Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 03:20
0,09 %
9.468,77
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 29.05
-1,77 %
1.219,76
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'crt' ... OK

Uporabniško imecrt
Posebne lastnostiadmin, DS
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 11174, prvo: 09.03.06 08:06, zadnje: 30.12.15 07:12

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | 36 | 37 | 38 | 39 | 40 | 41 | 42 | 43 | 44 | 45 | 46 | 47 | 48 | 49 | 50 | 51 | 52 | 53 | 54 | 55 | 56 | 57 | 58 | 59 | 60 | 61 | 62 | 63 | 64 | 65 | 66 | 67 | 68 | 69 | 70 | 71 | 72 | 73 | 74 | 75 | 76 | 77 | 78 | 79 | 80 | 81 | 82 | 83 | 84 | 85 | 86 | 87 | 88 | 89 | 90 | 91 | 92 | 93 | 94 | 95 | 96 | 97 | 98 | 99 | 100 | 101 | 102 | 103 | 104 | 105 | 106 | 107 | 108 | 109 | 110 | 111 | 112 | 113 | 114 | 115 | 116 | 117 | 118 | 119 | 120 | 121 | 122 | 123 | 124 | 125 | 126 | 127 | 128 | 129 | 130 | 131 | 132 | 133 | 134 | 135 | 136 | 137 | 138 | 139 | 140 | 141 | 142 | 143 | 144 | 145 | 146 | 147 | 148 | 149 | 150 | 151 | 152 | 153 | 154 | 155 | 156 | 157 | 158 | 159 | 160 | 161 | 162 | 163 | 164 | 165 | 166 | 167 | 168 | 169 | 170 | 171 | 172 | 173 | 174 | 175 | 176 | 177 | 178 | 179 | 180 | 181 | 182 | 183 | 184 | 185 | 186 | 187 | 188 | 189 | 190 | 191 | 192 | 193 | 194 | 195 | 196 | 197 | 198 | 199 | 200 | 201 | 202 | 203 | 204 | 205 | 206 | 207 | 208 | 209 | 210 | 211 | 212 | 213 | 214 | 215 | 216 | 217 | 218 | 219 | 220 | 221 | 222 | 223 | 224 | 225 | 226 | 227 | 228 | 229 | 230 | 231 | 232 | 233 | 234 | 235 | 236 | 237 | 238 | 239 | 240 | 241 | 242 | 243 | 244 | 245 | 246 | 247 | 248 | 249 | 250 | 251 | 252 | 253 | 254 | 255 | 256 | 257 | 258 | 259 | 260 | 261 | 262 | 263 | 264 | 265 | 266 | 267 | 268 | 269 | 270 | 271 | 272 | 273 | 274 | 275 | 276 | 277 | 278 | 279 | 280 | 281 | 282 | 283 | 284 | 285 | 286 | 287 | 288 | 289 | 290 | 291 | 292 | 293 | 294 | 295 | 296 | 297 | 298 | 299 | 300 | 301 | 302 | 303 | 304 | 305 | 306 | 307 | 308 | 309 | 310 | 311 | 312 | 313 | 314 | 315 | 316 | 317 | 318 | 319 | 320 | 321 | 322 | 323 | 324 | 325 | 326 | 327 | 328 | 329 | 330 | 331 | 332 | 333 | 334 | 335 | 336 | 337 | 338 | 339 | 340 | 341 | 342 | 343 | 344 | 345 | 346 | 347 | 348 | 349 | 350 | 351 | 352 | 353 | 354 | 355 | 356 | 357 | 358 | 359 | 360 | 361 | 362 | 363 | 364 | 365 | 366 | 367 | 368 | 369 | 370 | 371 | 372 | 373 | > | zadnja

#6756  23.05.07 09:25  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Današnja bera novic je bolj skromna - veliko šuma, malo vsebine. Poglejmo.



  • Včeraj se je znova pospešeno ohlajala banjaluška borza; najbolj so krvaveli privatizacijski skladi, katerih indeks je zdaj za več kot tretjino nižje kot na dosedanjem vrhu v aprilu. Tudi drugod po Balkanu ni bilo rožnato.

  • Ker se je razprodaja v Sloveniji (kolikor je je pač bilo) zgodila na isti dan kot objava ugibanja Petra Antunoviča o tem, ali je blizu znatna korekcija, je znova zelo popularna teza, kako da podli časopisi rušijo trg. Pri tem se je dobro vprašati, kolikšno je pravzaprav zaupanje vlagateljev, če cel špetir naredi ena sama izrecno pesimistična objava - pa tudi, ali ne bi bili mediji pristranski in sumljivi ravno v primeru, da bi objavljali vseskozi samo eno plat zgodbe, na primer optimistično.

  • Ali Pivovarna Laško želi Probanko, se sprašujejo Finance in zbirajo sogovornike o tem, ali je dobro kupovati delnice te banke.

  • Morda lahko magijo rasti delnic Telekoma v zadnjih par tednih pripišemo tudi govoricam, da naj bi si Telekom pripojil Mobitel.

  • Delo je izvedlo nekoliko nenavaden sklic skupščine delničarjev - namesto običajnih 30 dni od sklica do dogodka jih je tokrat le osem. To je seveda povzročilo ugibanja, zakaj tako, ali je to prav, ali gre za bliskovito vojno med Pivovarno Laško in vlado in kje je v tem Andrijana Starina Kosem.

  • Karel Lipnik v Financah predstavlja Rio Tinto kot surovinsko naložbo, ki je priljubljena tudi med slovenskimi upravljalci; Roman Gomboc pa primerja izvedene finančne instrumente in se pri tem ukvarja zlasti s CFD, saj prihaja iz družbe, ki ponuja trgovanje z njimi.

  • Na Finančni točki pa smo poleg urejanja zbirke o dividendah borznih družb zdaj sestavili še prvo pomoč: [ne najdem članka: 7667] .



* zadnji popravek: 23.05.07 09:25
(Tema: Jutranji pregled - sreda, 23.4.07 v forumu DS (prej: FT))


#6757  23.05.07 09:55  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Leta 1998 je bila Rusija praktično pred bankrotom. Temu primerno je bilo tudi dogajanje na ruski borzi, kjer je čez noč praktično izginilo povpraševanje in so zato upravljalci "vzhodnih" skladov potolkli vse drugo, kar se je le dalo; velika žrtev takratnega dogajanja je bila na primer Madžarska, kjer je paradni konj Richter Gedeon padel z več kot 25.000 na 3.500 forintov. Ja, to niso izmišljotine dedkov - take stvari se dogajajo.

Odtlej je šlo samo na boljše. Konsolidacija oblasti in rast cene nafte sta šli Rusiji zelo na roke. V času od 1998 se je nabralo za 386 milijard USD deviznih rezerv (menda tretja največja številka za Kitajsko in Japonsko), poleg tega pa še 114 milijard v tako imenovanem stabilizacijskem skladu, oblikovanem leta 2004, ki vlaga dandanes predvsem v obveznice v dolarjih, evrih in britanskih funtih, v domače papirje pa ne sme vlagati. (Koncept posebnega sklada, namenjenega spravilu krasnih prihodkov od nafte, ni ruski unikat - podobno počne na primer Norveška.)

Včeraj (22.05.07) je močno odjeknila izjava Vladimirja Putina o tem, zakaj pravzaprav ta vreča ne sme posegati po domačih delnicah in poziv vladi, naj razmisli o tem.

Različni opazovalci to različno interpretirajo. Po eni strani lahko zadevo razumemo kot čisto legitimno vprašanje, zakaj bi pravzaprav te presežke stalno samo "izvažali". Konec koncev bi jih lahko vložili vsaj v domače obveznice in tako zmanjšali zadolženost.

Po drugi zgodovina ravnanja ruskih oblasti sugerira, da bi lahko morda šlo za željo po večji lastniški vlogi države ali vsaj po odgajanju močnih tujih igralcev. (Tu se spomnimo zgodbe o Francetu Arharju in njegovem izgonu tujcev z ljubljanske borze; gospod je bil takrat čaščen kot zaščitnik slovenstva, kasneje pa je postal predsednik uprave avstrijske banke v Sloveniji, kar je še danes.)

Spet tretji menijo, da gre za poskus podpore ruskemu delniškemu trgu, ki v zadnjem času ni več takšna bleščeča zvezda, kot je bil poprej. Podobna zgodba z državnim ukrepanjem za dvig tečajev je bila v preteklosti odigrana (z bolj poševnimi rezultati) recimo v Singapurju in po svoje v Savdski Arabiji.

Stvar se je tudi politično nekoliko zapletla. Finančni minister Kudrin je izjavil, da bi takšno ravnanje bilo "negativno" in da vlada ne namerava uporabljati teh rezerv za podporo delnicam. Ne izključuje pa možnosti, da bi nekega dne v ruske delnice vlagal državni pokojninski sklad (tega je bilo februarja za 10,3 mrd USD).

Viri: Bloomberg prvič, drugič.

* zadnji popravek: 23.05.07 09:55
(Tema: Rusija z nafto na pomoč borzi? v forumu DS (prej: FT))


#6759 (odg: #6758 Redstripe)  23.05.07 10:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

saj to je. dokler raste, sami pametnjakovici, kaksni vse da so argumenti za rast (za lase privleceni eden bolj kot drugi), nakar zapiha prva sapica in ze vsi ueee, grde finance. jaka muda.
(Tema: Jutranji pregled - sreda, 23.4.07 v forumu DS (prej: FT))


#6765 (odg: #6762 Aequitas)  23.05.07 12:49  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Aequitas]

Morda gre za omembo stroška, ki nastane pri prodaji terminske pogodbe, ki je potekla in nakupom nove (jaz si to nekako tako predstavljam)...
sodec po tekstu gre za to, da se v primeru, da je treba preklopiti terminske pogodbe zaradi zapadlosti, vrednost basisa in knockouta ustrezno spremeni - se stare vrednosti prevedejo glede na razmerje cen nove in stare generacije pogodb.

recimo zelo groba ilustracija - kot ce bi imel certifikat na nek indeks, ki ima pri X knockout, nakar se izvede, kaj pa vem, renominacija tega indeksa, naenkrat njegova danasnja vrednost ni vec 1.054, temvec 2.108, X pa se temu primerno tudi premakne z 1.000 na 2.000, da se razmerja ohranijo.

ps. na tvojem mestu ZELO ne bi sel v nalozbe, za katere je glavni jezik taksen, v katerem se ne znajdes zelo dobro in tudi vse lastnosti ozadja produkta sele spoznavas. to ni misljeno pokroviteljsko, temvec povsem dobronamerno. lahko pa seveda imas sreco.

* zadnji popravek: 23.05.07 12:49
(Tema: turbo certifikati na uranove futurse v forumu Borza - svetovni trgi)


#6767 (odg: #6766 )  23.05.07 13:14  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

a sam pojem terminske pogodbe poznas?
(Tema: turbo certifikati na uranove futurse v forumu Borza - svetovni trgi)


#6772 (odg: #6769 )  23.05.07 13:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

trenutno stanje prodajajo kot placljiv servis: http://www.bestnet.com.mk/En/intro.htm
(Tema: Granit Skopje v forumu Borza)


#6773 (odg: #6771 )  23.05.07 13:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

bistvo je v tem, da tukaj ne gre za LAHKO, temvec za MORAS - v tem je razlika proti opcijam in to je hkrati razlog, da se terminske kar dobro drzijo cene tistega, o cemer govorijo.
(Tema: turbo certifikati na uranove futurse v forumu Borza - svetovni trgi)


#6778 (odg: #6775 )  23.05.07 14:27  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

za referenco in vzvode se zmeni z aequitasom :)
(Tema: turbo certifikati na uranove futurse v forumu Borza - svetovni trgi)


#6779 (odg: #6774 )  23.05.07 14:34  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[EUG]

aha.. Kako pa je potem s to locenostjo fizicnega in terminskega trga za uran? Potem to po defoltu ni mozno? in kako se potem doloca vrednost turbo certifikata?
? ... ne razumem vprasanja glede locenosti.

kako se doloca vrednost certifikata - rekel bi, da se glede na terminski trg, sodec po tem, da navajajo popravek zaradi rolloverja.

oprosti, ampak ali je realno, da bo nekdo sel prebrat namesto tebe vso tisto maso nemscine zgoraj? nocem biti nesramen, zal mi je, ce tako izpade, ampak to bi bilo pa res skrajno pozrtvovalno, ze kar mazohisticno. zato pa pravim, da se ne podajaj v zadeve, ki jih ne mores sam predelati. ker ce ne drugega, ko bo potem enkrat pozicija na trgu zagustila, morda ne bo ravno pomoc pri roki. se enkrat - ni moj namen, da te napizdim, temvec da ti pomagam, tudi ce pomoc pomeni "daj mir" :)

* zadnji popravek: 23.05.07 14:34
(Tema: turbo certifikati na uranove futurse v forumu Borza - svetovni trgi)


#6783 (odg: #6782 )  23.05.07 16:17  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

o ja, to glede razvoja trga tudi po moje kar velja.

kar se tice foruma, kot receno - kdorkoli, sploh ne rabis mene, lahko odpre temo za doloceno delnico in zaprosi druge, naj se tega drzijo. nakar je stvar bolj kot ne v rokah drugih uporabnikov, admin je kot dezurni policaj sele druga linija obrambe.

razlog, da takih tem doslej nisem odpiral sam, pa je preprosto v tem, da doslej pac ni bilo neke hude mase pogovora o stalno isti zbirki delnic, ki bi ga bilo treba potem urediti enotno za vecjo preglednost, kot pravis. (10 let namrec ni starost FT - ta je 2 leti in pol.) in v tem je smisel tistega "form follows function". tvoja pobuda je sicer povsem ok in se strinjam z njo, vendar bo to zazivelo takrat, ko bo praksa pokazala, da je tukaj in zdaj aktualno. odpreti maso predalckov za delnice, od katerih se potem o 5% tudi res kaj rece, pa zame nima smisla.

* zadnji popravek: 23.05.07 16:17
(Tema: Organizacija tem po delnicah? v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#6787  24.05.07 08:49  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Te dni je k nam zaneslo tekst, ki je v bistvu promocijske narave in vsebuje tole navedbo: "Zlatnik, ki je tehtal četrt unče, je bil leta 1958 kupljen za 44,75 nemških mark (22,95 EUR), današnja vrednost tega zlatnika pa znaša 144 EUR (+527%).

Hudi dobički, kajneda? Pa poračunajmo. Kakšna je bila povprečna letna donosnost?

Tega seveda NE izračunamo tako, da podatek o donosu delimo s številom let (linearni izračun), temveč po pravilih obrestno-obrestnega računa. Ta je namreč tisti, ki opisuje situacijo, ko imamo na koncu leta glavnico plus donos, nakar je v naslednjem obdobju oboje, tako prvotna glavnica kot doslej ustvarjen donos, znova deležno donosa.

To pa gre takole.



  • 144 / 22,95 = 6,27 (indeks rasti).

  • Ker gre za 49 let, vzamemo 6,27 na 1/49-to potenco (torej 49. koren) = 1,0382.

  • Prevedba z indeksa na odstotke: 1,0382 * 100 - 100 = letna donosnost 3,82%.



Zlato ni v tej zgodbi nič "krivo"; je samo eden od mnogih primerov, kako se da povedati na prvi pogled strašno lepe številke, pri čemer naslovnik ne opazi, kako zelo velik pomen ima pri tem dolgo obdobje. Za obrestno-obrestni račun je zelo težko imeti intuitiven občutek in zato se vedno, ko slišimo kakšno takšno hudo številko, splača malo poračunati.

Pomembno pa je biti pazljiv tudi v nasprotno smer. Včasih v različnih virih kot prvotni podatek dobimo ne tistega o celotnem donosu v obdobju, temveč o povprečnem letnem donosu skozi tisto obdobje - pa se izkaže, da to povprečje NI narejeno po metodi obrestno-obrestnega računa, ki bi bila primerna za izračun pri vlagatelju, ki denar ves čas ohrani v naložbi; temveč kot navadno (linearno) povprečje in je zato številka višja, pove pa nič.

Nauk: vedno preberite drobni tisk (če le obstaja :).

* zadnji popravek: 24.05.07 08:49
(Tema: Marketing in obrestno-obrestni račun v forumu DS (prej: FT))


#6786  24.05.07 08:50  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

Eni bi temu rekli iskanje prave razpršitve tveganja v svetu, v katerem so različne finančne naložbe vedno bolj povezane; drugi znak pretiravanja in metanja denarja kamorkoli, kjer ga vzamejo.

Kakorkoli: gospod Florian Leonhard, londonski restavrator in prodajalec starih violin, namerava odpreti sklad Fine Violin Fund. Pričakuje, da bi z njim prideloval 8 do 12 odstotkov letno. Sklad naj bi začel poslovati, ko zbere za 50 milijonov USD denarja; vlagatelje za 11 mio že ima.

Leonhard pravi, da je njegova ideja neprimerno boljša od vlaganja denimo v vino (obstajajo tudi takšni skladi), saj se violine ne morejo kar tako pokvariti, povpraševanje po njih pa je manj stvar mode. Omenja tudi lep namen, da naj bi violine, ki jih za svoj portfelj nakupi sklad, v času imetništva posojali nadarjenim mladim glasbenikom - tako da bi od tega zagotovo bila vsaj ena korist.

Včasih pa eksotične ideje vendarle ne uspejo. Lani se tako ni posrečil start sklada gospoda Stanleya Gibbonsa, prodajalca znamk, za vlaganje v zbirateljske poštne znamke - vlagatelji so ostali skeptični do tega, kako likvidna je takšna naložba in kako se pravzaprav oblikujejo cene.

Vir: Financial Times

* zadnji popravek: 24.05.07 08:50
(Tema: Sklad za violine v forumu DS (prej: FT))


#6790  24.05.07 09:26  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  



  • Po nekaj precej pretresljivih borznih dneh po državah bivše Jugoslavije - vključno s Slovenijo - se začenja širiti prepričanje, da je šok terapija zaključena. Borzna nevihta mimo, povzemajo prognoze Finance (tiste Finance, ki bi jih dan prej marsikdo utopil v žlici vode, češ da so "krive" za padce); na Balkanu se menda zdaj sveti luč na koncu predora; Dnevnik pa piše o tem, da je na trgu na tone prostega denarja, ki z veseljem izkoristi padce za nakupe. Nad izgledi za svetovne trge in še zlasti za trge JV Evrope so menda navdušeni tudi madžarski borzni analitiki iz različnih družb.

  • Mercator bo delničarje na skupščini zaprosil za potrditev dokapitalizacije, s katero bi naprej prevzemal po regiji; napovedana je dividenda 4 evre na delnico (pregled dividend...). Držite delnice Mercatorja, pravijo za Finance tokrat soglasno "dobro obveščeni".

  • Če ste ali ste bili zavarovani pri Vzajemni, boste morda te dni prejeli obvestilo v zvezi z izplačilom starostnih rezervacij. Vendar bo to doletelo le 15 odstotkov nekdanjih in sedanjih zavarovancev.

  • Mnogi so si ogledovali zadevo, a na koncu je prispela ena sama uboga ponudba za izvedbo skrbnega pregleda Telekoma kot enega od opravil v okviru načrtovane privatizacije. "Skrbni pregled bo razkril, da je razlika med dejansko in sedanjo oceno vrednosti Telekoma ogromna," pravijo neimenovani viri Financ.

  • Pravijo, da [ne najdem članka: 7679] .
(Tema: Jutranji pregled - četrtek, 24.5.07 v forumu DS (prej: FT))


#6792 (odg: #6791 )  24.05.07 09:31  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ne vem, kaj mislis glede vlakov :) novih javno objavljenih informacij glede te zadeve ni. iz tega, kar javno obstaja, bi se dala po moje nastrikati samo ta kolikor toliko racionalna zgodba, da je napoved izpodbijanja pri drogikolinski dala zagon pricakovanjem, da tudi tukaj ne bo simpl.

* zadnji popravek: 24.05.07 09:31
(Tema: Prevzemna ponudba za Geodetski zavod v forumu DS (prej: FT))


#6795 (odg: #6788 )  24.05.07 09:47  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[nanix]

Največji problem z zlatniki je, da so morda vredni toliko in toliko, prodaš jih pa lahko za toliko za kolikor se te usmili kak zlatar.
no, to ne drzi. cene zlata, tudi zlatnikov, za odkup enako kot za prodajo lepo spremljajo borzno ceno in ni ti treba iskati prav zlatarja.

(Tema: Marketing in obrestno-obrestni račun v forumu DS (prej: FT))


#6796 (odg: #6793 )  24.05.07 09:49  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

v mojih krogih se govori najvec o tem, kam it z biciklom :) ... mozne spekulacije v medijih pa sem ze stel kot javno znane informacije. sorry... kjer nic ni, se vojska ne vzame.
(Tema: Prevzemna ponudba za Geodetski zavod v forumu DS (prej: FT))


#6798 (odg: #6797 )  24.05.07 10:40  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

stavki / vrstice, ki jih citiras, naj imajo spredaj dvojno dvopicje. ce uporabis "citiraj", se ti ze sami skusajo tako postaviti.
(Tema: Marketing in obrestno-obrestni račun v forumu DS (prej: FT))


#6824 (odg: #6807 kolega)  24.05.07 15:37  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[alexd]

Ocitno nisem ravno jasnoviden
welcome to the club

Imate kaksen nasvet, kaj naredit v tem trenutku z delnicami in skladi v balkanskem, vzhodnem, slovenskem, evropskem, globalnem nivoju?
to je bolj stvar tebe kot pa samih trgov. recimo en zelo pomemben podatek je, v koliksni meri se ti sekiras ali pa ne, ce gre nekaj brez tebe gor. oziroma kolko sploh razumes razliko med a) tem, da gre nekaj brez tebe naprej gor in b) tem, da naredis izgubo. ker mnogi je po mojem vtisu ne.

Kako vedeti, na kateri postaji izstopiti
ne vedeti.

za moje pojme je smiselno obravnavati trge, ki so igralniske narave, kot igralnico. torej: pri nalozbi vnaprej dolocis limite, koliko casa bos not, do kaksnega dobicka bos not, do kaksne izgube bos not - in ko se kaj od tega sprozi (whichever comes first), gres ven in das glavo pod hladno vodo in prespis in potem gledas dalje.
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6825 (odg: #6823 kolega)  24.05.07 15:40  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[alexd]

Sicer ne vem, ce bi ravno blo mozno, da bi imel 17% nominalni donos; recimo ene 12% pa.
lej, ti bi rad imel donos "samo" 12% brez tveganja.

donosu brez tveganja se rece netvegana obrestna mera in je enaka na primer donosu na kratkorocne papirje centralne banke ali drzave. ali ce hoces - bancnih vlog.

znasa pa trenutno tam nekje tri procente. dalec, dalec je do tega do tvoje zelje.

seveda lahko reces, ja, mogoce je pa v drugih drzavah to visje. in spomnis recimo na bancne vloge v evrih na madzarskem, na hrvaskem... in imas formalno vzeto prav. ostane ti pa seveda tovorjenje tega naokoli, identifikacija, morebitne pravne in jezikovne pizdarije. se pravi opa, obstaja element tveganja. manj krut kot na borzi, ampak obstaja. pa 12% ravno tako ne bos dosegel po tej poti.
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6826 (odg: #6825 crt)  24.05.07 15:41  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

aja, se odgovor na naslov teme. odgovor je sicer zelo splosen, vendar pogosto tudi konkretno uporaben. in sicer pravi: ce ne ves, kaj bi, daj mir.
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6827 (odg: #6814 Redstripe)  24.05.07 15:44  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
Z mojim postom sem mislil na produkte, ki ti garantirajo glavnico ( se pravi vložek)(a-banka,skb, ba-ca...), ne garantirajo pa ti donosa x procentov letno.

Ker garantiranje glavnice ali vložka nekaj košta, imajo posledično taki produkti lahko višje vstopne provizije ali pa upravljalske stroške. (nekje si pač morajo pokriti stroške garancije)

Slabost nekaterih takih produktov je, da moraš imeti sredstva naložena kot je napisano v pravilih upravljanja 1 leto, 7 let...
to ni kar tako pac slucajno neka slabost, temvec ravno nacin, kako ponudniki skusajo spravit inercijo - statistiko na svojo stran. brez skrbi, da so zelo prepricani, da so od tebe pobrali toliko v casu in denarju, da si upajo stavit. ti pa pri tem premisli, proti kaksnemu igralcu stavis. in seveda o tem, kaj ti prakticno pomeni na primer zagotovilo, da cez 7 let bos pa imel nominalno glavnico...
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6829 (odg: #6799 )  24.05.07 15:55  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Matic01]

Ker je vsak enkrat začetnik na borzi, bi postavil eno začetniško vprašanje in sicer glede ponudbe in povpraševanja(v angleščini - bid/ask price). Na večih straneh sem prebral, da je "bid - ponudba" cena, ki jo je kupec pripravljen plačati in "ask - povpraševanje" cena, ki jo je prodajalec pripravljen sprejeti. Če je tako, je potemtakem torej logično, da je povpraševanje vedno večje od ponudbe. Na spletni strani www.delo.si, kjer je prav tako objavljena borzna tečajnica, pa je ravno obratno - se pravi, da je vedno ponudba večja od povpraševanja. Bi mi kdo razložil, kako je s tem?
to so jezikovne finte. v originalu bid pomeni, koliko so za nekaj pripravljeni dati kupci in ask to, koliko hocejo imeti prodajalci.

ce ta dva pojma direktno prevedemo v slovenscino (s slovarjem, brez misli na borzo rabo), bi se ravno bidu reklo ponudba in asku povprasevanje. s tem pa uletimo v zmedo, ker se v slovenski borzni praksi ti dve slovenski besedi uporabljata ravno obratno.

razlog za zmedo je v tem, s kaksnega stalica razumes pojem "ponudbe" ali "povprasevanja". s stalisca denarja ali s stalisca papirja - in kaj to sploh pomeni?

ce gledamo s stalica papirja, nekdo PONUJA delnico po 1000, drugi pa POVPRASUJE po delnici po 900.

ce gledamo s stalisca denarja, nekdo PONUJA 900 enot denarja za delnico, drugi pa POVPRASUJE po 1000 enotah denarja, da se bi bil pripravljen lociti od svojih delnic.

slovenski izrazi se uporabljajo s stalisca papirja, direktni prevod angleskih v slovenscino pa bi bil s stalisca denarja. tisti, ki uporabljamo tako slovenske kot angleske izraze, vsakic v glavi naredimo ta obrat kot samoumeven, kar potem koga drugega zmede. zato je dobro, da si vprasal in da se tukaj razlozi.

se zanimivost: v starih casih ljubljanske borze sta namesto ponudbe in povprasevanja v casopisni tecajnici nastopali imeni stolpcev "denar" in "papir". tako so te jezikovne vaje povsem odpadle. ker je bilo direktno in nedvoumno jasno, da tisti, ki imajo denar (in bi kupili), bi dali za nek papir X, tisti, ki imajo papir, pa hocejo zanj (vecji) Y. mislim, da bos se danes ponekod v tujini (kontinentalna eu?) srecal taksno notacijo.

* zadnji popravek: 24.05.07 15:55
(Tema: Ponudba in povpraševanje (bid/ask price) v forumu Borza)


#6831 (odg: #6830 )  24.05.07 15:57  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

na prvi pogled je to lepo, vendar bo po moje nekje znotraj leta ze ecb do tja prisla.

ce to prevedemo v uporabno obliko za alexa: a) netvegana obrestna mera narasca; b) 12 je se vedno hudo dalec; c) pravzaprav si morda sploh ne zelis situacije, ko bi bila netvegana obrestna mera 12% - razmisli o pomenu tega.
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6835 (odg: #6834 crt)  24.05.07 16:15  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

ce nikakor noces dat mir, pa lahko z ziheraske pozicije vlozis tudi v novo ponudbo ba-ca - podobno kot prejsnja storija z vezavo bancne vloge na indeks nepremicnin, le da tokrat nudijo navezavo na sopek balkanskih delnic. se ravno sandi s tem ukvarja, bo napisal.
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6834 (odg: #6833 kolega)  24.05.07 16:19  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  

sem ti ze napisal, da ce ne ves, kaj bi, daj mir. to je bistveno boljsi nasvet, kot pa morda kaze na prvi pogled.

enkrat bom napisal program, ki bo iz takih enostavnih stavkov delal 30-stranske traktate, da se bo ljudem zdelo bolj kunstno in ugledno-strokovnjasko in bodo lazje sprejeli. :)

ce te skrbi izguba in te to skrbi bolj kot izpustiti dobicek (kar je kul) in si povrhu po moznosti ze lepo zasluzil, pa je - sploh glede na koledar - nasvet tudi zelo enostaven in to je, da prodaj (in sele potem daj mir).

to seveda niti slucajno ne pomeni, da potem pa ne more biti visje. ampak lov na sam vrh je pac nerealen cilj, ti pa (kot kaze) isces predvsem to, da bi te nehalo skrbeti. zato se enkrat: kljuc do tega je v tebi in ne v trgu. sell to the sleeping point. prodaj toliko, kot je potrebno, da te ne bo vec s(k)rbelo.

* zadnji popravek: 24.05.07 16:19
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6838 (odg: #6837 kolega)  24.05.07 17:15  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[alexd]

v bistvu ne vem, kaj bi zares pomenilo, ce bi imel 12% netveganega realnega donosa letno, verjetno kaksne makroekonomske probleme, ce odstejem, da bi kdo nasel kak poseben nacin in ga zaupal se meni :)
predstavljaj si gospodarstvo, v katerem dobis 12% v banki. kaksna motivacija je to za poceti karkoli drugega (tako za obcane kot za podjetja)? kako je z inflacijo? kaksni so smiselni tecaji delnic v takem okolju - koliko si pripravljen placati za udelezbo v poslovanju podjetij?
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6840 (odg: #6837 kolega)  24.05.07 17:20  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[alexd]

se prosnja... ko napisem kaksno stevilko v % hocem predstavit samo koncept ugodnega, ne pa tocno dolocenega...
razlicni ljudje si ZELO razlicno predstavljajo, kaj je to veliko ali malo ali ugodno ali pa ne. tako da se drugi nimamo cesa oprijeti razen konkretne stevilke, ki jo das.

na koncu iz tega, da sta tveganje in donos dva obraza iste stvari, ne mores uiti. oziroma - ce ti to rata, je to freak event, ne pa nekaj, kar lahko z ekonomsko logiko racionalno pricakujes.

recimo, mene zivo zanima, kako bodo kaj zadovoljni vlagatelji v garantirane sklade. je prebral recimo, da raiffeisen top selection ob tem, da ohranja glavnico, vsebuje raiffeisen osteuropo in eurasien in ze se mu zasvetijo evrcki v oceh... ampak seveda garancija terja svoje, izdajatelj ni v igri iz humanitarnih razlogov in donosi bodo (so) temu primerni.

pa tukaj ni grdavs raiffeisen - ni ponudnik tisti, ki povzroca razocaranje, temvec bizarna pricakovanja vlagateljev; ki si predstavljajo, da lahko prestopijo v neko novo realnost in dobijo netvegane visoke donose (ali hodijo po zraku), ce si le dovolj zelijo.
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6841 (odg: #6810 Aequitas)  24.05.07 17:21  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[Aequitas]

Odvisno od portfelja. Ali je že kdo poskusil z put opcijami (na Balkan jih ni:) Pač vzameš strošek kot zavarovalnino?
teoreticno je to lep odgovor, prakticni del si obdelal sam v oklepaju :)
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6842 (odg: #6837 kolega)  24.05.07 17:26  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[alexd]

se prosnja... ko napisem kaksno stevilko v % hocem predstavit samo koncept ugodnega, ne pa tocno dolocenega...
dajmo malo obrnit mizo in ti odgovarjaj. predvsem na vprasanje, zakaj "pojdi v kes in daj mir" ni dovolj dober odgovor... ?

(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


#6844 (odg: #6843 kolega)  24.05.07 17:39  crt (admin) (DS) odgovori / citiraj  |  shramba  
[alexd]

ja itak, ampak na kaksnem varcevalnem racunu kes ne izgleda zdravo...
kes na varcevalnem racunu ni tam zaradi donosa (ceprav se lahko kdaj zgodijo tudi taksne obrestne mere), temvec kot zadostitev tvoje potrebe po manj sekiranja in kot zaloga za primer, da pride na trgu do vecje pizdarije in rabis municijo za nakupe. koliko poleg teh dveh zelo konkretnih uporabnih vrednosti se prinasa %, je sekundarno vprasanje.

ce pa se sekiras tako v primeru, da si v delnicah (ker bodo mogoce padle) kot ce si v kesu (kaj pa ce bodo zrasle), potem pojdi za 3 mesece na dopust, ker bos sicer postal zivcna razvalina.

* zadnji popravek: 24.05.07 17:39
(Tema: Kaj naj naredim?? v forumu Borza)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>