Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 12:37
1,43 %
9.520,72
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 29.05
-1,77 %
1.219,76
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'crt' ... OK

Uporabniško imecrt
Posebne lastnostiadmin, DS
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 11174, prvo: 09.03.06 08:06, zadnje: 30.12.15 07:12

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64 | 65 | 66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 75 | 76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 | 84 | 85 | 86 | 87 | 88 | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 | 110 | 111 | 112 | 113 | 114 | 115 | 116 | 117 | 118 | 119 | 120 | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129 | 130 | 131 | 132 | 133 | 134 | 135 | 136 | 137 | 138 | 139 | 140 | 141 | 142 | 143 | 144 | 145 | 146 | 147 | 148 | 149 | 150 | 151 | 152 | 153 | 154 | 155 | 156 | 157 | 158 | 159 | 160 | 161 | 162 | 163 | 164 | 165 | 166 | 167 | 168 | 169 | 170 | 171 | 172 | 173 | 174 | 175 | 176 | 177 | 178 | 179 | 180 | 181 | 182 | 183 | 184 | 185 | 186 | 187 | 188 | 189 | 190 | 191 | 192 | 193 | 194 | 195 | 196 | 197 | 198 | 199 | 200 | 201 | 202 | 203 | 204 | 205 | 206 | 207 | 208 | 209 | 210 | 211 | 212 | 213 | 214 | 215 | 216 | 217 | 218 | 219 | 220 | 221 | 222 | 223 | 224 | 225 | 226 | 227 | 228 | 229 | 230 | 231 | 232 | 233 | 234 | 235 | 236 | 237 | 238 | 239 | 240 | 241 | 242 | 243 | 244 | 245 | 246 | 247 | 248 | 249 | 250 | 251 | 252 | 253 | 254 | 255 | 256 | 257 | 258 | 259 | 260 | 261 | 262 | 263 | 264 | 265 | 266 | 267 | 268 | 269 | 270 | 271 | 272 | 273 | 274 | 275 | 276 | 277 | 278 | 279 | 280 | 281 | 282 | 283 | 284 | 285 | 286 | 287 | 288 | 289 | 290 | 291 | 292 | 293 | 294 | 295 | 296 | 297 | 298 | 299 | 300 | 301 | 302 | 303 | 304 | 305 | 306 | 307 | 308 | 309 | 310 | 311 | 312 | 313 | 314 | 315 | 316 | 317 | 318 | 319 | 320 | 321 | 322 | 323 | 324 | 325 | 326 | 327 | 328 | 329 | 330 | 331 | 332 | 333 | 334 | 335 | 336 | 337 | 338 | 339 | 340 | 341 | 342 | 343 | 344 | 345 | 346 | 347 | 348 | 349 | 350 | 351 | 352 | 353 | 354 | 355 | 356 | 357 | 358 | 359 | 360 | 361 | 362 | 363 | 364 | 365 | 366 | 367 | 368 | 369 | 370 | 371 | 372 | 373 | > | zadnja

#364 (odg: #363 )  01.04.06 08:20  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Vsekakor je trg dovolj sirok, tudi ze slovenski, da lahko vsakdo najde neko pravo razmerje tega, koliko hoce biti sam aktiven in koliko prepusca drugim. Moja izkusnja pa je tudi, da imata lahko dve osebi, ki imata totalno razlicno filozofijo in prakticni pristop, na koncu na decimalko podobne rezultate. :)
(Tema: Pesimistično o svetovni ekonomiji v forumu Skladi)


#366 (odg: #365 lojzek)  01.04.06 21:13  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

kaj se bo zgodilo v kakšnem smislu? na katera področja se nanaša vprašanje?

čisto šolsko vzeto bi pri samih nepremičninah padanje cen privedlo do tega, da se sproži špekulativna spirala navzdol (tako kot se je navzgor) -- ljudje zagledajo, da cene padajo in nenadoma ni več samoumevno, da pač vzameš kredit in tako ali tako lahko samo zaslužiš. zato pride do pospešene ponudbe, do tako prostovoljne kot prisilne likvidacije špekulativnih pozicij, do rasti neodplačanih kreditov (kar je slabo za bilance bank). nadalje se ljudje nenadoma počutijo manj bogati in zmanjša se (ceteris paribus) neobvezna potrošnja (discretionary spending) in s tem dobiček podjetij z izdelki in storitvami na tem področju.

se pravi -- kdor se boji takega dogodka in njegovih posledic, so zanj (spet ceteris paribus, torej ob nespremenjenih drugih dejavnikih) "varne" naložbe v tistih panogah, kjer gre za potrošnjo, ki je "obvezna" v smislu, da jo ljudje potrebujejo. to je (na primer) zdravstvo in javna oskrba utilities, lahko je tudi energija... vendar imajo vse naštete tudi svoje posebnosti, recimo pri zdravstvu so vprašanje še vedno izteki patentov za zdravila, pri javni oskrbi to, da se ta podjetja pogosto kupujejo zaradi dividendnega donosa in zato rast obrestnih mer ni dobra novica, pri energiji obstaja določen pribitek za politične in vojaške strahove ... skratka there's no free lunch (kot ponavadi).



* zadnji popravek: 01.04.06 21:13
(Tema: Pesimistično o svetovni ekonomiji v forumu Skladi)


#368 (odg: #367 )  02.04.06 09:47  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

S tem je podobno kot s (povezanim) vprašanjem, kam bo šel tečaj dolarja. Načeloma je jasno, do česa ob ohranitvi dosedanjih gibanj slejkoprej "mora" priti. Jasno je že leta dolgo (pa nič). KDAJ se bo to zgodilo oziroma v kakšnem tempu, pa je absolutno odprto vprašanje in tisti, ki iz strahu pred dogodkom pač ne vlaga, lahko zamudi ogromno.

Z vsem tem se ukvarja ogromno ljudi na svetu, ki so plačani prav za to in ves dan počnejo samo to. Kljub temu pa obstaja xyz različnih pričakovanj. Recimo ena zgodba pravi, da je simbioza interesov med ZDA in Kitajsko tako močna, da lahko v bistvu obe gledamo kot enotno dolarsko območje ne glede na dejansko razmerje med dolarjem in juanom in je interes obeh (največjih sil), da v ZDA zadeve ostanejo stabilne.

Tu ne gre toliko za zaupanje do novinarjev in medijev kot za to, da medij, ki je dnevni časopis, enostavno mora poenostavljati zadeve, ker bo sicer to prebralo tako malo ljudi, da je to za časopis nedonosno porabljen prostor. To je objektivna danost. Zato je po moje neizogibno zelo pristransko dobiti podobo o nekem vprašanju samo na podlagi pisanja večjih medijev. Torej nek zadržek res je na mestu.

Po moje je glavni katalizator, ki bi lahko pripeljal do tega, da se v zraku viseča grožnja uresniči, ustavitev procesa globalizacije, torej vnovično postavljanje zaprek pretoku blaga, storitev in kapitala. Mislim, da je to zelo daleč od tega, da bi bilo nemogoče in pričakujem, da se bo zgodilo. Žal pa ravno tako ne znam podati urnika. In ker je tako, sicer ne neham vlagati, vendar se "zavarujem" pred celo štorijo - predvsem z naložbo v zlato.

To je čisto osebni pogled; kot rečeno jih obstaja na tone.

S tem v zvezi priporočam tudi branje pomladnega intervjuja FT z 9 upravljalci - no, 9 jih bo v ponedeljek, trenutno so objavljeni odgovori treh. Tam se govori tudi o dolarju in o tem, kako danes "funkcionira svet".

* zadnji popravek: 02.04.06 09:47
(Tema: Ameriški primankljaj-grožnja za svetovne borze???? v forumu Borza)


#372 (odg: #371 )  02.04.06 21:40  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

zlato je v kontekstu tele sedanje teme predvsem igra na to, da imas nekaj, cesar kolicina na svetu je v bistvu zelo omejena (tu se vrneva k storiji ponudba-povprasevanje), je pa tradicionalno v rabi kot denar - v nasprotju z danasnjim denarjem, ki ima vecinoma lastnost, da se ga da emitirati poljubno mnogo. v tem smislu lahko tudi gledas rast cene zlata v zadnjih (4) letih.
(Tema: Ameriški primankljaj-grožnja za svetovne borze???? v forumu Borza)


#374 (odg: #373 )  03.04.06 08:13  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ce danes ni v rabi kot denar na zahodu, to ne pomeni, da ni nikjer. recimo za indijo, kitajsko, arabske drzave je zlato se danes hranilo vrednosti in delno tudi transakcijski medij, skratka denar.

tudi dolar nima uporabne vrednosti. tudi tolar nima uporabne vrednosti, niti jen niti evro, itd. nobenega ne mores jesti.

zvezo z vrednostjo vsega, kar je clovek naredil, pa imajo naslednjo: vrednost ni abstrakten pojem, temvec je izrazena ravno v enotah denarja. in vec kot je denarja, vec ga je treba dati za tisto, cesar kolicina ne narasca enako hitro, pa naj bo to mnozica vseh his na svetu, output vse hrane na svetu, zlato ali nekaj petnajstega. temu se rece inflacija s strani povprasevanja (demand-push inflation) in s tem se znova vracava na to, kar ponavljam - ponudba in povprasevanje, ponudba in povprasevanje, ponudba in povprasevanje.

kaj je z narascanjem cene zlata v zadnjih 4 letih? vsaj tri stvari. ena je povecano povprasevanje v drzavah iz prvega odstavka, druga je bolj svoh rast proizvodnje (ki ne dohaja), tretja pa to, da se tega, cemur danes recemo denar, po svetu naprinta poljubno mnogo. rast denarja v obtoku po svetu je v zadnjih letih visoka (kolikor mi je znano, dvomestna stevilka letno v vseh razvitih gospodarstvih) in da ni hkrati ze vidne mocne klasicne inflacije (kot jo definirajo za posamezno drzavo tamkajsnji uradniki), je predvsem zasluga cenejse robe in storitev iz drzav v razvoju, skratka globalizacije (in delno delovanja omenjenih uradnikov :).

dalje: [ne najdem članka: 2568] (jesen 2005, ampak se vedno aktualno)

* zadnji popravek: 03.04.06 08:13
(Tema: Ameriški primankljaj-grožnja za svetovne borze???? v forumu Borza)


#375 (odg: #310 Jakob)  03.04.06 08:33  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

tole ni pozabljeno in je blizu vrha cakalne vrste. pred tem predvidoma se zakljucim tokratno zbirko intervjujev, potem pa pride na vrsto.

(Tema: Najbolj iskani skladi na FT v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#378 (odg: #377 )  03.04.06 14:48  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

no no .... v zadnjem casu je to krasna nalozba, cisto nekaj drugega pa je trditi, da je najboljsa in da kar ves cas raste. pa dejstvo je, da za fizicno zlato tipicno obstaja razlika med nakupno in prodajno ceno na isti dan, ki ni zanemarljiva.

ne da imam kaj proti zlatu, mi je 25% portfelja v raznih oblikah, ampak najboljsa stvar od tople vode naprej pa spet ni.

* zadnji popravek: 03.04.06 14:48
(Tema: Ameriški primankljaj-grožnja za svetovne borze???? v forumu Borza)


#380 (odg: #379 lojzek)  03.04.06 17:12  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

danes valute praviloma nimajo zlate podlage, temvec se emitirajo, kakor se zdi uradnikom. ravno to je pomemben del zgodbe. predlagam branje ze omenjenega teksta, ki ima na koncu tudi zbirko uporabnih povezav za nadaljno branje o zlatu in z njim povezanih zadevah.

tule pa je na hitro kar precej gradiva o zlati podlagi: http://en.wikipedia.org/wiki/Gold_standa...

* zadnji popravek: 03.04.06 17:12
(Tema: Ameriški primankljaj-grožnja za svetovne borze???? v forumu Borza)


#382 (odg: #381 lojzek)  03.04.06 17:31  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
Pa ne mislit da sem kakšen črnogled. Zadnjič sem namreč načel eno podobno črnogledo temo, kako bo šlo vse v maloro. Tudi sam namreč začenjam z vlaganjem v sklade in iščem naložbe od katerih bi nekaj imel.
ponavadi ni noben problem najti razlogov, zakaj je mozno, da gre vse v maloro. relativno redko pa se to tudi zgodi, pa tudi v tem primeru se ta malora pac na neki ravni nahaja in je mogoce nadaljevati pot od tam.

Še vedno pa se mi zdi da je zlato bodisi naložba kratkega tipa-izkoristiš trenutno nihanje na trgu ali pa dolgoročna-na kakšne donose ne računaš, ampak le ohranjaš vredost. Se motim?
kaj naj recem ... videti je, da ja.

miomogrede - klasika je, da se vlagatelj najprej dolgo ne odloci za nekaj, ker saj tisto se ne premika, potem en cas gleda, kako se premika, se mu sicer zdi po svoje slastno, ampak ima stalno neke dileme in se na koncu odloci, da zdaj se je pa ze prevec premaknilo. :)

ne morem ti dati tistega, kar po moje dejansko isces: garancijo, da ce vlozis v zlato, bo pa to krasno za nadaljnih X let. tudi ne morem ponoviti na tem malem prostoru vsega, kar je online na voljo. na voljo je pa ogromno in je res smiselno, da sledis zdaj ze kar mnogim predlogom v tej in drugih temah.

* zadnji popravek: 03.04.06 17:31
(Tema: Ameriški primankljaj-grožnja za svetovne borze???? v forumu Borza)


#385 (odg: #383 lojzek)  03.04.06 18:28  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Kaj je to realno vec in kaj je lokalno? Vrednost ni abstrakten pojem, temvec je v necem izrazena. Vrednost redke dobrine, izrazene v denarju, ki ga je vedno vec, je visja. Ponudba in povprasevanje, spet. Ali se temu rece realno ali kako drugace vec, je pri tem samo vprasanje za teoretike. DOKLER je tako (glej naslednje odstavke).

Glede zgodovine cene, ti podatki obstajajo in so zlahka dosegljivi, tako da prosim uporabi mnoge ze povedane namige o povezavah.

Pri tem pa poglej stvar se sirse: koliko podjetij poznas, ki so obstajala pred 50 leti, kaksen je bil razvoj cene njihovih delnic, koliko je takih, ki te starosti niso docakala in v koliksni meri menis, da imas podlago ocenjevati naslednjih 50 let.

Potem pa se, kaj naj ti bi pravzaprav vse to povedalo - kar je glavno vprasanje. Recimo mene pri zacetku nalozb v zlato tam 2002-2003 sploh ni zanimalo, kaksna je bila cena pred 50 leti oziroma ali mislim, da bo cez 50 let vec vredno. Mislim namrec, da podlage za gledanje v prihodnost nimam in zato je moje vodilo NE to, da iscem nekaj, za kar pricakujem (objektivno brez podlage), da bo drzalo naslednjih X let, temvec da sem dovolj prilagodljiv stanju na trgu. Kar pomeni, da bom scasoma mirno odprodal celotni zlati del portfelja, ko bom imel vtis, da ne veljajo vec razlogi zanj. Ampak zaenkrat nismo tam.

Evo tole je 30-letna cena zlata v dolarjih: http://goldprice.org/30-year-gold-price-...

Tole pa se dosti starejsa obdobja: http://www.eh.net/hmit/goldprice/


* zadnji popravek: 03.04.06 18:28
(Tema: Ameriški primankljaj-grožnja za svetovne borze???? v forumu Borza)


#387 (odg: #386 lojzek)  03.04.06 20:13  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Zlato je v 70h/80h letih reagiralo na močno inflacijo v ZDA, ki je bila sprožena v času naftne krize; nakar se je podobno močno odzvalo na restriktivno denarno politiko - izredno višanje obrestnih mer, s katerim je Volcker šel nad inflacijo in tudi uspel. Potem je bilo 20 let mrtev denar. V zadnjem času pa so se znova začeli zbirati dejavniki, ki so sorodni tistim iz prejšnjega izbruha.

Ne izkoristiti tega zato, ker je to morda "samo" zgodba za naslednjih nekaj let in ne za nekaj desetletij, po moje nima smisla. Osebno jemljem VSE naložbe kot naložbe z omejenim rokom trajanja. Morda zato nisva doslej prišla skupaj. Če sem doslej kje dajal vtis, kot da priporočam zlato kot nekaj, kar je treba držati od tod do večnosti, se opravičujem, ker to vsekakor ni moje sporočilo.

(Kar se tiče same dolgoročnosti, pa obstaja tudi primer japonskih delnic, ki so 15 let krvavele in potem v zadnjih par letih vstale od mrtvih; tega, kako so ameriški vlagatelji, ki so kupovali delnice pred naftno krizo, čakali 10+ let, da so vsaj nominalno bili brez izgube; in seveda vseh podjetij, ki jih danes več ni.)

* zadnji popravek: 03.04.06 20:13
(Tema: Ameriški primankljaj-grožnja za svetovne borze???? v forumu Borza)


#389 (odg: #388 lojzek)  03.04.06 21:00  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Tudi jaz nisem ekonomist, po izobrazbi sem matematik. Ampak scasoma v vsej masi stvari, ki ti letijo okoli glave, izberes neke vzorce, za katere je vedno bolj videti, da imajo smisel. Potem se pogosto izkaze, da so skladni s tem, kar pravijo cisto klasicni ekonomski ucbeniki. Najvaznejsa stvar pa je ostati odprt za nova dejstva in nove razmere - trg ni prostor za postavljanje spomenikov ne sebi ne drugim.
(Tema: Ameriški primankljaj-grožnja za svetovne borze???? v forumu Borza)


#393 (odg: #392 )  04.04.06 15:30  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

uradna tecajnica ljubljanske borze se dobi tukaj: http://www.ljse.si/cgi-bin/jve.cgi?doc=1...

kaj so odprta vprasanja - za katere dele rabis razlago?
(Tema: Borzna tečajnica - razlaga v forumu Borza)


#396 (odg: #395 )  04.04.06 15:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Kaj vse je mozno vprasanje, ne vem, to je stvar domisljije profesorice bolj kot cesarkoli drugega. Daj zberi nekaj vprasanj, za katera ze ves, da so bila postavljena, pa povej, katera od njih se ti zdijo problematicna.

Recimo ce gledava danasnjo tecajnico sveznjev.

DRS3 DARS 3. IZDAJA 99,72 99,72 99,72 1.000 1

MAIR MAKSIMA ID 2.380,00 2.380,00 548,59 230.500 1

MELR MERCATOR 39.000,00 39.000,00 721,31 18.495 1

oznaka papirja

ime izdajatelja

najvecji tecaj papirja pri vseh danasnjih sveznjih

najnizji tecaj isto

promet v mio sit

promet v lotih

stevilo poslov (sveznjev)

kaj je tu problem? opisi konkretno tezavo.

* zadnji popravek: 04.04.06 15:38
(Tema: Borzna tečajnica - razlaga v forumu Borza)


#398 (odg: #397 )  04.04.06 15:43  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

u mater, to pa je teksta. :)

zdajle bom par ur varuska, potem pa lahko.
(Tema: Borzna tečajnica - razlaga v forumu Borza)


#401 (odg: #397 )  04.04.06 18:17  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[rumenka]

1. Vrednost enotnega tečaja?

Je vrednost, ki jo prepišemo iz stolpca ENOTNI TEČAJ.

Pravilen odgovor se glasi:

Enotni tečaj je izračunan na podlagi ponderirane aritmetične sredine.

Vrednost enotnega tečaja znaša 105.085,71 SIT.
enotni tecaj vsekakor je tisto, kar pise v stolpcu enotni tecaj.

ce pa je vprasanje, KAJ to je, pa je tudi res, da je to ponderirana aritmeticna sredina cen razlicnih poslov, ki so bili sklenjeni znotraj dneva.

pri cemer ponderirana pomeni, da vsak posel steje toliko bolj, kolikor vec delnic je bilo v njem, aritmeticna pa, da gre za navadno povprecje - sestejemo in delimo.

formula za ponderirano aritmeticno sredino je:

pas = (cena1 * kolicina1 + cena2 * kolicina2 + .... ) / (vsota vseh kolicin)

2. Vrednost ene delnice na ta dan?

Natančna vrednost ene delnice na ta dan se ne da izračunati, ker je bilo opravljenih več poslov. Če bi bil opravljen samo en 1 posel potem se glasi odgovor: PROMET V MIO SIT deliš s PROMETOM V LOTIH s končnico (SIT).
iste delnice so na nek dan lahko bile trgovane po razlicnih cenah (vrednostih), pac kakor v katerem poslu. vseh poslov iz tecajnice ne vidimo, imamo samo podatek o enotnem tecaju. zato je res, da smo lahko prepricani o ceni v posameznem poslu samo v primeru, da je bil en sam, ker je potem enotni tecaj kar enak ceni v tem poslu.

ce delis promet v mio s prometom v lotih, potem dobis ceno v mio. da ne bo kakih presenecenj tu :)

4. Vrednost delnic?

Vrednost delnic pomeni vrednost vseh delnic. Tu se ne upoštevajo svežnji, ker za svežnje vam bo postavila vprašanje; Vrednost svežnjev, vrednost svežnja ali pa natančna sednost svežnja.

Vprašanje >>Vrednost delnic<< je postavljeno v množini.

Prepišemo vrednost iz stolpca PROMET V MIO SIT

Odgovor v tem primeru se glasi:

Vrednost delnic znaša: 149.430.000,00 SIT
ce "vrednost delnic" pomeni skupno vrednost vseh poslov z nekimi delnicami v dnevu, potem je to vsekakor promet v mio sit v navadni tecajnici; ali zeli profesor povrhu imeti tudi vrednost poslov s temi istimi delnicami iz tecajnice sveznjev (in preknjizb), pa iz vprasanja ni jasno. vsekakor je mozno, da so se na nek dan z nekim papirjem posli sklepali tako v rednem trgovanju (navadna tecajnica) kot s sveznji in preknjizbami.

5. Koliko poslov je bilo narejenih ta dan?

Prepišemo iz stolpca:

ŠTEVILO POSLOV (trgovanje z delnicami) in

ŠTEVILO POSLOV (trgovanje s svežnji).
to je ok, spet pa je treba paziti na to, ali je cilj samo redno trgovanje ali vse skupaj - tako kot pri prejsnjem vprasanju. moram reci, da vprasanja, kot so zapisana, niso ravno 100% jasna in je odprto, kaj vse profesor zeli.

6. Koliko delnic je zamenjalo lastnika?

Prepišemo iz stolpca:

PROMET V LOTIH (trgovanje z delnicami) in

PROMET V LOTIH (trgovanje s svežnji).
spet ok in pripomba kot zgoraj.

tu bi opozoril se na primer, da NE velja 1 lot = 1 delnica. to je naceloma mozno, je pa zelo redko. ce se prav spomnim, to velja za delnice podjetja salus, morda pa so tudi tam stvar ze poenostavili na 1:1.

1. Vrednost svežnjev?

PROMET V MIO SIT = 542.000.000,00 SIT.
ok

2. Vrednost enega svežnja na ta dan (v primeru enega posla)?

Natančna vrednost svežnja pa znaša:

(MAKSIMALNO oziroma MINIMALNO) x PROMET V LOTIH
ce je svezenj en sam, sta min in max enaka in je tole zgoraj ok. vendar ni potrebe, da racunamo, saj imamo tako ali tako stolpec promet v mio sit.

ce pa je bilo sveznjev vec, potem iz tecajnice ni razvidno in ne moremo ugotoviti, kaksna je bila vrednost posameznega.

3. Koliko poslov je bilo narejenih ta dan pri trgovanju s svežnji?

Narejenih je bilo 5 poslov.
ok.

-koliko je znašala vrednost delnice v okviru svežnjev?
ce je bilo sveznjev vec, potem ne vemo, kaksna je bila cena (vrednost) delnice pri posameznem sveznju in tega iz tecajnice ne moremo ugotoviti.

lahko pa izracunamo, kaksna je bila povprecna vrednost: pogledamo skupni promet sveznjev v mio sit in ga delimo v prometom v lotih. s tem smo seveda dobili ceno v mio, tako da ce hocemo v navadne tolarje, moramo se pomnoziti z 1.000.000.

ali smo s tem dobili nekaj takega kot enotni tecaj? podobno sicer je, ker gre ravno tako za aritmeticno povprecje; vendar ni ponderirano, ampak navadno, ker nimamo podatka o tem, koliko je bilo lotov v posameznem poslu in kaksna naj bo torej "teza" pri upostevanju cene tistega posla.

zdaj mi pa nekaj tako od srca povej. ali se ti ta vprasanja, ko petkrat pogledas tecajnico, dejansko zdijo tezka ali te samo skrbi to, kaj hudica profesor skusa vprasati? ker meni se glede na zapisano zlasti zdi to drugo -- da so vprasanja v nekaterih primerih tako postavljena, da lahko samo ugibas, kaj naj upostevas v odgovoru in cesa ne.
(Tema: Borzna tečajnica - razlaga v forumu Borza)


#403 (odg: #402 allagas)  04.04.06 18:48  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

svezenj je posel, ki se naredi mimo rednega trgovanja, mimo vrste ponudbe in povprasevanja v trgovalnem sistemu, in se borzi samo prijavi (s strani borzne hise) in se potem znajde v loceni tecajnici.

(v tem smislu je svezenj vsebinsko taka stvar kot preknjizba, dejansko to tudi je - direktna preknjizba delnic v klirinsko depotni druzbi (kdd) namesto s poslom prek borze.)

aplikacija pa je situacija, ko ista borzna hisa nastopa pri trgovanju na borzi tako v vlogi posrednika za prodajalca kot tudi za kupca -- ali drugace, tako kupec kot prodajalec sta stranki iste borzne hise.



* zadnji popravek: 04.04.06 18:48
(Tema: Borzna tečajnica - razlaga v forumu Borza)


#408 (odg: #407 )  06.04.06 09:47  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

kako so RCM zadrzani? morda mislis na morningstarovo anketo? predlagam, da pogledas se intervju z raiffeisen.

"Vrednotenja delnic so še vedno privlačna in zato smo tokratno korekcijo izkoristili kot priložnost za nove nakupe, še zlasti v Rusiji in v Turčiji. Za naslednja tri leta so naša pričakovanja še vedno pozitivna, čeprav morda donosi ne bodo tako visoki, kot so bili v minulih treh letih."

drzave, po katerih sprasujes, so srednja evropa, vprasanje pa bi bilo najboljse postaviti prav sogovornikom v tem intervjuju - uporabnike smo povabili k sodelovanju v prvi polovici marca, veckrat. zdaj je malo pozno za to.

tule pa se en dobro znani gospod veseli priloznosti tudi na poljskem:

http://quote.bloomberg.com/apps/news?pid...

(Tema: Perspektivnost trga vzhodne Evrope v forumu Skladi)


#409 (odg: #408 crt)  06.04.06 09:50  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

je pa res, da kaksni drugi se pa ravno selijo iz srednje evrope bolj na vzhod:

http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=1...
(Tema: Perspektivnost trga vzhodne Evrope v forumu Skladi)


#411 (odg: #410 )  06.04.06 10:32  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

tule je zelo veliko podatkov: http://www.etfconnect.com
tule pa mnenj in novic: http://www.etfinvestor.com

zelo grobo vzeto imajo etfji veliko plusov, vendar padejo na enostavnosti za tistega, ki zeli mesecno varcevati -- to pa zaradi stroskov posla. pri vzajemnem skladu bos vedno imel provizijo v nekem znanem relativno majhnem odstotku, nakup etf pa je nakup delnice in gre skozi borzno hiso z vsemi provizijami, ki zraven spadajo.



* zadnji popravek: 06.04.06 10:32
(Tema: primerjava ETF in VS v forumu Skladi)


#413 (odg: #412 Jakob)  06.04.06 11:09  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

pri kd mm davcna obravnava obresti ni faktor, to je nalozba kot vsak drug sklad in ves dobicek se obravnava kot kapitalski dobicek.

kar pomeni, da pri prodaji po enem letu smes povecati nabavno ceno za celoletni faktor rasti cen za vsako leto, v katerem si imel tocke vec kot pol leta.

kar pomeni, da je obdavcen samo realni del dobicka - nad inflacijo.

kar pomeni v grobem naslednje:

- za vloge pod enim letom je boljsa banka, ker so obresti sicer obdavcene v celoti (ne samo nad inflacijo), vendar velja oprostitev do 300.000 in nizja obdavcitev nad tem zneskom (za leti 2006 in 2007);

- za vloge nad enim letom je boljsi kd mm.

- oboje pa seveda ob predpostavki, da so pricakovani donosi precej podobni in da vlagas kot fizicna oseba.



* zadnji popravek: 06.04.06 11:09
(Tema: KD MM v forumu Skladi)


#415 (odg: #414 Jakob)  06.04.06 11:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

hm, v bistvu sprasujes, kaksna je davcna obravnava za s.p. osebno nastopam kot fizicna oseba ali kot d.o.o., tako da prakticne izkusnje nimam. kolikor pa mi je grobo znano, s.p. nima samostojne pravne osebnosti in sklepam, velja obravnava za fizicino osebo. ponavljam, da je to v tem trenutku ugibanje.
(Tema: KD MM v forumu Skladi)


#417 (odg: #416 Jakob)  06.04.06 11:43  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Tako ja, smo blizu. Traja pa zato, ker ne gre samo za postavitev skatlice, temvec mora clovek biti sposoben tudi kam naprej priti, ce kaj v njej klikne in to "ozadje" - bivsi "pregled trga" - se zdaj na novo ureja. Bistveno drugacno ne bo, nekoliko pa.
(Tema: Najbolj iskani skladi na FT v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#421 (odg: #419 Jakob)  06.04.06 12:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ce si odplaceval samo obresti, potem ziher nisi odplacal se nic glavnice.

kar se tice cele sheme, pa se ne pocutim dovolj pameten za komentiranje necesa na 25 let v drzavi, ki je stara 15 let in se je vmes znj-krat postavila na glavo, kar se tice pravil igre.
(Tema: Volksbank stanovanjski kredit z MP skladi v forumu Banke)


#420 (odg: #418 Jakob)  06.04.06 12:35  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Jakob]

Na njihovi strani [LINK:www.probanka-dzu.si/novice.php] (še vedno mi linki ne delajo)
linki ti ne delajo zato, ker tole zgoraj ni pravi nacin za njih pisanje ... to z oglatimi oklepaji in LINK se bo pokazalo samo, ti samo zalepi not naslov. poglej na vrh polja za pisanje.

Torej geografska razpršitev skladov posamezne družbe za upravljanje je povsem marketinška poteza, s katero se doseže, da so med dvajsetimi skladi dva ali trije v vrhu po donosnosti in se jih ponuja novim vlagateljem, ki so pripravljeni nasesti."

S čim točno vlagatelji tu nasedejo? To deluje kot, da po defaultu pomeni, da ti (trije) skladi ne bodo imeli lepih donosov zato, ker jih ima upravljalec več.
hjah nasedejo. ne, to ne pomeni apriori, da ti skladi ne bodo imeli lepih donosov. ampak ozje kot si usmerjen, bolj lahko racunas, da pac en dan jih pa vec ne bos imel in upravljalec sredstev tudi ne bo premaknil na druga podrocja, ker jih ne sme. in ti bos obvisel z davkom za vratom in velikimi ocmi, kaj se pa dogaja nekje drugje takrat. v nasprotju s tem pa je pri globalnem skladu upravljalec in ne vlagatelj tisti, ki nosi breme izbire in razporejanja.

skratka [ne najdem članka: 3008] .

Mimogrede - ker sam delam v prodaji, me ravno to najbolj "skrbi" pri tem trženju skladov. Ta reklama in marketing. Nekako razmišljam, da, če se preveč reklamira, da potem očitno prinaša koristi tistemu, ki reklamira
valjda :) novi skladi se ponujajo zato, ker se dzu odzivajo na opazene zelje publike - zadoscajo povprasevanju. to je posel kot vsak drug. hkrati seveda to, da ima X korist, ne pomeni, da je Y ne more imeti.

Če skrajšam, vedno, ko gre za veliko reklamo, postanem pozoren - bolj kot se oglaševanje še stopnjuje - bolj postajam skeptičen.
to je cisto ok.

In sklep - nagibam se k delnicam in samostojno udrihanje po borzah. Še posebej zdaj, ko vse zeleni (in postaja živahno tudi v Sloveniji), pa hudiča, še prijatelji so začeli nekaj služiti na penny stocks:)
to je pa nekoliko manj ok, razen ce se bos lahko zelo posvetil temu.

obstaja en lep izrek: financial genius is a short memory in a rising market. kar pomeni: ko gre vse gor, vsi mislijo, da so frajerji in znalci in bi poskusali stalno nekaj novega, saj jim vendar vse gre od rok - rane od prejsnjega ciklusa so pa ze pozabili ali pac takrat se niso bili zraven.

kar ne pomeni, da ti nimas pojma (ne vem, ali imas ali ne) -- pomeni samo, da se je dobro zavedati tudi tega biasa situacije. tudi sam sebi izvajas dolocen marketing.

* zadnji popravek: 06.04.06 12:35
(Tema: Politika Probanke v forumu Skladi)


#424 (odg: #422 Jakob)  06.04.06 14:09  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
Pa saj, če vložiš v Azijo, pa menda ja nisi ožje usmerjen. Ali pa BRIC. Brazilija, Indija, Rusija, Kitajska - to se meni ne zdijo tako ozke usmeritve. Ali?
pac obstajajo razlicno siroke/ozke specializacije. ozja kot je, bolj velja povedano.

::upravljalec sredstev tudi ne bo premaknil na druga podrocja, ker jih ne sme.



Tu računam, da se premik ne zgodi tako hitro. Ali pač? In potem ali lahko v enem dnevu točka tako pade? Če pa drugje zasledim, da se spremembe ne dogajajo tako hitro. In pa zakaj upravljalec naprej ne pove, da namerava ta teden odprodati naložbe. Saj se menda ne odloča stihijsko, ali?
a?

- komu in zakaj naj bi upravljalec vnaprej povedal, da bo odprodal dolocene nalozbe

- zakaj bi zaradi tega mocno padla tocka

- zakaj se premik ne bi mogel zgoditi hitro (recimo imas nakupljen etf za X, prodas in gres v etf za Y, cao)

(Tema: Politika Probanke v forumu Skladi)


#428 (odg: #426 Jakob)  06.04.06 15:03  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Em ... Sorry, sploh ne razumem, kaj zelis izvedeti. Ali ti je znan kasen primer, ko bi upravljalec vnaprej redno napovedoval vlagateljem, kako misli spreminjati portfelj in to cisto konkretno?

Ja, to je stvar zaupanja, ampak v obratni smeri. Vlagatelj zaupa upravljalcu, da se bo ta smiselno odlocal in vsake tolko ima nek vpogled v to, kaj upravljalec pocne. Vlagatelj, ki zeli pri vsaki odlocitvi gledati cez ramo in pod prste, pa bo naredil veliko uslugo sebi in upravljalcu s tem, da denarja sploh ne da v sklad, temvec poskusa sam. Glej tudi: [ne najdem članka: 2977]

Pogovarjala sva se o tem, da ce si v zelo specializiranem skladu, potem nimas kam kot VEN iz njega takrat, ko preneha storija tiste konkretne specializacije. Upravljalec namrec MORA vlagati na tisto podrocje, pa ce gre gor ali dol.

V nasprotju s tem pa bo v splosnejse usmerjenem skladu upravljalec lahko sredstva prenesel na druga podrocja sam in tebi ni treba nikamor.

Zdaj zakaj bi pa tocka zelo padla zato, ker se sredstva premikajo znotraj sklada iz enega v neko drugo nalozbeno podrocje ... Tu pa sploh ne razumem razmisleka, ki pripelje do vprasanja, razen ce mislis na situacijo, da je sklad imel zelo nelikvidne nalozbe in njegov prodajni pritisk povzroca nizanje tecajev. Kar seveda naceloma je mozno, ni pa pravilo; in ce je tako, brez skrbi da upravljalec tudi ve, da je tako in je njegova dodatna naloga, da take premike izvaja dovolj nezno.

Zakaj pa sem omenil ETF: ker je to, da sklad namesto 50 delnic kupi ETF, ki jih vsebuje, zelo preprost, hiter, likviden nacin investiranja na neko podrocje. V kolikor seveda to nalozbena politika dopusca (etf spadajo pod "enote in delnice drugih investicijskih skladov"). Nakar lahko se vedno postopno, ko se bolj zbliza s tistim podrocjem, salta iz tega ven na posamezne papirje.

Ce pa se ukvajava z vprasanjem, ali lahko tocka sklada pade v enem dnevu za 10% (in to vprasanje naceloma nima nikakrsne zveze z vsem dosedanjim tekstom):

- DA, seveda lahko, ce pac vrednostni papirji, ki jih ima, toliko padejo

- in DA, seveda se to lahko zgodi tako vzajemnemu skladu kot ETFju.



* zadnji popravek: 06.04.06 15:03
(Tema: Politika Probanke v forumu Skladi)


#431 (odg: #430 Jakob)  06.04.06 15:24  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Kaj je pri takem pocetju lahko negativno? Na hitro recimo tole (se mi mudi nekam ven, 3 ure me ne bo):

- (predvsem to) tako za upravljalca kot za vlagatelje: napovedovanje potez lahko pripelje do tega, da bodo iste poteze prej opravili drugi in s tem premaknili ceno, zato bo ucinka za sklad in za vlagatelje manj, kot bi ga lahko bilo

- za upravljalca: sitnarjenje X vlagateljev, ki bodo v dobrih casih prepricani, da zelo obvladajo in da morajo kritizirati vsako napovedano potezo

- za vlagatelje: stroski obvescanja gredo med "druge stroske", ki se zaracunajo skladu (in nizajo vep)

(Tema: Politika Probanke v forumu Skladi)


#434 (odg: #431 crt)  06.04.06 20:07  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Jakob spet sem med zivimi, ce je ostalo kaj odprto, pls vprasaj ... Pa poglej vsekakor tista dva teksta, ki sem ju vmes polinkal.

Se opravicujem, ce prehitro sibam z razlago in vzamem kaksno stvar kot ocitno dejstvo - kar se povej, kadar je tako.
(Tema: Politika Probanke v forumu Skladi)


#438 (odg: #435 Jakob)  06.04.06 23:38  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
Mislim, da mi je edino vprašanje, ki je ostalo odprto (v tej temi) v bistvu ena nelogičnost. Z vsem spoštovanjem do upraviteljev skladov, ne morem razumeti kako na dolgi rok ne dosegajo konstantne rasti? Razumem vmesne nihaje in padce, ampak poglej, (iz članka kdo igra monopoli) po eni strani nimamo znanja, energije, časa in navsezadnje stroškov, da bi sami upravljali s svojim premoženjem in naj torej to prepustimo strokovnjakom, po drugi strani pa le ti doživljajo tudi minuse na letnih ravneh.
valjda. med drugim zato, ker so ljudje kot vsi drugi. le da se full time ukvarjajo s tem. kar pa ne pomeni, da so popolni. prepricanje, da ce si dovolj dolgo v praksi, da potem se ti pa ne dogajajo pizdarije, je totalno napacno.

:Pa kako ne prodajo neke naložbe, če vidijo, da LETO dni gre v minus. Mislim, pa strokovnjaki so.

pazi, tu je vec stvari.

eno so specializirani skladi, ki MORAJO biti vlozeni na neko podrocje. kot upravitelj taksnega imas v bistvu precej omejen prostor, ker dovolj omejen trg LAHKO gre ves navzdol.

(ce upravljas indeksni sklad, pa sploh.)

nakar je tisto, kar sem omenil zgoraj. upravljalci so zivi ljudje. nikar ne podcenjuj cloveske sposobnosti fintiranja samega sebe in tega, da bolj verjames upanju kot realnosti. nekaj gre 3 mesece dol? prava rec, saj bo ziher slo gor. pa po 6. pa po 9. pa po 12 se vedno ni slo. jebiga.

in potem je tu se splosno vprasanje, ki mu ti reces - ali so zadaj neke igre. ne vem, ce bi temu rekel igre, je pa preprosto to, da interesi tebe in interesi upravljalca niso 100% usklajeni. glej dalje za lep link.

Pa še eno vprašanje se mi je v zvezi s tem pojavilo med najinim odmorom - zakaj sploh pa si ti skladi že v štartu tako omejijo svoja pravila igre češ, da bodo vlagali samo tja in tja, ali pa samo v tisto panogo. Je kakšna korist (mislim v pritegovanju vlagateljev) napram globalcem, ki si puščajo odprto?
ker je nov sklad reakcija dzu na povprasevanje publike, ne pa humanitarni podvig. ljudje vidijo "uf trg X je pa rasel" in se napalijo na to, kar se je zgodilo v preteklosti, to projicirajo poljubno v prihodnost in jim je cista mana z neba, ce se potem pojavi sklad, ki pa vlaga samo in tocno tja. in kjer je taka zelja, jo tisti, ki hoce narediti biznis, seveda zapolni. vsako povprasevanje najde svojo ponudbo.

omenil si, da sproti preberes objavljene tekste. a si tega tudi?

[ne najdem članka: 3648]

In, prepričan sem, da boš povedal, da tudi globalci niso zagotovilo donosa, je tako?
jasno. zagotovil ni nobenih. it's just the big bad world and you. upravljalec pa je samo toliko tvoj zaveznik, kolikor je to v njegovem interesu. osnovni korak je to dvoje razumeti.

P.S. Kaj res vsi vse veste o teh skladih in samo jaz sprašujem ali kako?
po moje ne, je pa po moje zelo dobro to, da sprasujes. pa sorry ce to zveni pokroviteljsko, ampak prva stvar, da ti kaj postane jasno, je to, da ves, kaj ti ni jasno. ceprav ti je potem zlagoma vedno manj, ker sicer ene stvari trivialno obvladujes, hkrati pa vidis, kolko je se vsega drugega. :)
(Tema: Politika Probanke v forumu Skladi)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>