi še naprej uporabljali GBP ne glede na to, da je BoE nenavdušena. To se seveda da, enako kot lahko na primer Črna Gora na svojo pest uporablja EUR. Vendar to tudi pomeni, da imaš na voljo toliko valute, kolikor si je pripeljal v državo s trgovinskim presežkom. Kar ne pride samo od sebe.

* Jasno je, da lastna valuta pomeni eno komponento suverenosti več in lahko še zlasti v nerožnatih časih, kakršni so, vsaki državi veliko pomaga pri gospodarski politiki. Ravno vprašanje valute in gibalnega prostora, ki iz nje izhaja, je eno ključnih vprašanj za jug EMU. Da kljub temu ni videti resne zagretosti za lastno valuto, med drugim sugerira, da vse lepe zgodbe o tem, kako Škotska absolutno lahko zapre proračun, saj ima vendar morska črpališča nafte, ne prepričajo v celoti niti tistih, ki jih sporočajo.

* Ljudje, za katere je proračun še zlasti pomembno vprašanje, ker so od njega življenjsko odvisni – tu ne mislim na tisto, čemur bi v Sloveniji z zelo veliko mero lepotičenja rekli »javno-zasebna partnerstva« , temveč predvsem na upokojence – niso ljubitelji negotovosti. Temu primerno so upokojenci močna baza pričakovanih glasov proti.

* Škotska bi lahko kot majhna država z anglosaškim pravnim sistemom na primerno obrobni, a vendarle logistično super dosegljivi lokaciji bila čudovit offshore center. Če se vam to zdi wtf, googlajte na primer pojem scottish limited partnership. Vendar a) je lokalna škotska politika znana po določeni, kako bi se izrazil, premoči levice - "Labour supporters are fond of pointing out that there are more pandas in Scotland than there are Conservative MPs" - ter b) offshore centra sta ob primerni uporabi že VB in Irska, torej neposredni sosedi. Zato si težko predstavljam Škotsko kot evropski Delaware.

* Škotski politiki si želijo, da bi samostojna država vstopila v EU. Morda se glede na trende v tej želji skriva nek oksimoron. Kakorkoli: takšno članstvo ne bi bilo niti avtomatično (kot si želijo) niti zlahka pridobljeno, ker močne članice EU ne želijo poslati pozitivnih signalov svojim trenutno še sestavnim delom, ki bi lahko imeli podobne namene. Pridružitveni sporazum, če do njega pride, poleg tega avtomatično pomeni tudi namen vključitve v evroobmočje. Biti odvisen od ECB / Bundesbanke je glede na dosedanje vtise zgodba s še dosti bolj tragikomičnim potencialnom kot biti odvisen od BoE.

Grob, ne pa nujno napačen povzetek bi po mojem vtisu bil takšen: Škotska je Slovenija z nafto.

Nafte ni ravno arabsko mnogo, kakšnih drugih očitnih unikatnih prednosti, na katere bi se lahko mlada država oprla, pa je še manj. Odločitev za samostojnost bi tako sicer bila psihološko zelo človeška, ekonomsko pa vprašljiva. To je lepo že pred časom razložila JK Rowling, ki je še naprej zelo predreferendumsko aktivna. Posebej aktulna je zato, ker se očitno spozna na čaranje, to pa je v takšnih trenutkih najbolj dejavna panoga.

Sladica

* Ali je za politične vodje tvegano, če zamenjajo smer za 180 stopinj, ker bi lahko izgubili zveste sledilce? Ne, ni.

* Prihaja največji padec cen rabljenih avtov ever.

* Kateri rekreativni investitorji so najbolj uspešni? Tisti, ki pozabijo, kje imajo naloženo.

* Fedovo poročilo o finačnem življenju gospodinjstev pravi: povprečje prejemkov je v času 2010-2013 šlo gor, mediana pa dol. Ne, to ni nemogoče. Pomeni samo, da je vse rasti bila deležna dovolj majhna dovolj visoko umeščena podmnožica. Mediana je sicer v zadnjih 10 letih, torej od vrha v 2004, nižja za 12%.

* Robotski natakarji so bili v igri že v osemdesetih. (In druge zanimive zgodbe v tem blogu, recimo tale o Uberju.)

* Prodajajo se Porošenkove tovarne čokolade.

* Terminske pogodbe na bitcoin.



* zadnji popravek: 14.09.14 18:08
(Tema: Nedeljsko kosilo 14.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130676 (odg: #130646 crt)  15.09.14 08:34  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Why Braveheart is wrong about Scottish history, in 3 clips http://vox.com/e/5891924
(Tema: Nedeljsko kosilo 14.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130681 (odg: #130676 crt)  15.09.14 08:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

http://blogs.ft.com/off-message/2014/09/...
(Tema: Nedeljsko kosilo 14.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130711 (odg: #130671 ciciban)  16.09.14 21:48  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

se nekaj avtomobilskega, ko je ravno ciciban odprl...

https://twitter.com/SardonicaX/status/51...
(Tema: Nedeljsko kosilo 14.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130726 (odg: #130721 matic7)  17.09.14 07:59  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[matic7]

o jej :)



tole pa je ekstremni upad.
meni se zdi sicer zlasti kuku, kako lahko kdo v grciji, kot je danes (ie. komunikacija na ravni molotovke), pride na idejo, da bi nabavil vec kot nic porschejev. cisto tako v smislu cost benefit.

(Tema: Nedeljsko kosilo 14.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130771 (odg: #130746 crt)  22.09.14 20:50  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ekola
(Tema: Nedeljsko kosilo 21.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130746  23.09.14 06:04  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

... Bo verjetno nedeljska večerja, v igri pa sta tudi ponedeljkov zajtrk in ponedeljkova večera.

***

Predjed & glavna jed: Kaj če prirediš zabavo, pa nihče ne pride

ECB je začela izvajati program TLTRO – torej kot v sorodnih prejšnjih krogih deljenje ultra poceni denarja bankam, vendar tokrat z ostrejšimi omejitvami, kaj je treba početi z njim in česa ne. V enem od preteklih nedeljskih kosil ste lahko brali o tem, da je stvar podobna par britanskim posojilnim akcijam in kako se tiste niso ravno izkazale.

Bolj klavrn je tudi prvi vtis TLTRO. Od kvote 400 mrd EUR je bilo povpraševanja za komaj nad petino, kar je pod že tako skromnimi pričakovanji (83 vs 100 mrd). To je – pozor - manj, kot pa so banke v času, odkar je bil program napovedan, vrnile prejšnjih posojil ECB.

To je normalno. O tem smo se že pogovarjali. Obstaja struktura nekreditiranost. Tisti, ki želi kredit, je tisti, ki mu ga banka ne sme dati, če noče ponoviti zgodbe z visokimi vzponi in globokimi liknjami. Tisti, ki bi mu ga lahko dala, pa ga ne rabi in ne želi. Če bi želeli res povečati kreditno aktivnost, bi tako morali povečati rizičnost za banke in povrhu še »prisiliti« njhove stranke, naj se vendar zadolžujejo. In tako bi počasi le pririnili do stanja kot pred krizo. Ki se mu reče stanje pred krizo zato, ker mu je sledila kriza.

V teoriji se temu reče likvidnostna past: letaš naokoli in prosiš vse, naj vendar vzamejo denar, oni pa se smejijo. Kako je tam, kjer likvidnostno past že dolgo poznajo? Takole: obrestne mere so efektivno negativne, zasebni sektor pa kopiči gotovino in depozite. Kakšna sreča, kajneda, da je tu Mati Država, ki vedno vskoči, kadar drugi nočejo, tudi kadar se nočejo zadolževati :)

No, kakorkoli – TLTRO po dosedanjih vtisih ni ravno nekaj, kar bi bistveno spremenilo evrsko likvidnost. Bilanca ECB je – pozor – za tretjino kot pred dvema letoma. Denarna politika ECB je tako defacto restriktivna ne glede na formalno nižanje obrestnih mer.

Je pa bilo vseeno vzeto kot signal, da je ECB pripravljena delati nadaljne korake v smeri velikodušnosti, čeprav v značilnem ledeniškem tempu. Kar je vplivalo na EURUSD. Kar je neprimerno boljše kot kamen v hrbet. Čeprav se lahko izkaže, da bo neto gledano samo pomagalo krpati bolečine zaradi izpada prometa z Rusijo.

Ampak, ampak... Če bi ECB delovala še bolj velikodušno, bi lahko nastala inflacija!!!1!!!1oneoneone

Yeah right.

Nekoč je bil en stric, ki je rekel: inflacija je znak pomanjkanja discipline. Poskrbel bom, da cene ostanejo stabilne. To bodo uredili moji udarni oddelki. (Podrobnosti so prepuščene za vajo bralcu. Naj namignem, da je potem uspešno z bypassom prek »Instituta za raziskavo kovin« natisnil maso denarja in se tako pripravil za nadaljne podvige. Že takrat je strašenje z inflacijo bilo odlično marketinško orodje, ki je omogočilo v ozadju početi druge stvari.)

Morda (upajmo) se spomnite sveta pred 5 leti. Torej leto po začetku obsežnih bolj kot ne usklajenih tiskarskih programov v največjih svetovnih centralnih bankah. Takrat je bilo že popularno razlagati, kako da je tik pred vrati hiperinflacija, kako da je nujno vlagati v zlato in kako da se bodo vse oprijemljive stvari, na primer surovine, samo še dražile, v kolikor jih ne bo tako ali tako sploh zmanjkalo. In ves Zahod bo šel v tri krasne, primat pa bodo prevzele dežele BRIC, kjer je menda Zdrava Rast.

Danes je indeks cen surovin dosegel 5-letno dno, srebro 4-letno, rast gospodarstev in borznih indeksov v BRIC peša, odnosi z Rusijo so že blizu hladni vojni. Najhuje pa je v Švici, kjer je bilanca centralne banke ob res brutalnem tiskanju za umetno nižanje tečaja CHF cca trikratnik BDP – česar ni v nobenem drugem razvitem gospodarstvu in ne, tudi v Sloveniji ne – zaradi česar so imeli letos avgusta, kar je zadnji znani podatek, inflacijo v višini 0,1%.

In ko se bo naslednjič pojavil nek ugledni strokovnjak ali bognedaj politik, ki bo z resnim obrazom razlagal, da če bo X, potem bo zagotovo Y in je treba zato nujno narediti Z... Bo to spet hit.

Zato je pravzaprav neumno hudovati se na tiste, ki jim veliko pomeni to, katera diva je kaj oblekla, kdo se je s kom dal dol in v katero smer si češe obrvi Fredi Miler. Ker je to veliko manj škodljivo kot zaljubljenost v velike ideje in zelo pomembna pravila.

Sladica

* Marela nadzora ECB se bo razpela čez 120 največjih bančnih skupin, ki imajo skupaj 80% bilančne vsote evropskega bančnega sektorja. Te so dokaj enakomerno porazdeljene med članicami. In potem je tu še več kot 3.000 manjših bank. Od tega jih je polovica v Nemčiji.

* Bil je insider. Prepovedane informacije si je pisal na papirnate serviete. Da ga ne bi odkrili, jih je pojedel.

* Ameriške oblasti želijo premlatiti podjetja, ki imajo zaradi ugodnih davčnih učinkov sedež v tujini in od tam vodijo podružnico v ZDA. Kar bi lahko bilo nerodno za evropska podjetja s podružnicami v ZDA, ker je njihova struktura prav takšna.

* Katastrofa v Venezueli: pomanjkanje vsadkov za povečanje prsi.

* Več kot 75 let življenja je preveč.

* Vrh mediane prihodkov ameriških gospodinjstev je bil... Pred 15 leti. (Malo bolj podrobno. Tule pa še variacije med zveznimi državami.).

* Avstralija – 20 let brez recesije. In potem?

* V Libiji imajo (vsaj) enega ministra za nafto preveč.



* zadnji popravek: 23.09.14 06:04
(Tema: Nedeljsko kosilo 21.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130781  24.09.14 09:18  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

" kulminacija človeške produktivnosti v obliki pisarniškega delavca, ki poleg še hodi po tekočem traku, da ohranja kondicijo."

generiranje elektrike ni nic omenjeno... brez veze :)
(Tema: Pregled novic - 24.09.14 v forumu Pregled novic)


#130866 (odg: #130861 Osojnik)  27.09.14 10:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Osojnik]

Iz Slovenije sta denar ECB črpali Sberbank in Unicredit

ali nismo v svobodnem svetu prepovedali dostop ruskim bankam do "našega" kapitala - ??
sankcije se nanasajo na to, da ne morejo plasirati svojih papirjev.

lahko pa se, kot kaze, subjekti v njihovi lasti zadolzijo direktno pri ecb.
(Tema: Pregled novic - 19.09.14 v forumu Pregled novic)


#130901 (odg: #130886 crt)  29.09.14 20:34  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ekola
(Tema: Nedeljsko kosilo 28.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130886  29.09.14 20:36  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Bo. Najbrž zvečer, morda pa v ponedeljek. You know the drill by now :)

***

Predjed & glavna jed: koliko več od čistilke naj zasluži direktor?

Na DS ste lahko že nekajkrat zasledili omembo podatka, da mediana prejemkov gospodinjstev v ZDA že od leta 1999 peša – da torej 15 let, kar v življenju ene generacije ni ravno kratka doba, pot ni peljala niti premočrtno niti obotavljajoče naprej in navzgor, temveč zlagoma nekam v tri krasne.

Več kot celotni učinek rasti BDP se je tako prevedel v rast prejemkov tistega sloja prebivalstva, pri katerem so pač... Najvišji. Pri tem so najbolj na očeh šefi veliki javnih družb in vladni funkcionarji.

Profesor Norton s komunajzarsko šiviljskega Harvarda in njegov tajski kolega Kiatpongsan sta si v tem duhu zastavila naravnost slovensko serijo vprašanj: koliko tisti zgoraj zaslužijo? Koliko drugi mislijo, da zaslužijo? Kaj pa menijo o tem, koliko bi “smeli” zaslužiti?

S tem sta se ukvarjala na vzorcu 55 K sogovornikov v 40 državah, kot hard data pa sta pregledala zaslužke menedžerjev velikih podjetij ter vladnih ministrov in jih primerjala s prihodki nekvalificiranih delavcev. Citirata tudi raziskave predhodnikov o ocenah in željah javnosti na temo najvišjih plač.

Na celotnem vzorcu je ocenjeno razmerje (torej to, kako si ga ljudje predstavljajo) med plačo direktorja in nekvalificiranega delavca znašalo 10, zaželeno (kaj ljudje smatrajo za pravilno, pravično in pošteno) pa 4,6. Za ministra je ocenjeno razmerje znašalo 8,3, želeno pa 3,6.

Najvišjo oceno razmerja za direktorje so dali anketiranci v Južni Koreji (42), najnižjo na Danskem 3,7. Najvišje želeno razmerje je bilo 20 na Tajvanu in 2 na Danskem. Torej: šiviljsko komunajzarski – dodajmo še udbomafijski, ker to je pa že res od sile – anketirani Danci so menili, da lahko veliki šef zasluži kvečjemu dvakrat toliko kot čistilka.

Kakšna pa so resnična razmerja?

Ekstremen primer so ZDA, kjer je razmerje med povprečno letno plačo direktorja v podjetju, uvrščenem v indeks S&P 500, in povprečno plačo drugih zaposlenih v polovici stoletja od 1965 dalje zraslo z 20 na 365. Anketirani Američani so menili, da razmerje znaša desetkrat manj, 30; kot pravega pa so v povprečju določili malo pod 7.

Primer, ko je dejansko razmerje desetkratnik ocenjenega, so poleg ZDA tudi Danska, Švedska, Norveška in Švica – pri čemer so bili anketiranci na Norveškem in Švedskem enako komunajzarsko šiviljsko udbomafijski kot Danci, torej z zaželenim večkratnikom okoli 2. Dejansko razmerje je 48 za Dansko, 58 za Norveško in 89 za Švedsko.

Primera izrazito visokih dejanskih večkratnikov so poleg ZDA še Švica, Nemčija (obe okoli 150) in Španija (127).

Številka 12, ki je bila predlagana kot zakonska omejitev na nedavnem referendumu v Švici (in bila dvotretjinsko zavrnjena), sovpada z ocenjenim večkratnikom v tej državi.

In zdaj ekstra zanimivi del...

* Zaželeno razmerje je bilo povsod enomestno, torej pod 10, s koncentracijo okoli 7.

* Zaželeno razmerje je bilo zelo trdoživo na nihanja lastnosti anketirancev – glede tega, koliko so stari; kako izobraženi so; kje znotraj družbene lestvice vidijo samega sebe; kako vrednotijo svoje prejemke glede na to, kaj jim po lastnem mnenju pripada.

* Nihanja v želenem razmerju so bila zelo majhna celo glede tega, kako anketiranci vrednotijo prihodkovno neenakost v svoji državi ter kako samega sebe politično opredelijo. Tako so denimo “levičarji” ciljali na številko 4, “desničarji” pa na 5. “Ekstremni desničarji” so s številko 4 dokazali, da je tudi politični globus okrogel. Med tistimi, ki so menili, da so razlike v državi absolutno prehude, ter tistimi, ki se s tem nikakor niso strinjali, je bilo komajda kaj razlike (4,7 vs. 4,8).

Kje je Slovenija?

Za štos sem pogledal podatke o plačah nekaterih uprav velikih javnih družb v Sloveniji iz 2011 (ker so bili ravno ti pri roki). Veliko jih pleše okoli 100 K EUR bruto letno. Višje od tega je majhna skupina v rangu 200-300 K (Salus, Gorenjska banka...), absolutno pa izstopa sveti Cole, zavetnik sekte krkofilov, z več kot 600 K. Tudi On tako še vedno ni ravno Amerika, še celo Švedska ne. Norveška ali Danska pa že.

Kaj reči o tem?

Seveda lahko o vsakršnem anketiranju rečemo marsikaj. Po eni strani to, da se je vedno mogoče potruditi in izbrati takšen vzorec, ki potrdi tezo, ki jo želimo dokazati. In da so gotovo po državah tudi nihanja v tem, koliko šefi zaslužijo ob plači.

Po drugi strani pa, da širina vzorčenja lahko zgladi veliko šuma in da je pogosto presenetljivo, kako magari zelo majhni vzorci po tistem, ko jih povečamo, še vedno kažejo enake rezultate. In seveda, da Harvard Business School morda vendarle ni prvi kandidat za leglo egalitarizma in uravnilovke. Osebno tako ne bi upal trditi, da so rezultati brezvezni.

Ljubitelji številk najdete več tukaj:

- HufPost

- Business Insider

- psychologicalscience.org

Sladica

* Kitajski internet je spomenik cenzuri in nesvobodi. In zato... je kitajsko internetno podjetje uspešno začelo borzno kotacijo v ZDA in je vredno več kot Facebook ali Amazon. Btw, Amazon in Google nimata za burek – DHLjevi droni že dostavljajo.

* Kdo tudi nima za burek? Poglejmo... V Koreji je navečja uspešnica domačega trga vseh časov film, ki prikazuje določeno zgodovinsko dogajanje. Zdaj policija raziskuje, ali način, kako je prikazana določena oseba v njem, predstavlja žaljivo obdolžitev. Pritožili so se njegovi potomci. Menda filmska zgodba podpihuje sovraštvo do njih. To je možno samo v Sloveniji! Ampak čakajte... Gre pa za dogajanje v 16. stoletju. Partizani in domobranci so amaterji.

* Dandanes je težko biti diskografska hiša. Posel zamira. Ampak čakajte... Imamo novinca, ki se mu lahko posreči... Pornhub :)

* Obdavčimo luksuzne nepremičnine v lasti tujcev s 4% letno! - Pravijo v šiviljsko komunajzarskem New Yorku. Bonus: gostota prebivalstva na Manhattanu je danes večja kot pred sto leti za... Dvakrat? Trikrat? Desetkrat? Manjša je.

* Od leta 2016 predvidoma največ 20% tujega lastništva v ruskih medijih. Ni samo poziranje, praktične posledice so recimo za ruski Forbes. Bonus: ruski regulator komunikacij je obvestil Google, Facebook in Twitter, da spadajo pod poleti sprejet zakon, ki zahteva hrambo podatkov o ruskih uporabnikih znotraj Rusije (in druge radosti).

* Yelp je online register ponudnikov raznih storitev, katerega pomemben del so uporabniške ocene. Deluje že dolgo. Skozi čas so se pojavile zgodbe, da se ukvarja tudi z izsiljevanjem: plačajte, ali pa boste pri nas na slabem glasu (to je možno samo v Sloveniji!). Svojevrstna oblika protiudarca je mala italijanska restavracija, ki nudi popuste gostom, ki bi ji na Yelpu dali čim slabšo oceno.

* Naftna družba Continental Resources skuša prepričati svet, da je njen šef neuporaben. Wtf? Jah... če bi se izkazalo, da je koristil poslovanju družbe, bi to imelo drage posledice za njegovo ločitev.



* zadnji popravek: 29.09.14 20:36
(Tema: Nedeljsko kosilo 28.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#130911  30.09.14 09:03  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

"Kaj se lahko naučite od rednega spremljanja borznih cen [usatoday.com]

Da je življenje prekratko za take neumnosti in da raje glejte ptice ali drevesa."

ti si nas :)
(Tema: Pregled novic - 30.09.14 v forumu Pregled novic)


#130951 (odg: #130941 sejad)  01.10.14 07:20  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

kot je bilo citirano zgoraj.

osnova je ta, da tudi ce bo tempo pocasnejsi od pricakovanega (kar se komot zgodi, jaz celo mislim, da bo cakanje zelo dolgo), so vendarle usa blizje zacetku novega obrestnega ciklusa, ker so glede na makro dogajanje vsaj orientirane navzgor. v nasprotju s tem je eu se globoko v iskanju same sebe in se ni niti opravila vseh moznih monetarno-velikodusnih potez, po katerih makro situacija v njej klice.

no, omejitev tega zgora - in s tem mozna motnja za valutna pricakovanja -j je, da gre za laboratorijski pogled. kajti ecb je v real life mnogocelicni organizem z resnimi koordinacijskimi problemi, ki malo spominja na kolektivno predsedstvo jugoslavije. tako da je razpon moznih potez bistveno vecji, kot ce bi se ravnali po tem, kaj bi bilo koristno. kar vidimo konec koncev ravno po tem, kako dolgo je bil doslej eur mocan proti usd.



* zadnji popravek: 01.10.14 07:20
(Tema: EUR/DOLAR v forumu Razno)


#131061 (odg: #131056 milwal)  04.10.14 10:39  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

oce me je se enkrat pred osnovno solo ucil, naj gospo/da, ki skrbi za javni wc, vedno lepo pozdravim in tudi tako imenujem. ker mene nic ne stane, tej osebi lahko pa polepsa dan. odlicen cost benefit.

(Tema: Pregled novic - 29.09.14 v forumu Pregled novic)


#131066 (odg: #131046 A123)  04.10.14 10:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[A123]

Če ga na Googlu lahko ga verjento lahko tudi tukaj? Ali pač ne?
naceloma je tako, da ce jasno izrazis svojo zeljo, kar po moje si, ti bo ekipa brzkone ustregla.

nima pa to nobene zveze z googlom kot zelo posebnim primerom.

(Tema: Izbris profila v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#131086  05.10.14 11:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Kosila danes ne bo.

Morda bo v ponedeljek, ampak dvomim, ker je do cca srede vse polno.

(Tema: Nedeljsko kosilo 5.10.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#131126 (odg: #131106 Tomaz26)  06.10.14 16:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ne cakat srede, cakaj naslednjo nedeljo... takrat pa bo.
(Tema: Nedeljsko kosilo 5.10.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#131136 (odg: #131126 crt)  06.10.14 17:37  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

http://t.co/m7uPgjew8k
(Tema: Nedeljsko kosilo 5.10.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#131256 (odg: #131236 emanuel goldstein)  08.10.14 14:23  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

se najbolj pa pomaga, ce imas dovolj selektiven spomin - potem si vedno car ne glede na realnost :)

(ki pove, da tebi ni nihce izbrisal profila, niti prejsnjega niti sedanjega)

(pa pustimo zdaj stat, ali so se v occupy wall street ukvarjali s tem, da je koga treba ne samo obdavciti, temevc tudi skopiti)



* zadnji popravek: 08.10.14 14:23
(Tema: Izbris profila v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#131291 (odg: #131276 milwal)  09.10.14 09:03  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[milwal]

Če se greš v gostilno na smrt napit, si pijanec. Gostilničar je uspešen podjetnik, kelnerca pa dobra delavka :-)

Če ostaneš doma si varčen človek, gostilničar je propalica, kelnerca pa brez službe :-)
:)))
(Tema: Resnica, laži, manipulacije v forumu Izdivjalnica)


#131316 (odg: #130646 crt)  11.10.14 10:23  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ce je ob zadnjih dogodkih morda kdo podvomil v startup leta -- nc bat:

"Po naših informacijah, ki prihajajo iz Bruslja, si je Alenka Bratušek na zadnjem pogovoru s predsednikom evropske komisije Jeanom-Claudom Junckerjem, po katerem je odstopila od kandidature za podpredsednico komisije, v zameno za ta odstop zagotovila službo v bodočem Junckerjevem kabinetu, z mesečnimi prejemki med 12 in 15 tisoč evri ter plačanim bivanjem v evropski prestolnici."

http://www.pozareport.si/?Id=politika&Vi...
(Tema: Nedeljsko kosilo 14.9.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#131328 (odg: #131323 crt)  12.10.14 18:40  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ekola
(Tema: Nedeljsko kosilo 12.10.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


#131323  12.10.14 20:34  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Predjed & glavna jed: Party like it's 2010

Pet let velikodušnosti največjih centralnih bank (na podlago skoraj 15-letne japonske velikodušnosti) ni pridelalo hiperinflacije. Še več, ni prineslo niti povišane inflacije. Glavni igralci se danes še vedno ukvarjajo s tem, kako utrditi inflacijska pričakovanja – po tistem, ko je jih inflacija inflacijskih napovedi razvrednotila.

Pred štirimi leti je Fed prejel pismo, v katerem se ekonomisti in upravljalci visokega javnega profila zgražajo nad stimulativno politiko in napovedujejo inflacijo. Zasukalo se je zelo drugače, vendar jim ni nerodno

Zlato, za katerega baje Vsi Vemo(TM), da lahko samo raste in da povrhu zvesto spremlja cenovni trend moških oblek, je tam kot pred štirimi leti - poleti 2010, njegov še malo bolj odpuljeni mlajši brat srebro prav tako.

Tam kot pred štirimi leti je tudi baker – klišejsko znan kot “dr. copper”, zdravnik, ki zna najbolje oceniti gospodarsko zdravje. Še malo dlje nazaj kot štiri leta je uspelo priti železu.

Nafta? Na 4-letnem dnu. (Okej – če se pogovarjamo o severnomorski. Teksaška je na 2-letnem.)

Hrana? Uganili ste – na 4-letnem dnu. Nekateri celo pravijo (stvar košarice najbrž, ali pa da glede na vse doslej našteto ne bi bilo preveč dolgčas), da na 15-letnem. Saj ne, da med 4 in 15 ne bi bilo razlike. Ampak kakorkoli obrnete, bi tudi na tem področju težko ignorirali, da trg raziskuje preteklost. In to ob tem, da je v Ukrajini kot velikem igralcu na področju hrane, kako bi se izrazil, motena preskrba.

Še nekaj je tam kot leta 2010: razmerje med dolarjem in evrom. In čeprav v nasprotju z drugimi naštetimi cenami tukaj ne gre za krivuljo, ki od 2010 raste in se potem vrne na izhodišče – tega je namreč po 2010 EURUSD srečal že sredi 2012, pred Draghijevo operacijo “ampak mi RES mislimo resno” - je to točka, kjer je bi lahko pravzaprav začeli razmišljati o celi zgodbi.

Ena njena plat je tisto, kar tukaj in v Financah z vami vadim do dolgčasa in prek: da lahko v deflatornem okolju na debelo vlečeš poteze, ki bi v vakuumu ali v učbeniku bile inflatorne, v praksi pa zaradi močnega vetra v prsi niso. Publiki v državah, ki donedavna sploh niso vedele, da obstaja še kaj drugega kot inflacija, je tako stvar težko dopovedati. Ampak po teh letih prakse je vendarle prepoceni izgovarjati se na pristno domačo nerazgledanost.

Spremljevalec te plati je pojem likvidnostne pasti – ni problem ustvariti maso denarja, problem je prepričati uporabnike valute, naj si to maso živahno podajajo med sabo in z njo po poti kaj koristnega opravijo. Tu zares velja tisto, da če v gozdu pade drevo in ni tega nihče videl, morda sploh ni padlo. Hitrost kroženja denarja je pomembna komponenta vsake inflacije, ki da kaj nase, in ta hitrost je v buli. Likvidnost je. Kreditne in gospodarske aktivnosti ni.

Zakaj ni kreditne aktivnosti, tudi že veste – ker bi to bilo protislovje. Ker bi morali za vrnitev aktivnosti pred krizo priti v razmere pred krizo. Ki se jim tako reče zato, ker jim je sledila kriza. Banke bi morale posojati slabim strankam. In potem bi še na tem področju prispeli vsaj štiri leta nazaj. Če boste morda v prihodnjih mesecih in letih slišali, da zdaj pa se je kreditiranje vendarle okrepilo in je že skoraj tako kot v dobrih starih časih – to ne bo samoumevno dobra novica.

No, eee, kje smo ostali... Druga plat zgodbe z valutami, centralnimi bankami in umetnim dihanjem pa je to, da gledamo klasični stari vzorec. ZDA so tako kot ponavadi lokomotiva v vlakcu svetovnih obrestnih mer. Prve potegnejo gor, druge za njimi; prve potegnejo dol, drugi sledijo; in tako znova in znova.

Kakor gre dolar, tako gre svet. Morda se nad tem razburjate in poveste kakšno pikro o debelih, neumnih in nekulturnih Američanih. Ampak če so takšni, pa vseeno šofirajo ves svet, jojmene, kakšni luzerji morajo biti šele drugi. Recimo temu globalni odsev tega, kako se menda cela Slovenija boji enega upokojenca.

Pričakovanje trgov je, da je fedova lokomotiva vlak spet usmerila navzgor, torej k višjim obrestnim meram. To pričakovanje je v veliki meri takšno in tolikšno, kot ga ustvarja Fed sam. In ustvarja ga zelo uspešno – dobro opravlja zelo težko nalogo. Naloga je, kako masirati pričakovanja tako, da bo sporočilo “v nekem doglednem času bomo nehali točiti alko” dojeto brez panike.

Fed zna dobro skuhati žabo v topli vodi. Čeprav gre zdaj za obraten proces. Ampak prispodoba pač ne govori o tem, kako zamrzniti žabo s počasnim ohlajanjem.

No, kakorkoli – ceteris paribus in ob močnem šumu poplave nasprotujočih si dnevnih novic in signalov (tega bo še veliko, noč je še mlada) je dolar podprt navzgor. Kar ste morda že opazili :) Ceteris paribus sicer obstaja samo v vakuumu. Zato bi lahko recimo pri EURUSD govorili tudi o tem, da vzpon dolarja sporoča, da trg pričakuje Draghijevo zmago v dvoboju s Schaublejem. In to bi znali celo podpreti s slikovnim gradivom:





… Vendar osebno to jemljem kot stranski element tega trenda, četudi ima poseben pomen za Slovenijo in četudi bi bil zelo vesel, če ugotovitev o izidu dvoboja drži.

Če se vam da in želite biti v modnem trendu, lahko ugovarjate, da dandanes sploh ne gre več za dolar in da je vse stvar Kitajske. We'll see (said the Zen master). Kar nekaj let je že, odkar ste lahko na tedanji Finančni točki brali primerjavo o tem, kako je nekdaj Japonska in japonska podjetja bila takšna absolutna tema dneva in kandidat za prevzem sveta, kot je dandanes Kitajska – ter kaj se je potem zgodilo.

Razvojna ciklusa dveh držav se danes še vedno – gledano iz letala, ob mnogih podrobnostih in razlikah – rimata; ob tem, da kitajski v modernem ultra-povezanem svetu in zato hitreje. Zdaj se namesto o tem, kako bosta prevzeli cel svet, že rimata na temo, kako spustiti zrak iz mehurčka, ne da bi bili vsi poškropljeni z milnico ali v kitajskem primeru krvjo. Tudi tu – enako kot pri fedu – lahko človek, ki si želi, da bi svet ostal kolikor toliko v enem kosu, predvsem želi uspeha denarnih oblasti, četudi je vsako oblast popularno sovražiti in razlagati, kako nesposobna in trapasta je. Ne, to ni popularno samo v Sloveniji :)

(PS. Evropa je nova Kitajska! Kva? Preberite. Ampak res.)

OK, kaj zdaj to pomeni za nas?

Cenejši evro je kul. Ker je to taka lepa poceni pot, kako pomagati evropskemu izvozu. Ki pomoč tudi zares potrebuje, ker se glavni izvozni cilj glavne evropske izvoznice pač ohlaja. Nemčija je na robu recesije (in vsi evropski otroci skupaj z njo razen tistih, ki so že v njej). Ne smejte se, poglejte številke.

Lepo je, da je Nemčija deležna prav takšne pomoči, kot so jo bile nekoč v srednji kameni dobi, ko so ljujdje še hodili po štirih in ni bilo evra, bile deležne države evropskega juga. Torej tiste najbolj enostavne - valutne. Tvoja valuta se poceni in voila, že si bolj konkurenčen. Ali v nemškem primeru *še* bolj konkurenčen, vendar kot je vedel že Balašević - princip je isti, sve su ostalo nianse.

Nemški podizvajalci se lahko skupaj z Nemčijo samo veselimo te nemoralne, nevzgojne in nedisciplinirane podpore trga, za katero smo prepričani, da jo nemški glavni igralci z gnusom zavračajo, strašno trpijo ob njej in se sploh, ampak niti slučajno, za zaprtimi vrati ne valjajo od smeha.

(Črt, ti si en švabomrzac, je rekel Peter F.)

Sladica

* Donosi obveznic evropi so najnižji od... Hm... Petnajstega stoletja :) (Vendar to zagotovo ni dovolj dolgoročno, da bi človek na tem lahko osnoval kakšne makro odločitve. Nein nein nein!!)

* V venezueli ugotavljajo, da je Inflacija dobra za rum.

* Grški proračun za 2015 ne predvideva več posojila IMF.

* A propos IMF... Včasih je IMF bil zagovornik krčenja javne porabe in pomemben član trojke. Potem je jeseni 2012 ugotovil, da je malo zajebal matematiko in da krčenje javne porabe v času, ko zasebna že hira, niža BDP in viša razmerje med dolgom in njim. Zdaj ugotavlja, da je javna poraba za investicije fantastična stvar, saj lahko prinese kar 3 dolarje učinka za 1 vloženega. Pol se pa pejd!

* Razredni konflikt je dejstvo.

* Klasični štromarji se trudijo zadaviti solarce.

* Robot prevzel službo dvornega okuševalca jedi... OK, ni še čisto tam, ampak gre v to smer.

* Zelo žalostna zgodba o ptičjem dreku, vzponu in padcu. Yes, really.

* In za konec... (Drink this. -Glugluglu. -Now, a warning... -NOW, a warning??) - če danes koncentrirano preberete samo eno stvar, dajte tole.



* zadnji popravek: 12.10.14 20:34
(Tema: Nedeljsko kosilo 12.10.14 v forumu Nedeljsko kosilo)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>