Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 06:13
-0,58 %
8.152,56
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 18.11
-0,44 %
1.443,02
SI 18.11
0,36 %
883,81
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'sejad' ... OK

Uporabniško imesejad
Posebne lastnosti-
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 1030, prvo: 24.08.06 15:18, zadnje: 07.11.17 20:38

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | > | zadnja

#44563 (odg: #44134 sandi)  03.10.08 21:36  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Za Abanko imaš podatek tukaj: abančni naložbeni depozit

Za naložbeni depozit Banke Koper (http://www.financna-tocka.si/text.php?id=9146) pa na prenovljeni strani BK nisem nič uspel najti.



* zadnji popravek: 03.10.08 21:36
(Tema: Pod vodo v forumu Periskop)


#46286 (odg: #46267 crt)  10.10.08 22:00  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

+ če imaš še boljšo polovico, bo tudi ona deležna extra nagrade (če te le uspe zadržati pod tušem kako minuto dlje:)

Naj izbere nekaj na 3. strani:)

http://www.mueller.si/pdf/prospekt/parff...
(Tema: DJI v forumu Borza - svetovni trgi)


#47983 (odg: #47861 )  21.10.08 22:04  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
zdrava kmečka pamet slovenskih fantov grob
bolj aktualno bi se verjetno glasilo: apatičnost Britancev slovenskih fantov grob: http://www.independent.co.uk/news/world/...
(Tema: Jutranji pregled - torek, 21.10.08 v forumu DS (prej: FT))


#48026 (odg: #48011 sandi)  22.10.08 14:33  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

saj sem hotel dati smajlije, ampak je zadeva preveč resnična...
(Tema: Zaskrbljena bralka v forumu Periskop)


#48215 (odg: #48198 Damjan)  23.10.08 13:28  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Absolute return funds disappoint selectors:

http://www.citywire.co.uk/selector/-/new...

(Tema: Probanka Sigma v forumu Skladi)


#49282 (odg: #49234 andrejcc)  29.10.08 12:57  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Tudi pri Mladini so dejavni pri razlagi...

http://www.mladina.si/tednik/200842/vrec...
(Tema: Jutranji pregled - sreda, 29.10.08 v forumu DS (prej: FT))


#49422 (odg: #49402 sandi)  30.10.08 10:45  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Glede DAX-a: Nemci naj bi spremenili strukturo DAX-a zaradi dogodkov z VW...

http://www.handelsblatt.com/finanzen/boe...
(Tema: Jutranji pregled - svet, 30.10.08 v forumu DS (prej: FT))


#49918 (odg: #49898 andrejcc)  04.11.08 22:33  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

takole nekako je pa razdelitev znotraj zveznih držav...

http://www.ft.com/cms/s/0/e53c356a-aa05-...
(za ogled je potrebna najprej registracija)
(Tema: Jutranji pregled - svet, 4.11.08 v forumu DS (prej: FT))


#50029 (odg: #50025 sandi)  06.11.08 11:46  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Pri Raiffeisnu imajo očitno "srečno" roko, ko gre za izbiro novega sklada za trženje v Sloveniji. Prejšnja dva (ASEAN in Russland) so ravno začeli tržiti na vrhuncu zmogljivosti (donosov), zdaj pa se orientirajo na EM infrastructure markets.

“Infrastructure is a good diversifier but these are long-term assets for long-term investors” Neil Jones, Macquarie

Še uporaben članek:

http://www.citywire.co.uk/professional/-...

(Tema: EM Infrastruktura v forumu Skladi)


#51458 (odg: #51436 sandi)  18.11.08 11:25  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]



Bom obrnil vprašanje: ali lastnik stanovanja z najemnino dosega višjo neto donosnost, kot bi jo s prodajo stanovanja in preusmeritvijo v navaden bančni depozit?
Tricky one:)

Namreč, pri stanovanjskih najemninah je višina v največji meri odvisna od lokacije (offtopic: saj je tudi Ray Kroc, ustanovitelj McDonaldsa, vprašal publikov "what do we sell", pa so mu odgovarjali z "burgers and chips", in je le skomignil rekoč "nope. we sell 3 things: location, location and location").

medtem ko obrestno mero pri vezanem depozitu dobiš v isti banki v enaki višini ne glede na to ali ga skleneš na Obali, v LJ, Zagorju ob Savi ali Petišovcih...

Moja sestra je svojčas oddajala stanovanje (40m2) v blokovskem naselju v LJ; začetna investicija je bila (konec 2001) ca 60.000 EUR, danes pa se ista prodajajo po 100.000 EUR. Nekaj let je oddajala za 300 EUR (+str), kar pomeni, da je na začetno investicijo prejemala 5%. V tem času so bile v bankah ob. mere ca 3% za enoletne depozite, tako da se ji je takrat do definitivno splačalo. Danes bi na banki sicer dobila 5,5% (ali do 6%), ampak so primerljive najemnine v okolici višje (400 EUR), kar pomeni, da če bi ga danes oddajala po tej ceni, bi imela donosnost 8%. Ob tem ne upoštevam kapitalskega dobička ob prodaji. Danes ta na papirju torej znaša dobrih 60% (40k EUR plusa na 60k EUR podlage).
(Tema: Jutranji pregled - torek, 18.11.08 v forumu DS (prej: FT))


#53233 (odg: #53025 sandi)  02.12.08 13:06  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

enkrat sicer že objavljeno, pa nič zato - mogoče jim bo to bolj jasno:)

unknown
(Tema: Gremo proti ničli? v forumu Periskop)


#53304 (odg: #53193 Perse1)  02.12.08 20:47  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[Perse1]

Do ničle bosta pa itak oba istočasno prišla :-))
...če pride do tega, kar je na tem posnetku (End of the planet - What an asteroid impact would look like), nam bom čisto vsem vseeno kdaj kdo prej pride do ničel:(

http://www.wimp.com/planetend/

* zadnji popravek: 02.12.08 20:47
(Tema: Gremo proti ničli? v forumu Periskop)


#53485 (odg: #53378 sandi)  04.12.08 11:11  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]
In vendar se premika. Skladno z evropskimi trendi je sedaj novi predpis ATVP zagotovil, da bodo novi izvlečki razumne dolžine.



Izvleček podsklada NLB Dinamični delniški, ki bo veljal od 1.1.2009 dalje, ima 4 strani.



Dodatna pridobitev je za upravljavce baz podatkov je, da slovenski skladi končno vsi dobijo mednarodne ISIN številke, kot kaže, pa tudi uradne tekstualne oznake. Npr. zgoraj omenjeni je sedaj uradno NLSDD.
tudi znotraj EU se zadeve premikajo v smer dodatne racionalizacije in lažjega čezmejnega trženja. Več tukaj: UCITC IV
(Tema: Evropa mora priti z nožem v forumu Periskop)


#54267 (odg: #5326 sandi)  14.12.08 18:48  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Danes so očitno v modi inovativni prodajni pristopi - preko loterije!

Tukaj sta 2 takšna primera:

1. Za pičlih 32 evrov do milijonskega posestva - http://www.delo.si/clanek/68309
2. ...oziroma v naši soseščini, onkraj Karavank, se ponuja tale vila:

Do vile ob Vrbskem jezeru za 99 evrov? - http://www.delo.si/clanek/72755oz. http://www.hausverlosung.at

(Tema: Romantična hiška v forumu Periskop)


#54349 (odg: #54346 crt)  16.12.08 09:30  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

bostjan ima pravkar svezo objavo v blogu glede nepremicnin, precej izcrpno.
ja, zelo nazoren prikaz. Članek je "novogradnja, z enostavnim dostopom in vreden ogleda":)
(Tema: Jutranji pregled - torek, 16.12.08 v forumu DS (prej: FT))


#54360  16.12.08 11:03  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Tukaj je ameriška inačica Dibe:

?? myPrvi račun ??

Jamstvo za vloge znaša 250.000 USD, od 3. oktobra dalje.

Jamči FDIC:

http://www.fdic.gov/news/news/financial/...

1.1.2010 se jamstvo zopet vrača na 100.000 USD za vse vrste depozitov, izjema so individualni (IRA) in nekateri drugi pokojninski varčevalni načrti, kjer bo jamstvo v višini 250.000 USD ostalo v veljavi.

(Tema: DIBA spletno bančništvo v forumu Banke)


#54659  20.12.08 00:06  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

GBD je konec novembra izdala 5-letno obveznico s 6% p.a. donosom.

Prospekt je na voljo tukaj: ?? myKlasični račun nerezidenta ??
(Tema: obveznica GBD v forumu Borza)


#55265  04.01.09 19:40  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Ker se dlje časa ukvarjam s to tematiko, na tem mestu povzemam nekatere ključne dogodke iz (pol)pretekle zgodovine.

Theodor Herzl je oče modernega političnega sionizma. Kot vodja sionističnega gibanja se je začel pogajati z Veliko Britanijo o tem, kje bi judovski narod lahko dobil svojo lastno politično entiteto. Najprej je bilo govora o Cipru in o pasu El-Ariš na Sinaju. Ti dve lokaciji je Herzl predlagal Britancem, vendar sta bili obe zavrnjeni. Potem pa je britanski kolonialni sekretar Joseph Chamberlain povedal Herzlu, da je Velika Britanija pripravljena ponuditi judovskemu narodu del svoje Vzhodne Afrike, tj. Ugando. Herzl osebno se je precej ogrel za to možnost, vendar je naletel na izjemno močan odpor predvsem ruskih političnih sionistov, ki so igrali pomebno vlogo v sionističnem gibanju. Ne pozabimo, da je v letih 1881-82 prav v Rusiji nastalo gibanje Hovevei Zion (»tisti, ki ljubijo Sion«), in pa ožja skupina Bilu, to je skupina študentov iz Harkova, ki je leta 1881 že začela pošiljati judovske naseljence v Palestino. S tem se začne prva alija (imigracija Judov v Palestino). S tem, ko so ruski sionisti, predvsem leta 1904 (to je leto smrti Theodorja Herzla), pokazali, da na noben način ne bodo pristali na to, da bi se judovski nacionalni dom ustvaril kjerkoli drugje, kot v Palestini, je prevladala ta zamisel. To je bila edina logična rešitev, kajti protopolitični sionisti (torej prvi politični sionisti) - Jehuda Alkalaj, sarajevski rabin, ki je že leta 1843 predstavil svojo idejo o tem, da naj bi Judje morali dobiti svojo politično entiteto v Palestini in tam čakati na prihod Mesije; potem, Moses Hess iz leta 1862 in pa Leon Pinsker, avtor Autoemancipacije iz leta 1882... - so popolnoma nedvoumno opredelili Palestino kot območje nastanka judovske politične entitete. Ne nazadnje, tudi prvi sionistični kongres, organiziran leta 1897 v Baslu je kot svoj cilj navedel vzpostavitev doma za judovski narod v Palestini, kjer ga bo ščitilo javno pravo. Torej, opcija Palestine je bila pravzaprav edina naravna opcija.

Izrael je država, ki nima sprejete ustave; s tem krši temeljni pravni dokument, ki ureja položaj na območju nekdanje mandatne Palestine. To je mati vseh resolucij (št. 181/II), ki jo je generalna skupščina OZN sprejela 29. novembra 1947. V tej resoluciji, ki je postavila pravne temelje za nastanek dveh držav na ozemlju mandatne Palestine (judovske in arabske), je bilo izrecno zapisano, da bo morala vsaka od teh dveh držav izvesti demokratične volitve v konstitutivno skupščino. Ko naj bi se ta konstituirala, pa naj bi sprejela demokratično ustavo, ki naj bi zagotavljala nediskriminatorne pravice za vse svoje državljane. Kaj se je zgodilo? Leta 1949 je Izrael zares izvedel demokratične volitve, konstitutivna skupščina se je sestala, vendar pa ni sprejela demokratične ustave, temveč t.i. tranzicijski zakon, s katerim je sama sebe transformirala v prvi izraelski zakonodajni parlament kneset. Torej, demokratična ustava ni bila sprejeta, kneset pa je posledično lahko začel sprejemati apartheidske zakone. Kot apartheid je mišljen politični sistem, v katerem je diskriminacija pravno formalizirana z dejanji parlamenta (ob tem je nujno dodati, da je bila izraelska verzija apartheida vzpostavljena v povezavi s statuti nekaterih judovskih organizacij, na primer Svetovne sionistične organizacije in Judovske agencije). Prvi izraelski zakonodajni parlament je na primer sprejel Zakon o lastnini odsotnih in Zakon o vrnitvi. Namreč, Arabci, ki so zapustili območje, ki ga je Izrael zasedel v letih 1948-49, so v izraelski pravni terminologiji imenovani odsotni. S tem, ko je kneset sprejel (posredno) apartheidske zakone, to pomeni, da se od leta 1961 naprej na 93% ozemlja Izraela (ozemlje znotraj črt premirja, določenih leta 1949) lahko naseljujejo, obdelujejo zemljo in razvijajo izključno Judje, torej izključno judovski državljani države Izrael. Medtem ko en milijon etnično arabskih državljanov Izraela nima pravice naseljevanja na teh ozemljih.

ZN so leta 1947 ob delitvi mandatne Palestine 56% dodelile židovski državi (čeprav so Judje v tem trenutku imeli v lasti le 7% ozemlja Palestine in so predstavljali 30% prebivalstva). OZN je sprejela temeljni pravni dokument, t.i. delitveno resolucijo 181/II, s katero je judovski državi dodelila 56% ozemlja mandatne Palestine, arabski državi 42%, medtem ko je bilo mesto Jeruzalem s širšo okolico opredeljeno kot corpus separatum oz. kot območje, ki bo prišlo pod poseben mednarodni režim - pod upravo OZN. In kaj se je zgodilo že v prvi arabsko-izraelski vojni? Izrael poleg teh 56% ozemlja, ki jih dobi z delitveno resolucijo, zasede še dodatnih 21% ozemlja in skupaj začne nadzorovati 77% ozemlja mandatne Palestine. Izraelu je to mednarodna skupnost de facto priznala in tega judovski državi ni nikoli nihče zares oporekal. To je bolj ali manj sprejeto dejstvo v mednarodni skupnosti. Tisto, kar pa je izrazito problematično in gre na račun pravic palestinskega naroda in kar močno krši določila delitvene resolucije, pa je to, da Izrael s svojimi dejanji po letu 1967 (ko vojaško zasede oz. okupira Zahodni breg, Gazo in Vzhodni Jeruzalem, kar pomeni še preostalih 23% ozemlja mandatne Palestine) z ničemer ne pokaže, da je pripravljen sprejeti edini legitimni kompromis, tj. nastanek dveh držav oz. povedano konkretneje, nastanek palestinske države na 23% ozemlja mandatne Palestine. Nasprotno, judovska država z nenehno kršitvijo mednarodnega prava vse od leta 1967 zmanjšuje možnost tvornega kompromisa s Palestinci (Izrael je že dan po koncu šestdnevne vojne, tj. 11. junija 1967, porušil četrt Magrabi, arabsko četrt, ki se je nahajala v bližini Zidu objokovanja, kar je bila izrazita kršitev mednarodnega prava, saj je začel spreminjati fizično sestavo okupiranih ozemelj). Izrael vse od leta 1968 permanentno in intenzivno krši šesti odstavek člena 49 četrte Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne, ki pravi, da okupacijska sila ne sme naseljevati ali deportirati delov svojega lastnega civilnega prebivalstva na ozemlja, ki jih okupira. Povedano drugače, po mednarodnem pravu Izrael nikakor ne bi smel naseljevati judovskih naseljencev na 23% ozemlja mandatne Palestine, pa vendarle to ves čas dela. Vsak nov judovski naseljenec na tem ozemlju pomeni manjšo možnost za nastanek palestinske države, kajti Izrael judovska naselja ustanavlja na takšen način, da je ozemlje, ki naj bi ga Palestinci dobili za državo, zmeraj bolj fragmentirano. Ker mednarodno pravo predvideva tri elemente za nastanek države: ozemlje, prebivalstvo in efektivno oblast (suverenost), si je težko predstavljati, kako bi palestinska oblast lahko imela suverenost nad nekim ozemljem, ki je razbito na 227 palestinskih enklav. Na vmesnem prostoru so pa judovska naselja in razvejen sistem t.i. obvoznih cest, ki jih je v času t.i. mirovnega procesa iz Osla Izrael intenzivno gradil.

Meddržavno sodišče, torej poglavitni pravni organ OZN oz. mednarodne skupnosti, ki je 9. julija 2004 na zahtevo Generalne skupščine je podalo svetovalno mnenje o gradnji zidu na okupiranih palestinskih ozemljih. Sodišče je z večino glasov, tj. 14:1 (edini sodnik, ki je konstantno glasoval proti, je bil ameriški sodnik Thomas Buergenthal), povedalo, da pomeni t.i. varnostni zid na vseh tistih odsekih, kjer prestopa zeleno črto (črto premirja, določeno po prvi izraelsko-arabski vojni leta 1949), kršitev mednarodnega prava in da bi moral Izrael takoj odstraniti vse tiste dele zidu, ki segajo preko zelene črte. Pomembno je tudi to, da je sodišče poudarilo, da Izrael s tem, ko gradi zid, krši svojo obveznost, da mora spoštovati pravico palestinskega naroda do samoodločbe, ta njegova obveznost pa naj bi bila obveznost do vseh držav - obveznost erga omnes. Torej, to je tudi obveznost do Slovenije, Tadžikistana, Surinama... vseh držav. To je mednarodnopravni vidik. Kar zadeva pa realni vidik: če bo zid po načrtih v celoti zgrajen (to je 650 km zidu), bo palestinska »država« omejena na 50% Zahodnega brega, razbita na 3 večje ozemeljsko nepovezane kantone in nekaj manjših enklav. Povedano drugače, Palestinci bi imeli izjemno otežen dostop do vode, kmetijskih površin, trgov, izobraževalnega in zdravstvenega sistema. Skratka, kot pravijo posamezni avtorji, npr. neodvisni raziskovalec Peter Lagerquist, to ne bi bila država, temveč nekakšen Bantustan. Z malce tveganja je možno domnevati, da je dolgoročni načrt prav ta: v prvi fazi Palestince ograditi v ta Bantustan. Ker bi bile življenjske razmere tam tako nemogoče, bi se slej ko prej palestinsko prebivalstvo izselilo in celoten Zahodni breg bi padel v roke Izraelu. Zakaj je pa sploh prišlo do ideje o zidu? Prvi je implikacije te ideje doumel Ariel Šaron, in sicer s spoznanjem, da Izrael kratkoročno ne more dobiti celotnega Zahodnega brega, ker bi to zanj pomenilo demografski problem. Palestincev je na Zahodnem bregu 1,8 milijona in to bi lahko ogrozilo judovsko naravo države Izrael.

Izrael ima vehementno podporo ZDA pri sprejemanju rezolucij VS OZN. ZDA so 10. septembra 1972 vložile prvi veto na sprejetje resolucije Varnostnega sveta, ki je kritizirala Izrael, ker je uporabil izrazito neproporcionalno vojaško silo kot odgovor na ugrabitev in smrt 11 izraelskih športnikov v Münchnu. Manj znano je namreč, da so izraelska letala napadla palestinska begunska taborišča v Siriji in Libanonu in pobila 200 do 500 civilistov. Vse od takrat ZDA v Varnostnem svetu OZN konsistentno uporabljajo pravico do veta na tak način, da pri tem ščitijo interese Izraela, ne glede na to, kaj dela judovska država. Edina izjema je bila administracija Jimmyija Carterja. Ta je dopustila sprejem nekaterih resolucij, ki so bile v skladu z mednarodnim pravom. Carter pa je zgolj izjema, ki potrjuje pravilo. Če se vprašamo, kakšen je sploh pomen sprejemanja resolucij v OZN, če ne dosežejo nobenega realnega učinka, pa je z vidika simbolnega in načelnega odnosa do izraelskih potez vendarle pomembno, da se prek resolucij ustvari nek korpus pravnih stališč. Generalna skupščina kot organ, v katerem so zastopane vse članice OZN, je sprejela veliko število resolucij, ki obsojajo izraelska dejanja kot kršitev mednarodnega prava. Ravno svetovalno mnenje Meddržavnega sodišča, je bilo podano potem, ko je Generalna skupščina to zahtevala v svoji resoluciji. Pomembno je, da so te resolucije sprejete, ker imamo lahko na ta način neko jasno stališče, da je to, kar dela Izrael, huda kršitev mednarodnega prava. Tako so vsaj na teoretičnem področju stvari razjasnjene. Palestinci se namreč v načelu lahko mnogo lažje borijo za svoje legitimne pravice, če so »oboroženi« s tem mednarodnopravnim »orožjem«. Druga stvar pa so seveda realne politične razmere v mednarodni skupnosti.

Arabske države, ki obkrožajo Izrael, so precej neenotne v svojem odnosu do Izraela. Za pravilno predstavo o tem, moramo poznati dogajanja že pred ustanovitvijo Izraela (pred 14. majem 1948). Običajna predstava o položaju, v katerem je Izrael en sam, na drugi strani pa je več arabskih držav, pomeni, da je Izrael šibkejši. Vendar pa ta položaj nikakor nujno ne pomeni slabšega izhodišča za Izrael, kajti judovska država je vedno z velikim pridom izkoriščala neenotnost arabskih držav in z njimi manipulirala. Že pred začetkom prve arabsko-izraelske vojne (maj 1948-januar 1949) je Izrael na svojo stran uspel pridobiti Transjordanijo. Takratni transjordanski kralj Abdulah ibn Husein al Hašim, sin šerifa Huseina iz Meke, se je odkrito pogovarjal z vodstvom judovske skupnosti v Palestini o tem, da bi si medsebojno razdelila ozemlje mandatne Palestine. Ta quid pro quo je bil v tem, da naj bi Transjordanija (ki je imela edina armado - Arabsko legijo, ki se je bila sposobna bojevati z judovsko vojsko) judovski skupnosti dopustila, da na delu mandatne Palestine, ki ga je delitvena resolucija poverila judovski državi, v miru ustanovi državo Izrael, v zameno pa naj bi Transjordanija dobila ozemlje, ki ga je delitvena resolucija določila za palestinsko državo. Skozi to povezavo s Transjordanijo je Izrael učinkovito razbijal enotnost arabskega tabora. Naj poudarim, mnogo večji od sovraštva do Izraela je bil pri arabskih deželah strah pred Abdulahom. Sirija in Libanon sta se transjordanskega kralja panično bala, ker je imel izrazito ekspanzionistične težnje - poleg dela mandatne Palestine je hotel zasesti tudi Sirijo in Libanon. Vse od takrat je Jordanija poseben primer. Zaradi lastne ekonomske šibkosti in posebne povezave z Zahodnim svetom je bila vedno (z izjemo vojaškega nastopa proti Iraku leta 1991) Zahodni zaveznik na Bližnjem vzhodu, s posebnim, kooperativnejšim odnosom do Izraela. Od leta 1975 se je podobno dogajalo z Egiptom. S tem, ko je Izrael leta 1979 uspel doseči ločeno mirovno pogodbo z Egiptom, je zabil nov klin v politično fronto arabskih držav nasproti sebi. Konvencionalna razlaga pravi, da je bil egipčanski predsednik Sadat tisti, ki je stopil nasproti Izraelu pred Camp Davidom, vendar pa to ni res. Izraelski premier Menahem Begin je Egiptu predlagal ločeno mirovno pogodbo in se tako izognil širši bližnjevzhodni mednarodni konferenci, na kateri bi razpravljali tudi o okupiranih palestinskih ozemljih. Arabske države kot celota sicer že nekaj časa priznavajo obstoj Izraela. Težava je v tem, da sta Egipt in Jordanija vse prelahko pripravljena sprejeti mirovni sporazum z Izraelom, ne da bi se judovska država v zameno umaknila z vseh okupiranih ozemelj. Države, kot je Sirija, vztrajajo na stališču, da se mora Izrael najprej umakniti z vseh okupiranih ozemelj. V tem je ta neenotnost arabskih držav, kajti niso sposobne oblikovati enotne politične fronte.

Judovski, oziroma proizraelski lobi v ZDA, je tradicionalno izredno močan in zdi se, da je vse močnejši. Vendar v času sedanje Busheve administracije ne deluje v korist Izraela samo judovski lobi. Še dva pomembna subjekta ves čas delujeta proizraelsko. To so najprej neokonservativci. Drugi subjekt pa so tudi evangelijski kristjani (protestantski fundamentalisti), ki podpirajo Izrael zaradi tega, ker v skladu z zapisanim v Svetem pismu pričakujejo drugi prihod Jezusa Kristusa na Zemljo. Ti trije subjekti so ustvarili tako močan blok, da stalna, absolutno proizraelska drža Busheve administracije sploh ni naključje. Največkrat se misli, da je bila Clintonova demokratska administracija bistveno drugačna, vendar pa po nekaterih kredibilnih indikatorjih velja za močno proizraelsko. Proizraelskemu lobiju je v času Clintonove administracije uspelo postaviti svoje člane na najpomembnejša mesta odgovorna za dogajanja na Bližnjem vzhodu. Npr. Dennis Ross, posebni koordinator State Departmenta za Bližnji vzhod, je bil pred nastopom funkcije predviden za šefa Washington Institute for Near East Policy, think-tanka, ki deluje izrazito proizraelsko. V administraciji je imel pomembno mesto tudi Martin Indyk, nekdanji uslužbenec najmočnejše ameriške proizraelske lobistične organizacije AIPAC. Skratka, Clinton je svojo administracijo oblikoval proizraelsko in tako je tudi bolj ali manj delovala. Palestinci se ne bi znašli v tako katastrofalnem položaju, kot so danes, če ne bi v času t.i. mirovnega procesa iz Osla na ameriški strani stala proizraelska administracija. Politično telo, ki je še bolj proizraelsko, je Kongres, saj sta tako Predstavniški dom, kot Senat, praviloma nabita z proizraelskimi kongresniki. Kar pa zadeva možnost drugačnih stališč, po nekaterih virih na ameriških univerzah obstaja okoli tisoč neodvisnih raziskovalcev, ki imajo drugačna, mnogo manj proizraelska stališča, vendar ti raziskovalci ne pridejo do besede in so medijsko izrazito zapostavljeni. S procesi globalizacije namreč prihaja tudi do procesov koncentracije kapitala. Ker je judovski lobi izrazito kapitalsko močan, z vsako koncentracijo kapitala v medijski industriji pridobiva na moči. Zato lahko s pridom uporablja večinoma analitike iz think-tankov, ki navadno govorijo v prid Izraelu. To, da je proizraelski lobi tako učinkovit, je v veliki meri tudi posledica tega, da je Izrael sistematično vlagal sredstva v raziskovanje ameriške družbe in političnega sistema. Izrael in ameriške proizraelske skupine so sistematično proučevale vse segmente policy makinga, še posebej na področju lobiranja. Po drugi strani so Arabci novinci na tem področju in izrazito zaostajajo. To je ogromen hendikep arabske in palestinske strani. Ameriška znanstveno objektivna srenja bi morala začeti neposredno nagovarjati ameriško prebivalstvo. Preprosto, proizraelski lobi je tako močan, da obvladuje elite. Zato bi bilo potrebno obiti elite in začeti neposredno nagovarjati ameriško prebivalstvo z razlagami o kontekstu izraelsko-palestinskega konflikta. Po 11. septembru vedno se ameriško prebivalstvo vedno bolj sprašuje, zakaj je prišlo do tega, oz. se zaveda nevarnosti. Širše ameriško prebivalstvo je danes sicer še vedno prepričano, da je Izrael branik demokracije in zahodne civilizacije pred fanatičnim islamom.

Nekateri se sprašujejo zakaj Arabci ne uprabijo naftnega embarga kot orožja proti Izraelu. Arabci so »naftno orožje« prvič uporabili med četrto arabsko-izraelsko vojno leta 1973 in takrat je naftni embargo vsaj delno deloval. Od takrat se je zadeva precej spremenila, ker je Zahod našel alternativna nahajališča nafte. Bližnji vzhod ni več edino večje nahajališče, ampak je tukaj tudi Severno morje, v zadnjem času intenzivno Afrika in Kaspijski bazen. Po drugi strani pa je pri Savdski Arabiji potrebno vedeti, da je ta od prve polovice 90-tih let v rdečih številkah proračuna. Savdijci so imeli še na začetku 80-tih let ogromen finančni presežek (110 milijard $), vendar so morali financirati tako vojno Iraka proti Iranu, kot leta 1991 finančno pokriti dobršen del vojne proti Iraku za njegov umik iz Kuvajta, tako da so se savdske finance do prve polovice 90-tih let obarvale rdeče. Zaradi tega vladarska hiša ne more tako uspešno podkupovati savdskega prebivalstva z državnimi službami, kot ga je nekdaj. To je eden od pomembnih razlogov, zakaj se v državi krepijo težnje nasprotovanja vladajoči hiši, oziroma islamistične težnje. Če bi zmanjšali dotok nafte Zahodu, bi zmanjšali tudi pritok v lastno blagajno. Po drugi strani, pa je ta vladarska hiša v veliki meri Zahodnjaško kulturno usmerjena, zato mogoče tudi na miselni ravni ni sposobna tako radikalnega koraka, kot je naftni pritisk na ameriško administracijo. Večkrat se mi zdi, da gleda bolj na lastne interese, kot na deklarirane interese palestinskega ljudstva, čeprav je res, da je utemeljitelj tretje savdske države Abdel Aziz ibn Abdel Rahman al Saud, ko se je 14. februarja 1945 v Sueškem prekopu sestal s Franklin Delano Rooseveltom in utemeljil strateško partnerstvo z ZDA, ki traja še danes, dal palestinskemu vprašanju pomembno težo. To je bilo še pred nastankom države Izrael, vendar se je njena ustanovitev že pripravljala. Od Roosevelta je dobil zagotovilo, da ZDA ne bodo naredile ničesar, kar bi lahko vplivalo na odnose med Palestinci in Judi, ne da bi se prej posvetovale s Savdsko Arabijo. Skratka, jasno je pokazal, kako močno se istoveti s Palestinci. Sedanji voditelji so se precej oddaljili od tega. Nasprotovanje prebivalstva vladarski hiši v dobršni meri izvira tudi iz tega, tako rekoč, mačehovskega odnosa do Palestine.

Napad 11.9.01 so izvedli pripadniki radikalnih transnacionalnih islamističnih skupin, ki v ZDA vidijo državo, ki je s svojo zunanjo politiko odgovorna ali soodgovorna za trpljenje muslimanov na različnih kriznih žariščih po vsem svetu, predvsem na Bližnjem vzhodu. Robert Fisk, znameniti britanski novinar, ki nemara najbolje od zahodnih dopisnikov pozna Bližnji vzhod, je napad opisal z besedami: »Napad so izvedli predstavniki razdejanega in ponižanega ljudstva, ki udarjajo nazaj«. Pri vsem je absolutno nujno vedeti, kako pomembno je za vse Arabce in muslimane palestinsko vprašanje. Palestinska zadeva je namreč igrala bistveno vlogo pri oblikovanju kolektivne arabske in islamske identitete. Ko Arabec ali musliman ocenjuje svet, to podzavestno stori skozi prizmo palestinskega vprašanja. Ali kot pravi raziskovalec fenomena muslimanskih samomorilskih napadalcev Farhad Khosrokhavar: »Palestina je za vsakega muslimana postala ogledalo, v katerega pogleda, ko ocenjuje odnos Zahoda do islamskega sveta«.

(Tema: Izreal-Palestina: zgodovina in aktualnosti v forumu Izdivjalnica)


#55669  07.01.09 15:35  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

tudi Diba je znižala OM:

"Spoštovani,

z dnem, 05.01.2009, ZVEZA BANK, registrirana zadruga z omejenim jamstvom, Podružnica Ljubljana, sprejema Sklep o spremembi obrestne mere, s katerim se obrestna mera za sredstva na Diba računih zniža na 4,0 % p.a.

Sprememba obrestne mere velja od 11.01.2009.

S prijaznimi pozdravi,

Vaša Diba."
(Tema: DIBA spletno bančništvo v forumu Banke)


#55836 (odg: #55833 Hevidi)  09.01.09 09:46  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[hevidi]

Ena aktualna...



Novinar: "Gospod Madoff, odkod vam prevarantska zamisel, da pretekle vlagatelje v vaš sklad izplačujete z vlogami novih?"

Madoff: "Iz pokojninskega sistema."
Mene pa balkanski skladi spominjajo na Ponzijevo shemo; dokler so bila sveža vplačila, so imeli pretekli (prvi) vlagatelji možnost zaslužka (spirala je šla navzgor); nekateri so pravočasno izkoristili to rast. Ko novih vlog ni bilo več, pa so zadnji vplačevalci izgubili ne sicer vse, pa precej blizu (-70%).
(Tema: Jutranji pregled - petek, 9.1.09 v forumu DS (prej: FT))


#56569  19.01.09 12:54  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Od 16.1. je v Sloveniji možno pristopiti k VS družbe Erste Sparinvest.

Registriranih je 21, od tega so 3 skladi skladov (Top Fonds), ostali so mislim da klasični.

http://www.atvp.si/content.asp?id=501

Zanimivo je, da na spletni strani banke ni nič zaslediti o tem, tudi v rubriki Varčevanje in naložbe:

http://www.sparkasse.si/varcevanje_in_na...

Upam, da bodo admini kaj izvrtali glede začetka pristopa ter mogoče kakšnih posebnostih/razlikah od ostale ponudbe.

* zadnji popravek: 19.01.09 12:54
(Tema: Erste Sparinvest skladi v forumu Skladi)


#56576 (odg: #56573 sandi)  19.01.09 13:48  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]

:: Tedensko poročilo KD BPD omenja še dva zanimiva statistična podatka:

<UL>

<LI>V preteklem letu je bilo na Ljubljanski borzi sklenjeno za 1.285,8 milijonov evrov prometa, kar je za 42,3 odstotka manj kot v letu 2007.

<LI>Tudi v letu 2008 je bila najbolj prometna delnica Krke s 41,39-odstotnim deležem v prometu z vsemi delnicami.

</UL>
med brskanjem po arhivu sem naletel na podatek iz leta 1994 - seznam najprometnejših delnic na LJSE tega leta:

?? mypic(290) ??

Kje so te družbe danes?
(Tema: Jutranji pregled - ponedeljek, 19.01.09 v forumu DS (prej: FT))


#57788 (odg: #57697 sandi)  05.02.09 21:34  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

še članek iz Dnevnika:

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1...

(Tema: Rajši v stečaj v forumu Periskop)


#57815 (odg: #57811 )  06.02.09 09:43  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[johan]

Da ne odpiram nove teme. Je mogoče kdo že zasledil ali je pri nas ali v tujini mogoče nezgodno zavarovati posebej določen del telesa?

Hipotetično: Recimo da sem frizer in si pri sekanju drv odsekam tri prste. Torej da mi po nezgodi poleg invalidnine do konca življenja pripada še nek dodatek iz naslova takšenga zavarovanja.



Hvala
v tujini imajo precej več izkušenj s takšnimi zavarovanji. Recimo, Elton John je imel blazno visoko zavarovalno vsoto za svoje prste (če se ne motim, 4 mio funtov), Claudia Schiffer si je tudi za nekaj časa dala zavarovati noge. Visoke zavarovalne vsote imata recimo tudi nogometaša Raul in Beckham, oba prav tako samo za noge.

Univerzalne zavarovalnice so načeloma odprte za vse vrste zavarovalnih ponudb; na koncu pa vedno prevlada kalkulacija verjetnostnega računa zavarovalnega dogodka napram višine zavarovalne premije. Če je slednja previsoka, je potem tudi za zavarovanca vprašljivo, ali ima takšno zavarovanje kak smisel.

Te dni je bilo tudi aktualno zavarovanje slovenskih hokejistov; ti niso hoteli iti (so do zadnjega čakali na Brniku) brez zavarovalne police proti poškodbam, ker od matičnih klubov ne bi dobili nobene odškodnine v primeru poškodbe za nastop v državnem dresu.
(Tema: Riziko zavarovanja v forumu Zavarovanja)


#57950 (odg: #57900 )  08.02.09 23:08  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Živjo,

tudi sam imam majhnega sina in sem bil ravno tako v dilemi, kje odpreti varčevalni račun. Z ženo sva na koncu odprla varčevalna računa pri 2 bankah, kjer je vse brezplačno - da ne delam reklam, ti najprej priporočam branje članka iz Mojih financ na to temo: http://www.finance.si/moje_finance/?2157...

Poleg tega pa imava v otrokovem imenu odprte pristopne izjave za 4 sklade, tako, da gre en del denarja kot dolgoročna oblika (za študij) v to obliko plemenitenja. Varčevalni račun je zgolj namenjen kratko-srednjeročnim potrebam, ki naju lahko doletijo.

Poleg tega razmišljam tudi o sklenitvi življenjskega zavarovanja za smrt (stava z Matildo:) za neko razumno zav. vsoto; premije so dosti bolj "prijazne" kot pri mešanih ali naložbenih ŽZ.
(Tema: za otroka... v forumu Banke)


#58260 (odg: #58254 sandi)  12.02.09 10:56  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]

NLB sporoča: "Obveščamo vas, da se vpisno obdobje za sklenitev NLB Super depozita pod obstoječimi pogoji predčasno zaključuje."



Nekam nenavadno - imajo dovolj denarja deponentov in ga ne rabijo več? Na drugi strani pa prošnja za državno garancijo?
Ta info je že nekaj časa objavljena na NLB Kliku. Mislim, da so v ponedeljek prišli do spoznanja, da je OM previsoka glede na konkurenco.
(Tema: Jutranji pregled - četrtek, 12.02.09 v forumu DS (prej: FT))


#58576 (odg: #58563 ZZZ)  17.02.09 22:19  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[ZZZ]



Pomoje gre razlike v veliki meri pripisati že omenjenim prilivom iz naslova trajnikov po naložbenih zavarovanjih. Za Triglav si to omenil, za KD pa mislim ne. Populacija vlagateljev preko zavarovanj je pri KD prav tako številna in mnogo manj fleksibilna od "direktnih".
Bi se kar strinjal, glede na to informacijo:

http://www.financna-tocka.si/text.php?id...
(Tema: KD Galileo - zakaj tak padec? kriv upravljalec? v forumu Skladi)


#58828 (odg: #58811 andrejcc)  23.02.09 11:21  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  


<li>Clinton naj bi Kitajce pozival naj še kupujejo ameriške državne papirje, saj s tem ohranjajo vrednost dolarja oziroma istočasno ohranjajo obstoječe razmerje dolar juan.


Verjetno teta Clinton, ne stric :)
(Tema: Jutranji pregled - svet, 23.02.09 v forumu DS (prej: FT))


#58889 (odg: #58860 medo10)  23.02.09 22:35  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[medo10]

KSZ

Kdaj je pa FT točka umaknila iz podstrani Davki une obrazce za posamezne VP, ko ti je lepo vrglo v ta popisni list glede na vse nakupe in prodaje v preteklem letu glede na vpise v Portfelju?

Za davčni izračun delno verjamem, da je težko zagotoviti realnega, samo tudi če piše informativni, je blo v redu.

Ker teh obrazcev/popisnih listov verjetno ni več - kako si naj to uredim za VP, ker sem dobu ene 3 strani nakpov in prodaj v 2008 za recimo 10 VP? Od kod naj vem, kateri nakupi pred 2008 so bili lani prodani?

ZA točke skladov ni problema, ker to DZU pošlje.
Mislim, da se je ta umik zgodil kakšna 2 tedna nazaj. Ja, tudi meni so bili precej v pomoč, ampak je treba tudi razumeti ekipo, da je vzdrževanje davčnega dela precej kompleksna reč (če pogledaš samo koliko vprašanj je v tej temi).

no, jaz sem imel letos 11 popisnih listov, pa sem se zadeve lotil tako, da sem šel v meni "posli", vse posle izvozil v excel ter naredil nekaj filtrov, da sem lahko ločil tiste posle za katere sem popisne liste oddal v preteklih letih.

Bilo je nekaj dela s tem, da je bila zaloga poštimana, sicer pa je najbolj duhamorno bilo prepisovanje podatkov v popisne liste...

(Tema: Davki 2008 - FAQ v forumu Davki)


#58986 (odg: #58959 andrejcc)  25.02.09 15:53  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Bill Gross se je malo pozabaval:

I thought I’d create my own virtual testimony to a hypothetical committee delving into the complexities of our financial crisis. What follows is what might have taken place last week:

http://www.pimco.com/LeftNav/Featured+Ma...

Eno viruatlno vprašanje je bilo:

Question: What do you think about nationalizing the banks?

Answer: I think Roubini, Dodd and Greenspan haven’t thought this one through. The U.S. isn’t Sweden, and not just because our blondes aren’t au naturel. Their successful approach revolved around a handful of banks but we have 7,500, as well as many S&Ls and credit unions, which would have to be flushed into government hands. Regulators are overwhelmed as it is, and if you thought Lehman Brothers was a mistake, just standby and see what nationalizing Citi or BofA would do. Our banks remain at the heart of domestic/global financial transactions and daily clearing, while those Scandinavian banks were not. PIMCO would not dispute the need to further capitalize systemically important banks via convertible bonds held by the government, which unfortunately dilute shareholders’ interests. To go further, however, and “haircut” senior debt or even existing preferred stock similar to that issued via the TARP would create an instability policymakers should not want to risk. In turn, forcing creditors to take haircuts would undermine other financial sectors such as insurance companies and credit unions. The goal of future policy should be to recapitalize lending institutions while maintaining the basic infrastructure of credit markets. Outright nationalization and haircutting of creditors will do just the opposite.

(Tema: Jutranji pregled - svet, 25.02.09 v forumu DS (prej: FT))


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>