Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 14:40
0,88 %
8.538,52
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 15.11
0,87 %
1.449,42
SI 15.11
0,41 %
880,68
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'sejad' ... OK

Uporabniško imesejad
Posebne lastnosti-
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 1030, prvo: 24.08.06 15:18, zadnje: 07.11.17 20:38

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | > | zadnja

#106909 (odg: #106869 sandi)  30.11.11 13:40  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Vloga avstrijskih bank v CEE je precejšnja, kar je razvidno iz tega zemljevida:

http://web.stratfor.com/images/europe/ar...

še del spremljajočega teksta:

New Banking ‘Empires’

The cheap credit of the eurozone’s first decade allowed several peripheral European states a rare opportunity to expand their network of influence, even if they were not in the eurozone themselves. They could borrow money from core European banking centers like Germany, France, Switzerland and the Netherlands and pass that money on to previously credit-starved markets. In most cases, such credit was offered without the full cost-increase that these states’ poorer and smaller statures would have justified. After all, these would-be financial centers had to undercut the more established European financial centers if they were to gain meaningful market share. This pushed far more credit into Central Europe than the region otherwise would have attracted, speeding up the development process at the cost of poor underwriting and a proliferation of questionable lending practices. The most enthusiastic crafters of new banking empires have been Sweden, Austria, Spain and Greece.

Sweden has the happiest record of any of the states that engaged in such expansionary lending. Being one of the richest countries in Europe and yet not being a member of the eurozone, Sweden did not experience a credit expansion nearly as much as other states, instead it served as a conduit for that credit — augmented by its own — to its former imperial territories. Alone among the forgers of new banking empires, Sweden’s superior financial stability has allowed it (so far) to continue financial activities in its target markets — Estonia, Latvia, Lithuania and Denmark — despite the ongoing financial crisis. But instead of lending, Swedish banks are now purchasing regional banks outright. Swedish command of the Danish banking sector, for example, has increased by 80 percent since the crisis. Through its new local subsidiaries, Swedish banks now lend more in per capita terms to Danes than they do to their own citizens, and there is no longer a domestic Estonian banking sector — it is 97 percent Swedish-owned. Such expansionary activity is likely to continue so long as Sweden can sustain it, as there is a geopolitical angle to Sweden’s effort: It is seeking to deepen its regional influence not only for economic purposes, but also to mitigate the rising role of its longtime competitor, Russia.

Austria has tapped not only eurozone credit but also taken advantage of favorable carry trades to serve as a conduit for Swiss franc credit into Central Europe. Just as Sweden is using foreign capital to re-create its historic sphere of influence in the Baltic, Austria is doing the same in the lands of the former Austro-Hungarian Empire. Now, the majority of all mortgages in Poland, Hungary, Croatia and Romania — and a sizable minority in Austria — are denominated in foreign currencies, courtesy of Austrian banking activity. With the Swiss franc now locked in at record highs, many of these mortgages are not serviceable. The Hungarian government has felt forced to abrogate the terms of many of these loans, knowing that the Austrian banks are now so overexposed to Central Europe that they have no choice but to take the losses. As the financial crisis has continued apace, Austria has found itself with more exposure, fewer domestic resources and greater vulnerability to external forces than Sweden. So instead of being able to take advantage of regional weakness, it is finding itself losing market share both at home and in its would-be financial empire to Russia.

Spain’s banking empire isn’t even in Europe. Spanish firms BBVA-Compass and Santander have used the cheap euro credit to massively expand credit to Latin America. And Spain’s expansion took a somewhat novel route: The combination of cheap lending at home and in Latin America encouraged more than a million Latin American Spanish speakers to relocate to Spain and gain citizenship. To smooth the naturalization process, Madrid mandated that the new Spaniards be granted top-notch credit, a factor that only added to an already hyperactive construction sector. Spanish banks’ nearly 500 billion-euro exposure to Latin America is, for now, holding; only time will tell its impact to Spain’s bottom line.

The Greek government used its access to cheap credit to build up debt levels that are now the subject of much discussion across Europe. But much less is made of its banks, who encouraged consumers both at home and across the southern Balkans to increase their own debt levels. Being the least experienced of the four would-be financial centers, Greek banks offered the steepest credit breaks to the countries with the weakest repayment potential. Like Spain, Greece also did not make EU membership a condition for lending; vast volumes accordingly were fed into Macedonia, Serbia and even Albania.

(Tema: Avstrijski vpliv na slovenske kredite v forumu Banke)


#106944 (odg: #106934 DirektnaInvesticija)  30.11.11 22:53  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[DirektnaInvesticija]

Ne vem zakaj se vam zdi vse skupaj tako neresnično.
If it's too good to be true, then it probably is.

Mene je bolj kot posel v kontejnerje presenetil Brazilski Eucalyptus v katerega smo nazadnje investirali. Mi je pa njihov agent takoj pojasnil, da imajo že ogromno strank iz Slovenije.
ogromno iz Slovenije jih je imel tudi Marconi, mnogi pa so bili klicani tudi s strani lastnikov panamskih spletnih strani, ki čudežno poniknejo potem ko izplačajo prvi drobiž (F. Forex se kliče agent v podobi "panamskega krojača").

V vsakem primeru - srečno naprej!

(Tema: Nova denarna piramida? v forumu Pomoč, napake, predlogi)


#106969  01.12.11 10:41  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Srečno na volitvah...če ti pa ne uspe priti v DZ, ti v uteho preostane možnost za uvrstitev med spodnjo druščino:)

Trije kitajski slikarji so izdelali sliko, na kateri je 100 znanih ljudi iz vseh obdobij človeške zgodovine (in oni trije - na balkonu zgoraj desno). Če klikneš na katerokoli osebo na sliki, se ti v novem oknu odpre stran iz Wikipedije z biografijo te osebe.

http://cliptank.com/PeopleofInfluencePai...

(p.s. Hemingwayu pa flaša še na portretu ne da miru:)
(Tema: DS na volitvah 2011 v forumu Razno)


#106984  01.12.11 12:24  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

ČE BI SI KDO ŽELEL POPESTRITI NOCOJŠNJI SOOČENSKI FINALE ... za lažje spremljanje političnih soočenj. Piješ svojo najljubšo

alkoholno pijačo, previdno z žganjem ... Vsakič:

- ko Zoran Janković reče "nje" : spiješ požirek,

- ko Borut Pahor reče "naši ljudje" : spiješ dva požirka,

... - ko Janez Janša pokaže knjigo : eksaš,

- ko Radovan Žerjav reče "zdrava kmečka pamet" : spiješ požirek,

- ko Karl Erjavec reče "naši upokojenci" : spiješ dva požirka Donata,

- ko kdorkoli reče "vrednote" : bruhaš,

- ko Gregor Virant reče "... vrnil ..." : vsi zvrnemo enega,

- ko Zoran Janković reče "Z'lo preprosto ..." : spiješ požirek,

- ko Janez Janša reče "To seveda ni res ..." : spiješ dva ornk požirka,

- ko Janez Janša reče "To so vaše domneve ..." : spiješ požirek,

- ko kdorkoli začne stavek z "Poglejte ..." : spiješ takratkega.

Če bo sreča na tvoji strani, se ne boš spomnil nobenega soočenja :)

(Tema: DS na volitvah 2011 v forumu Razno)


#107229  07.12.11 08:22  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Spravljanje britanskih bankirjev k pameti

Direktorji in vodilni člani uprav bank kljub slabim poslovnim izidom vztrajajo pri visokih nagradah, vlada pa grozi, da bo temu naredila konec

http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dne...
(Tema: Pregled novic - 06.10.11 v forumu Pregled novic)


#107234  07.12.11 10:12  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
Bo S&P znižal bonitetno oceno 15 evrskim državam? [online.wsj.com]


"The function of a ratings agency is to visit the field at the end of the battle and shoot the wounded."

-John Heimann,Spring 1998 (former U.S. Comptroller of the Currency and later vice chairman of Merrill Lynch and chairman of the Financial Stability Forum)

http://www.citywire.co.uk/global/ritholt...

* zadnji popravek: 07.12.11 10:12
(Tema: Pregled novic - 06.12.11 v forumu Pregled novic)


#107244 (odg: #107239 ZZZ)  07.12.11 10:31  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

to vprašanje bi moralo biti obvezni sestavni del pri izpitu iz angleškega jezika; večina ima ogromno težav s tem.

Hm, kaj bi šele bilo, če bi prevajali v francoščino, npr 84 bilijonov?:)
(Tema: Pregled novic - 07.12.11 v forumu Pregled novic)


#107249 (odg: #105204 ThomasT)  07.12.11 11:25  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Za vse ljubitelje duela Keynes vs Hayek, je tukaj video debata:

http://www.reuters.com/video/2011/11/09/...
(Tema: Pregled novic - 06.10.11 v forumu Pregled novic)


#107339  09.12.11 08:43  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Jaz sem izgubil interes za poslušanje po uvodni minuti , če pa ima kdo veselje in čas, je tukaj link:

http://aldanet.si/osebno_racunovodstvo.h...

(naglas je neka čudna mešanica med Ropom in Jankovićem). Avtor je sicer Aleš Šef.
(Tema: DVD “Kako iz denarja narediti bogastvo”. v forumu Razno)


#107349 (odg: #107344 sandi)  09.12.11 08:51  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Med prvimi na trgu se je pojavila Odskodnina d.o.o., ki pa je svoje oglaševanje izvajala dosti bolj prefinjeno; spomnim se zgolj radijskih oglasov, brez takšnih gverilskih mrhovinarskih nebuloz.

http://www.odskodnina.si/

Čakam še dan, ko bomo v ambulantah deležni obiskov odvetnikov, ki bodo po čakalnicah izpraševali paciente kaj se jim je zgodilo ter na licu mesta podpisovali vloge za odškodnino.
(Tema: E.R. mrhovinarji v forumu Periskop)


#107369 (odg: #107364 KlemenK)  09.12.11 09:21  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

:)

Jaz sem jih tudi prebral več kot 50...po moji evidenci. Čakaj no, bom danes preveril vse naslove knjig za katere sem prejel bralne značke. Ok, kesam se, Muce copatarice nisem prebral do konca, sem jo le prelistal...

Ja, se vidi, da je bral Kiyosakija, čigar knjige spadajo med worst 10 s finančnega področja.
(Tema: DVD “Kako iz denarja narediti bogastvo”. v forumu Razno)


#107374 (odg: #107359 sandi)  09.12.11 09:29  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

(glede pobude v oklepaju zgoraj):

predlagam anketno vprašanje, katero od vseh "javnih" agencij/uradov/...je prioritetna za razformiranje - imamo kup frontrunnerjev, od AUKN, Vzajemne, Urada za podnebne spremembe, etc.

Naši južni sosedje so nas v tej točki prehiteli po desni - imajo urad, ki ga mi ne premoremo:

http://www.index.hr/vijesti/clanak/zombi...



* zadnji popravek: 09.12.11 09:29
(Tema: Jaz zate, ti zame v forumu Periskop)


#107399  09.12.11 13:29  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

sem opazil, da ima avtor tudi cenik objavljen:

http://aldanet.si/cenik.html

Potne stroške zaračuna dvakrat - enkrat kot "obisk na domu", ter dodatna postavka "čas na poti".

No, zdaj sem tudi jaz postal finančno pismen - hvala avtorju za to domislico, na kakšen način do dodatnih prihodkov.

p.s. upam, da Zoki tega ne bere...
(Tema: DVD “Kako iz denarja narediti bogastvo”. v forumu Razno)


#107519  12.12.11 21:55  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Ker je znano, da se hudič skriva v detajlih, je tukaj nekaj paragrafov pogodbe, na kateri temelji ESM:

http://www.youtube.com/watch?v=vY3EtnNw-...

(Tema: ESM v forumu Razno)


#107629  16.12.11 01:44  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Za statistiko pravijo, da je kot bikini; pokaže veliko, ne pa najpomembnejšega.

Odločen zagovornik nasprotja zgornje krilatice pa je prof Hans Rosling, ki velja za nesporno avtoriteto na tem področju.

Tukaj je odličen video prispevek; nekaj o zgodovini statistike, nekaj pa o tem kako statistične podatke aplicirajo pri Googlu, Microsoftu ter v astronomiji...

http://www.gapminder.org/videos/the-joy-...

Na tem linku pa so še na voljo krajši prispevki istega avtorja, vsekakor vredni ogleda:

http://www.gapminder.org/videos/
(Tema: The joy of stats v forumu Razno)


#107749  20.12.11 22:42  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Eatons Capital objavil namero za prevzem Pivovarne Laško:

http://www.delo.si/gospodarstvo/podjetja...

Eatons Capital je mirujoča družba

Iz registra družb zvezne države Nevada je razvidno, da družba Eatons Capital, ki jo je ustanovila družba Corporation Makers , specializirana za ustanavljanje podjetij, miruje že od 13. novembra 2009.

Eatons Capital je namreč izgubila dovoljenje za poslovanje (right to transat business) zaradi nespoštovanja obveznosti, kar se lahko zgodi zaradi pomanjkljivega poročanja ali neplačila letne pristojbine ali obojega.

Zato se že postavlja vprašanje, ali gre pri nameri tudi za manipulacijo. To smo želeli vprašati tudi direktorja ATVP Damjana Žuglja, a se na naše klice ne oglaša.

http://www.finance.si/334426/Mirujo%C4%8...


* zadnji popravek: 20.12.11 22:42
(Tema: Pregled novic - 20.12.11 v forumu Pregled novic)


#107769 (odg: #107759 ZZZ)  21.12.11 11:43  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

http://images.businessweek.com/ss/09/10/...
...in 50 najgrših avtomobilov v zadnjih 50 letih (pa zakaj so se spet spravili na jugota, nooo?:)
(Tema: Pregled novic - 21.12.11 v forumu Pregled novic)


#107799  21.12.11 21:53  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Only in Slovenistan:

"Na Igerca smo naslovili več vprašanj, a so nam v družbi pojasnili, da je Igerc zaposlen na Vzajemni, katere komuniciranje poteka "z vidika zaščite ugleda" v skladu z internimi akti. Zato so nam na vprašanja, postavljena Igercu, odgovorili kar sami. Pojasnili niso niti, ali so mu vprašanja posredovali, čeprav je v preteklosti predsednik sveta delavcev nanje odgovarjal sam."

(kadija tuži - kadija sudi, press)

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1...
(Tema: Pregled novic - 21.12.11 v forumu Pregled novic)


#107919 (odg: #78651 Tujec)  03.01.12 14:32  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[Tujec]

manj, veliko manj pravil. Več svobode, več trga. Državi je v interesu izobraziti mladež. Izobraziti, ne pa podeljevati nazivnih stopenj.

Zato študent naj bo! In naj bo zastonj. Ampak s pozitivno, ne pa neg. Selekcijo.



Slovenija je majhna država, zato jo šolstvo drago stane. Recimo oddelek za filologijo: popolnoma neuporaben v direktnem smislu, ampak vseeno, ne moremo biti država brez humanistike (zgodovina, geografija, jezikoslovje itd...) in humanistika ne more biti brez filologije. Domače znanje se mora prenašati. Zato je nekatere oddelke treba ohranjati pri življenju, čeprav delajo ekonomski minus. Nemcem je lažje, tudi za najbolj čudno smer se v taki kolicini najde povpraševanje.



Slovenija bi se morala iti selekcijo z državnim omejevanjem zastonj študija po potrebah. Torej, na leto dva (najboljša) filologa študirata zastonj, ostali placajo. Kemikov pa morda 100 zastonj, kakor se pač oceni.



Morda se to sliši osebno, ampak pomoje so starostne omejitve neumnost. Koliko pa jih je zares sposobnih razumeti pomen kvalitetnega izobraževanja pri 18letih? Če froc zabluzi in pri 30 ugotovi, da bi rad znanje, zakaj pa ne? Jaz bi ga spustil skozi enako sito kot vse ostale. Seveda bi moral prej vrniti stroške prvega poskusa, in seveda študentsko delo ne sme sploh obstajati v taki obliki. Ampak morali bi znižati dajatve rednega dela, ne zvišati študentskega.



Celo zelo koristno bi bilo, če gre frocad po srednji šoli za nekaj let delat, in s trdo izkušnjo na faks. Bo dosti bolje razumel, zakaj in kaj. Še posebej to velja za tiste, ki ne ostanejo v polju teorije, ampak nameravajo ponujati znanje splošnemu trgu. Vse od strojnikov pa do novinarjev.
Žena se je pred kratkim vpisala na podiplomski študij na EF. Vmes je pridobila 5 let redne delovne dobe (na finančnem področju), pred tem pa še delo, ki ni všteto v uradno priznano del. dobo, skupaj nekje 7-8 let.

Zadnjič mi je razlagala, kako je profesor zbrane študente (ca 50) vprašal, naj mu najštejejo kak borzni indeks. Nič, tišina. No, saj ni treba egzotov, vsaj par glavnih na svetu, ZDA, Evropa, npr. Spet nič. Tišina. No, vsaj enega. Tišina.

(se žena opogumi in našteje nekaj tistih iz zgornje vrstice te strani, dobi pohvalo).

Ravno razmišljam o tem fenomenu - 50 bodočih magistrov, ki bodo to postali čez eno leto, pa ne znajo našteti niti enega svetovnega borznega indeksa.

Kolikšna je dodana vrednost takega študija?

Ravno zato bi študij skoraj resda bil le smiseln po tem, ko ima oseba nekaj kilometrine v nogah (in glavi!), pa seveda obvezno omejiti dobo študiranja oz. če npr. 4-letni študij ne opraviš v 5. letih, vse izpite nad to mejo plačaš sam, npr. 500 EUR po izpitu.
(Tema: Ali je študij temeljna človekova pravica v forumu Periskop)


#107999 (odg: #107924 noname)  06.01.12 11:25  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[noname]



če si vprašal več kot parkrat na eno predavanje si že žel poglede češ "kwa se meče ven". to je nekaj kar se slovenci učijo že od mladih nog. uravnilovka. ostati v sredini oz. ne izpostavljati se kakor bi rekel Mazzini - negativna selekcija.
epic!

"Od tiste podelitve dalje sem na pojav pozoren, imenoval sem ga negativna selekcija in mislil sem, da je to nekaj našega, posebnega, kar v antropološki teoriji še ni bilo obdelanega – spet naivno, res! – dokler nisem med študijem naletel na opis naslednjega poskusa: v afriški savani živi pleme, katerega lovci se vsak dan odpravijo iz vasi in ko se popoldne vrnejo, si celotno pleme razdeli ulov. V skupni lonec pade največ kakšen zajec, torej so obedi bolj mizerni. V teoriji bi se morali vsakega izstopajočega ulova veseliti. Raziskovalci so se zmenili z enim od lovcev, ga pričakali v samoti ter mu izročili debelega prašiča. Ko so se ostali moški vračali s tistimi ubogimi zajčki, je naš junak komaj vlekel za seboj gmoto mesa. Vaščani so ga sprejeli z zmerljivkami in norčevanjem. Kar jih ni motilo pri obedu. Cedilo se jim je po bradah, hkrati pa so junaka stigmatizirali in izločili. Na tem mestu sem nehal brati in veselo poskočil: saj to so Slovenci! Nismo sami, v savani imamo brate!"

http://www.mihamazzini.com/slonadom/dom5...
(Tema: Ali je študij temeljna človekova pravica v forumu Periskop)


#108004 (odg: #107929 sandi)  06.01.12 11:29  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]
Moja izkušnja z magisterijem na javni kanadski univerzi (pred skoraj 20 leti!)



- šolnina je (za vse enaka) par sto dolarjev na trimester (v koledarskem letu so trije trimestri: pomladanski, poletni in jesenski); plačuje se sproti, pred vsakim trimestrom, ko si vpisan

- pričakuje se, da končaš v 8 trimestrih

- plan predmetov, ki bodo ponujeni v posameznem trimestru je znan cca 2 leti vnaprej (ni vsak predmet vedno na voljo)

- študent si naredi terminski plan obveznih in izbirnih predmetov, ki jih bo poslušal

- znotraj tega si lahko kadarkoli vzameš trimester pavze (ne plačaš šolnine in ne moreš opravljati izpitov, vaj; lahko poslušaš predavanja) - tudi več kot enega, po želji, dokler ti znese z omejitvijo 8 od prvega vpisa (počitnice, delovna praksa, whatever)

- na koncu 4-mesečnega trimestra je izpit; če bi študent vprašal, koliko je izpitnih rokov, bi ga čukasto gledali (natanko eden je, datum znan 4 mesece vnaprej)

- vsak aktivni trimester imaš možnost dobiti teaching ali research assistantship; soliden denar za ne pretirano število ur dela (izbira se po dotedanjih študijskih rezultatih)

- za socialne primere (samo za Kanadčane) obstaja subvencija šolnine, ki ni vezana na delo, ampak je popolnoma zastonj, vendar je treba imeti solidne študijske dosežke

- če se izkaže, da je program za študenta prezahteven, mu vljudno predlagajo, naj poskusi kje drugje (community college ali kaj takega) - da ne zaseda resursov

- škarta/osipa praktično ni bilo

- aja, kot je zgoraj nekdo napisal, normalno, da je bila knjižnica odprta 24/7



Sistem je, kot je bilo videti, funkcioniral več kot solidno (res pa je bila glavna selekcija opravljena že ob vpisu).
Dr. Dušan Mramor, Sobotna priloga, 26.9.2010: Dekani nikakor niso mogli razumeti

Lani in letos je šest dekanov najprestižnejših ekonomsko-poslovnih šol do potankosti proučevalo delovanje Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, da bi ugotovili, ali izpolnjuje 31 standardov kakovosti najpomembnejše evropske (EQUIS) in ameriške (AACSB) akreditacije. V tem okviru je bila njihova naloga najprej razumeti slovensko visokošolsko ureditev. In ravno ta del njihove neodvisne evalvacije je povzročal največ težav.

V tem sestavku opisujem štiri verjetno najpomembnejša vprašanja, na katera so med drugimi poskušali dobiti ustrezne odgovore, in nujne spremembe te ureditve, ki sledijo ugotovitvam.

Najprej dekani nikakor niso bili pripravljeni sprejeti dejstva, da v Sloveniji manj kot tretjina študentov zaključi študij v predvidenem roku. Ko pa smo jim povedali, da je na naši fakulteti samo približno 10 odstotkov prve generacije bolonjskih študentov končalo prvo stopnjo študija v predpisanem roku treh let, so nam dejali, da se šalimo, saj to ne more biti res. Na njihovih šolah namreč konča v roku več kot 90 odstotkov študentov. Dokazali smo jim, da ima fakulteta zelo močan vsebinski in finančni interes, da bi bil ta odstotek čim višji, in priznali so, da je fakulteta za to naredila skoraj vse, kar je bilo v njeni moči. Čudili so se, da to državljani mirno sprejemajo, ko pa bi zagotovo zelo ostro zahtevali takojšne ukrepe, če bi se v drugi razred osnovne šole lahko sproti vpisal samo vsak drugi, v četrti pa vsak deseti učenec. Nikakor se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da je lahko ureditev visokega šolstva v kaki državi tako neverjetno neracionalna in nekakovostna, ter zahtevali podrobno razlago, kako je tak rezultat sploh mogoč.

Najprej smo jim razložili, da ima Slovenija 56 odstotkov generacije, stare 20 let, in 50 odstotkov, stare 22 let, vključene v terciarno izobraževanje, kar jo uvršča na vrh EU, z 20 odstotnimi točkami nad povprečjem. To pomeni, da ima dostop do študija skoraj vsak, ki to želi, ne glede na sposobnosti. Nesposobni študija se največkrat izločijo šele po dveh letih, po prvem letniku in njegovem ponavljanju, nekateri pa tudi kasneje, pogosto po opravljeni večini izpitov in neopravljenem diplomskem delu. Naši evalvatorji so opozorili na to, da gre tu za prikrito brezposelnost, in pojasnili, da pri njih sprejmejo le študente, za katere ocenijo, da so sposobni sprotnega opravljanja obveznosti. Hkrati so si težko predstavljali, koliko dragocenega časa moramo na naših fakultetah posvečati študentom, ki študija ali nikoli ne zaključijo ali pa ga zaključijo mnogo let po predvidenem roku. Spraševali so, kako sploh najdemo čas za odlične študente, raziskovalno delo ...

Sledilo je vprašanje, ali imamo za to množico študentov ustrezno relativno več učiteljev. Žal smo morali odgovoriti, da ni tako, saj je relativni obseg financiranja študijske dejavnosti na študenta v Sloveniji najnižji v EU (27 odstotkov proti povprečnega 36,6 odstotka BDP na prebivalca). V absolutnem znesku se v Sloveniji na leto za študenta nameni 9 odstotkov manj sredstev kot za osnovnošolca, v EU pa 76 odstotkov več. To pomeni bistveno več študentov na profesorja in boječe smo priznali, da medtem ko imajo osnovnošolski učitelji višjih razredov v povprečju 9 učencev, imamo redno zaposleni učitelji EF približno 70 študentov. Na šolah evalvatorjev je to število okoli 20.

Natančno smo jim tudi razložili, da ima naš študent pravico ponavljati en letnik in imeti kot absolvent študentski status še najmanj eno leto, pod določenimi pogoji celo dve leti, po enem letu ponavljanja in rednih treh letih prve stopnje in še enkrat po dveh letih druge stopnje, ter kako je mogoče podaljševati študentski status neverjetno število let. Ker študentski status prinaša izjemno veliko socialnih in delovnih pravic, je veliko vreden. Tako je interes veliko mladih, da ne končajo v roku ali pa si celo pridobijo študentski status brez namena študirati, samo zaradi izkoriščanja njegovih ugodnosti. To jim omogoča tudi pravica do najmanj treh izpitnih rokov v šolskem letu in do tega, da lahko šestkrat v šestih letih opravljajo izpite po programu, ki so ga poslušali. Dekani nikakor niso mogli razumeti, da moram kot profesor pripraviti izpitna vprašanja tudi za šest generacij študentov in nekatere študente izprašati že vsaj delno zastarelo snov, ki sem jo predaval pred leti. Pri njih študij prve stopnje pač traja tri ali štiri leta in druge stopnje eno ali dve leti, študent pa lahko pristopi k izpitu samo enkrat takoj po predavanjih, na nekaterih fakultetah izjemoma dvakrat, na primer še čez dva tedna. Če ne zbere dovolj kreditnih točk, lahko to naredi na plačljivi poletni šoli, in če tudi s tem ne opravi obveznosti, mora pač neuspešno zaključiti študij. Začetni izbor sposobnih študentov, ustrezno majhne skupine, kjer se profesorji lahko posvečajo tudi dobrim študentom, in stroge sprotne obveznosti študentov med drugim zagotavljajo zaključek študija v roku in zmanjšujejo neuspešnost študentov na najnižjo možno raven.

Ko pa smo jim še razložili, da imajo v Sloveniji pravico vpisa v redni študij tudi tisti, ki so redno zaposleni, so imeli argumentov za tako slab rezultat več kot dovolj. Vprašali so samo še, kako nam uspe organizirati redni študij skupaj za nezaposlene in redno zaposlene študente, ter se čudili naši inovativnosti, ki pa ima pri takšnih pravicah študentov seveda zelo resne omejitve.

Rezultat takšne ureditve je, da dobra tretjina študentov nikoli ne zaključi študija in da ga skoraj polovica študentov po mnogo letih sicer zaključi, so pa pogosto brez ustreznih delovnih navad in z zastarelim znanjem. Poleg njih so dobri študenti, ki pa ne dobijo dovolj velike učiteljske podpore pri študiju, ker so se učitelji prisiljeni ukvarjati s prvima dvema skupinama. Zaposlovalci tako zaposlujejo mnogo preslab kader, kar med drugim dela Slovenijo bistveno manj konkurenčno. Takšna neučinkovita raba davkoplačevalskega denarja bi verjetno morala biti tudi predmet obravnave računskega sodišča.

(se nadaljuje)
(Tema: Ali je študij temeljna človekova pravica v forumu Periskop)


#108064 (odg: #107509 sandi)  09.01.12 22:36  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]
<strong>P.S.</strong> KDD sicer z novim letom 2012 uvaja še eno novost, ki bo verjetno kljub temu, da je bila že pred meseci napovedana, vznemirila manj poučene delničarje. Avtomatskega <strong>pošiljanja izpiska stanja po pošti ne bo več</strong>. (To bo veljalo samo za fizične osebe - pravnim osebam bodo še vedno pošiljali tako kot doslej.) Vsakdo bo moral izpisek izrecno naročiti. Bogve, koliko od teh 600 tisoč imetnikov tega ne bo storilo.
odgovor na zadnje vprašanje po ocenah poznavalcev:

"Zaradi preoblikovanja še preostalih investicijskih družb v vzajemne sklade bi moral po nekaterih ocenah KDD letos poslati med 450.000 in pol milijona izpisov, medtem ko poznavalci ocenjujejo, da jih bodo dejansko poslali le do okoli 100.000."

Kar je dodatno moteče pri tej monopolni instituciji je dejstvo, da "pasivni" imetniki (buy and hold) slovenskih delnic, le-teh ne morejo prenesti nazaj na registrski račun:

"Pretežni del dobička KDD ustvari z nadomestili oziroma tarifami za vodenje stanja na trgovalnih računih. Te morajo namreč od začetka leta 2009 plačevati vsi vlagatelji, ki imajo pri kateri od slovenskih borznoposredniških družb odprt trgovalni račun, Šnuderl pa je s spremembo navodil onemogočil, da bi vlagatelji zaprli trgovalni račun in svoje delnice prenesli nazaj na centralni register KDD."

http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1...

S tega vidika se zdi poteza brokerjeta zelo dobrodošla noviteta.

* zadnji popravek: 09.01.12 22:36
(Tema: Nerviranje z ležarino v forumu Periskop)


#108104  11.01.12 14:11  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sledljivosti prehodov med podskladi istega krovnega sklada:

http://www.uradni-list.si/1/content?id=1...
(Tema: Pregled novic - 11.01.12 v forumu Pregled novic)


#108114 (odg: #108109 sandi)  11.01.12 14:59  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

nisem zasledil, da bi kakorkoli tuji krovni skladi bili obravnavani v tem pravilniku...
(Tema: Pregled novic - 11.01.12 v forumu Pregled novic)


#108194 (odg: #108189 alno)  16.01.12 21:10  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

mislim, da boš odgovore na svoja vprašanja najlažje našel v tekstu prof. Čibeja, ki velja za alfo in omego obrestnih izračunov:

http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/JAC_p...
(Tema: Obračun obresti v forumu Banke)


#108224 (odg: #108214 karmen)  17.01.12 20:52  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[karmen]

se držim tega,vendar ko sem šla npr. ravno na morje, pa je bil ravno ob cesti, pa sem šla not, pa sem bila tam prvič in je bil sok v akciji ta teden -50%, meni so zaračunali polno ceno, pa je trgovka rekla da so jo pozabili v LJ na računalniku spremenit??
Kar se pozabljanja spreminjanja akcijskih cen tiče, lahko pohvalim Mullerjevo trgovino v BTC-ju. Par let nazaj sem kupoval neko čokoladoe bonboniero, ob kateri je bil naveden 50% popust. Na blagajni so mi zaračunali 2x višjo (polno) ceno, pa sem jih opozoril na tablo z akcijsko ceno. Prišla je vodja trgovine in je ugotovila na kar sem nakazoval; izkazalo pa se je, da je ta popust bil namenjen za neke druge bonboniere, ki so prej bile zraven, pa so vmes pošle. Na tabli je namreč pisalo le "čokoladna bonboniera 500 g", ne pa tudi za katerega proizvajalca gre. Ker je tudi moja bonboniera bila iste teže, je brez omahovanja blagajničarki naročila, da se popust upošteva.

Po eni od raziskav, ko so HNWI klijente spraševali zakaj najpogosteje menjajo upravljavca premoženja, jiih je 82% odgovorilo, da zaradi odnosa, le 18% pa zaradi donosa. Enako je očitno tudi pri nas potrošnikih.

Kar se Mercatorja tiče, sem v šišenskem MC kar pogosto, pa do zdaj nisem imel nobenih slabih izkušenj. Zadnje čase pa opažam precej manjšo gnečo na blagajnah.
(Tema: Spet preplačan nakup v forumu Periskop)


#108229  18.01.12 08:54  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Ko sem sinoči gledal prispevek na tv o "zlatem pravilu" in spremembi ustave, se mi je porodil tale paradoks:

B. Pahor je de facto zmagovalec predčasnih volitev; slednje smo imeli zaradi nizke podpore njegovi vladi, danes pa smo v situaciji ko (sarcasm on):

- bo nova vlada (ob sedanjem tempu dogovarjanj) ustoličena nekje jeseni, ko bi predhodni tako ali tako potekel mandat > torej predčasnih volitev niti ne bi rabili in bo Pahor vladal kot če bi mu dejansko tekel redni mandat, le da pod mnogo manjšim pritiskom ("hej, hoteli ste drugo vlado, imate jo, jaz le opravljam tekoče posle")

- bo Pahorjeva vlada - v okviru pravno nedefiniranih "tekočih poslov" - uspela pod kapo spraviti še kup zakonov, ki jih v preteklih treh in pol letih niso.

Je končno prevladalo spoznanje, da barometer "vode v grlu" določajo finančni trgi, in ne lokalni vox populi?

* zadnji popravek: 18.01.12 08:54
(Tema: Pregled novic - 18.01.12 v forumu Pregled novic)


#108259  20.01.12 11:27  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

"Kot vse kaže, bomo imeli predsednika vlade, ki ga obravnavajo na sodiščih v treh državah. Ne poznam takega predsednika države v Evropski uniji. S tega vidika so dileme, ali naj se ga predlaga za mandatarja, povsem upravičene,« je še dejal Gaber.
(Tema: Pregled novic - 20.01.12 v forumu Pregled novic)


#108314 (odg: #7614 crt)  22.01.12 01:29  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

še malo o bear stearns... zgodba je tudi ta, da bear stearns edini od velikih ni zelel sodelovati pri umetnem dihanju za ltcm pred leti, nakar so se zdaj, ko je zagustilo pri njem, vsi igralci postavili proti njemu.



http://www.bloomberg.com/apps/news?pid=2...
...ravno berem v drugem viru potrditev zgoraj zapisanega:

He glanced over to my Journal and noted some headline about the crisis that had occurred the previous week. I had been following the extreme market volatility with interest, but this was in the first decade of the internet, so most of what you came by you still read in print or heard on the phone.

“They don’t really know how close we came,” he shuddered, his eyes showing the first signs of emotion – and fear – I had seen from him. That piqued my interest, and I engaged him, though without touching his precious hoard of scotch. I settled for a nice chardonnay. It turned out he was the second-ranking executive at one of the three largest banks in the country. He had been at the table in the NY Fed boardroom when 14 banks were forced to put in $3.625 billion to keep Long Term Capital from collapsing, with only Bear Stearns declining (one of the reasons they had no friends ten years later). The NY Fed president had essentially called all the heads of the banks, told them to be in the room, not to send proxies, and to bring their checkbooks. There was subsequently a lot of criticism of the Fed, but they did what a central bank is supposed to do in times like that: they made the children play nice in the sandbox. They were the only entity that could force the various monster-ego players to even sit in the same room with each other.

“No one will ever really know,” he said again. But of course, soon everyone did, as Roger Lowenstein wrote the must-read real-life thriller When Genius Failed.

“We walked to the edge of the abyss, and we looked over.” He proceeded to regale me with the stories of the negotiations, as the immensity of what would happen if they allowed the collapse dawned on the group one by one. They all had exposure to LTCM but did not realize the extent of it until it was too late. Looking back, it might have looked something like the credit crisis of 2008 if they had not acted, except it would have happened much faster.

I can tell you that no one in that room wanted to write a $300-million check. It was not good for their careers. Interestingly, after two years the fund was liquidated and the banks got back their capital plus a small profit.

http://www.ritholtz.com/blog/2012/01/sta...
(Tema: Jutranji pregled - torek, 26.6.07 v forumu DS (prej: FT))


#108339 (odg: #108334 ericcuss)  23.01.12 13:42  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[ericcuss]

:: [blink]

:: Mark Mobius je odličen poznavalec emerging/frontier trgov in hkrati izredno nesposoben upravljalec skladov. Tako nesposoben, da je še pasivni emerging markets ETF boljši od njegovega "aktivnega upravljanja".

::



Verjetno ne odstopa od povprečja upravljalcev. Saj ravno zato so pa ETF-ji postali popularni... ker "premagujejo" aktivno upravljanje.
Po raziskavah iz portala Citywire, približno zgolj tretjina upravljavcev dosega/presega svoj benchmark.
(Tema: Pregled novic - 23.01.12 v forumu Pregled novic)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>