Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 14:05
0,92 %
8.542,12
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 15.11
0,87 %
1.449,42
SI 15.11
0,41 %
880,68
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'sejad' ... OK

Uporabniško imesejad
Posebne lastnosti-
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 1030, prvo: 24.08.06 15:18, zadnje: 07.11.17 20:38

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4 | 5 | 6 | 7 | 8 | 9 | 10 | 11 | 12 | 13 | 14 | 15 | 16 | 17 | 18 | 19 | 20 | 21 | 22 | 23 | 24 | 25 | 26 | 27 | 28 | 29 | 30 | 31 | 32 | 33 | 34 | 35 | > | zadnja

#16591 (odg: #16555 crt)  06.11.07 15:42  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

ja, pa da vidim, katere dele klikate :)



evo http://ftalphaville.ft.com/blog/2007/11/...
če sem čist iskren, verjetno ne bi niti kliknil tja gor, če ne bi prej nekje na forumu prebral par zadev o gospodični:)

(Tema: Jutranji pregled - svet - 6.11.07 v forumu DS (prej: FT))


#16592 (odg: #16561 Redstripe)  06.11.07 15:43  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  




Punčka je pa taprava...
yeap, vredna "klikanja":)
(Tema: Jutranji pregled - svet - 6.11.07 v forumu DS (prej: FT))


#16723 (odg: #16293 sejad)  07.11.07 13:19  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

res nihče nima nobenih izkušenj s tem? Sem upal, da se bo kakšen trader oglasil...
(Tema: prodaja prek Zagrebške borze v forumu Borza)


#16911 (odg: #16900 mbror)  08.11.07 08:41  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[mbror]

banka zasavje (NLB) ima tudi čez 4%



http://www.banka-zasavje.si/html/frame-p...
link + klik na informacijsko okno -> varcevanja
hmmmm...ne mešaj varčevanj z depoziti! Če želiš imeti realno sliko obrestnih mer, potem moraš primerjati istovrstne oblike.

Banka Zasavje ima ob. mero nekaj čez 4% pri določenih oblikah varčevanja, medtem ko pri depozitih šepa, glej pod Poslovanje s prebivalstvom/depoziti/Evro depozit: http://www.banka-zasavje.si/html/frame-p...
3,95% maximum!

Sploh mi pa ni jasno, kakšno poslovno politiko zganjajo, da imajo to obrestno mero popolnoma enako, ne glede na znesek; vseeno jim je če daš 250 eur ali 100.000 eur...vem, da kar precej drugih bank nudi obrestno stimulacijo pri višjih zneskih.

(Tema: Obrestne mere pri vezavi v forumu Banke)


#17200 (odg: #17196 sandi)  09.11.07 12:45  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]



Prospekt za javno ponudbo delnic brez navedbe cene je inovacija svetovnega formata. Naslednji korak bi lahko bila še "arabska" različica prospekta, kjer bi lahko navedli, da bo prodajalec za ceno barantal z vsakim potencialnim kupcem ob čaju ali vodni pipi.
:)) Special price for you, my friend! Only for you! Only today! (...and take a bite of this delicious falafel:))
(Tema: Jutranji pregled - petek, 9.11.07 v forumu DS (prej: FT))


#18095 (odg: #18094 crt)  15.11.07 09:49  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  


<LI>Morda je bil pod vplivom.


morda res, kot recimo tile frajerji...

http://ateistek.wordpress.com/2007/10/24...
(Tema: Jutranji pregled - svet - 15.11.07 v forumu DS (prej: FT))


#18166 (odg: #18153 )  15.11.07 16:35  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[addaam78]



Geopolitika se pač bojuje na Kosovu. Rusija in ZDA. Kolikokrat smo že slišali o tem, kako je bil večni interes SZ, da pride v jadransko morje... Osamosvojitev Kosova (še prej odcepitev Črne Gore od Srbije) ni nič drugega kot to - izrinjanje vseh pro-ruskih držav, da bi Rusija dosegala prek njih svoje geostrateške interese.


...o tem tudi tukaj:

http://www.oslobodjenje.ba/index.php?opt...
(Tema: Balkan v forumu Borza)


#18167  15.11.07 16:40  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

...sicer so pa aktualne teme dostopne tudi tukaj:

http://www.slobodnaevropa.org/archive/re...

(Tema: Balkan v forumu Borza)


#18283 (odg: #18280 matic7)  16.11.07 10:21  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[matic7]
Ja jaz ko imam v spodnjem delu bajte stene tudi čez 55cm debele me pa res malo jebe signal:))
matic, no, pa kaj imaš ti to za en švabski bunker iz WWII?:))

tole dačo lahko oddajaš filmašem, ki se spravijo delat stare, dobre, partizanske zadeve, za ob nedeljskih dopoldnevih...mislim, da se je svojčas oddaja imenovala "dozvolite da se obratimo"...
(Tema: podjetniška ideja? v forumu Razno)


#18292  16.11.07 10:53  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

nekaj zanimivih info najdete tudi tukaj:

http://www.podjetnik.si/
(Tema: podjetniška ideja? v forumu Razno)


#20369  27.11.07 10:17  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

uporaben link glede LCD- top 10:

http://www.lcdtvbuyingguide.com/lcdtelev...

oz. nasveti pred nakupom

http://www.lcdtvbuyingguide.com/lcdtv.sh...
(Tema: Zadnji televizor v forumu Izdivjalnica)


#21223 (odg: #20972 sandi)  03.12.07 18:31  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

...ravno tej temi bo posvečena nocojšnja oddaja "Latinice" (HRT1).

Če citiram napovednik:

Naslov epizode: Što je ostalo od novinarstva?

Naše i svjetsko novinarstvo u ozbiljnoj su krizi. Razlozi su brojni. Stvaranje i gomilanje profita postalo je jedino mjerilo i kriterij pred kojim su glavu najprije sagnuli etika i profesionalizam u novinarstvu. Komercijalizacija i tabloidizacija medija dovele su do poplave neodgovornosti, osobito u crnoj kronici. Prikazivanje privatnih tragedija bit će sve bešćutnije ako se hitno ne donosu strogi zakoni. Vrlo često nadilaze se predmeti javnog interesa, pa kopanje po privatnosti postaje rezultat bolesne znatiželje, zadiranja u intimu pojedinca i čistog senzacionalizma. No korištenje sudbinom pojedinca kako bi se postigao brz komercijalni uspjeh nije novinarstvo. Medijski tajkuni tvrde da javnost to želi, ali istraživanja pokuzuju da su konzumenti razumniji od medijskih djelatnika koji novinarastvo pretvaraju u lešinarstvo. Tisak je zbog svega toga pogodila velika kriza: naklade su u stalnom opadanju. Proteklih godina politika gubi utjecaj na medijske sadržaje, a preuzima ga oglašivačka industrija. Sve se prilagođava oglašivačima jer vlasnici medija na njima najviše zarađuju. Posljedice toga su: produkcija ispraznih sadržaja bez značenja i informacija, preskakanje bitnih vijesti, i tekstovi kao prikrivene reklame. Novinarski profesionalci polako se smjenjuju zamjenjivim neprofesionalcima, neznalicama u poslu koji ne poznaju profesionalne alate i etiku i ne postavljaju suvišna pitanja. Istodobno, pravi i vrsni novinari su ucjenjivani ako su društveno kritični, otpuštaju se ukoliko ne žele biti igrači interesnih skupina, političkih stranaka ili vladinih dužnosnika. Novinarsku profesionalnost zamjenila je novinarska poslušnost. Ako se odluče za neposluh završavaju bez posla, bez osnovnih sredstava za preživljavanje i životno ugroženi. Korumpiranost i kompromitiranje novinarske struke i novinara prepoznaju i građani, koji medijima sve manje vjeruju. Što je ostalo od novinarstva, pitamo se u našoj večerašnjoj emisiji.

(Tema: Kdo je za to kriv? v forumu Periskop)


#21524  06.12.07 10:31  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Se meni zdi ali je dejansko v Dodatku za vlagatelje v RS pri skladih PF tale cvetka glede obdavčitve:

5.1 Obdavčitev fizičnih oseb - rezidentov RS

Prihodki od investicijskih kuponov se lahko davčno obravnavajo kot dohodki iz obresti, dohodki iz dividend ali kot kapitalski dobički, odvisno od načina delitve prihodkov vzajemnega sklada.

Na ta dodatek sem naletel pri pregledu sklada PF Greater China (http://beta.financna-tocka.si/files/PFEEE/PF-dodatek-1191146431.doc). Če se prav spomnim, je ta delitev prihodkov glede na vire rasti VEP-a (obresti, dividende, kap. dobički) pogruntavščina g. Mramorja, ter že kar nekaj časa passer.

Če se ne motim pri prejšnji točki, gre torej za precejšnje zavajanje vlagateljev s strani distributerja, pa tudi ATVP je soodgovorna za žegen te šlamparije.
(Tema: Pioneer, dodatek k prospektu v forumu Borza)


#21531 (odg: #21526 sandi)  06.12.07 10:48  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

...in kot lahko vidim je enak lapsus pri PIA skladih...

Res mi ni jasno, kako so lahko spregledali to spremembo o kateri se je kar precej pisalo.

Nekako bi še razumel, če bi Unicredit bil čisto svež ponudnik, vendar so tržili PIA sklade ko je bila tista delitev na vire v veljavi. Ko je naknadno prišlo do spremembe tudi oni niso več poročali oz. objavljali tistih lestvic virov rasti VEP, zelo diletantsko pa je, da te spremembe niso skladno uredili v Dodatku.

Sandi> še vprašanje glede posledic- čisto hipotetično:

Če bi bil jaz vlagatelj v PF sklade in bi jih npr. jutri prodal, bi smel zahtevati od upravljavca podatke o virih?

Saj če bi te podatke predložil na DURS, itak ne bi pilo vode...bi pa verjetno imel podlago za (pri)tožbo tako zoper banko kot tudi ATVP?
(Tema: Pioneer, dodatek k prospektu v forumu Borza)


#21548 (odg: #21545 sandi)  06.12.07 11:51  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[sandi]



Prva možnost bi bila, da so dodatki na FT zastareli. No, vendar sem zdajle preveril in na unicreditbank.si ne najdem nobenih novejših prospektov in izvlečkov. Drugič, lahko da imajo novejšo, popravljeno verzijo v papirni obliki na Tretjič, poslovalnicah, tale na fajlih pa je zastarela.
Vse je sicer možno, vendar pa naj bi ta dodatek bil novejšega datuma. Na prvi strani je namreč navedeno:

Datum začetka trženja in prodaje enot investicijskega sklada na območju Republike Slovenije: 1. oktober 2007

:

:Banka je samo distributer, za vsebino prospekta odgovarja matični regulator, t.j. luksemburški CSSF.

To drži, ampak to nima nikakršne zveze z Dodatkom, ker je le-ta zahteva slovenskega nadzornika.


Dodatek k prospektu pa je tisto, kar pregleduje tudi regulator gostiteljske države, torej ATVP. Očitno je bila davčna formulacija spregledana na vsej črti.
Zelo očitno.


Mimogrede, kot veš, to ni edini primer zastarelosti dokumentacije tujih skladov, ki se tržijo v Sloveniji. Pri mnogih se dogaja, da letna in polletna poročila pridejo v slovenski verziji zelo zelo pozno. Baje je prevajanje tako zahtevno.
Tudi to je res, vendar je vseeno težko primerjati 400-stransko letno poročilo in 4-6 stranski Dodatek. Predvsem pri slednjem ne gre za nikakšne prevode, pač pa zgolj za doslednost pri upoštevanju veljavne zakonodaje. Po drugi strani pa vlagatelji ne prebirajo celotnih prospektov in letnih poročil, pač pa zgolj (v veliki večini primerov) izvlečke + dodatke, ki predstavljajo spl. pogoje.
(Tema: Pioneer, dodatek k prospektu v forumu Borza)


#21585 (odg: #21555 sandi)  06.12.07 14:21  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

en primer informativnega izračuna pa mi je vednarle uspelo zbrskati:

http://www.merkur-zav.si/rentna012.html

(Tema: Doživljenjska renta v forumu Periskop)


#21590 (odg: #21566 petrab)  06.12.07 14:31  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[petrab]



Kaj je bilo mišljeno s tem: dobite 4 letno portfelj?
Poročilo (izpis) o stanju VP v portfelju (trgovalnem računu) konec vsakega četrtletja.
(Tema: trgovalni račun v forumu Borza)


#22688 (odg: #22537 )  16.12.07 20:06  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[sepic]

V januarju nameravam odpreti svoj trgovalni račun. Zanima me pri kateri borzno posredniški hiši naj ga odprem...mislim predvsem zaradi stroškov.

Hvala za nasvete
Živjo,

pred kratkim sem naredil analizo stroškov borznoposredniških storitev. Na voljo je tukaj: Analiza stroškov borznih storitev_Slo.

Kot lahko vidiš, so BPD storitve razdeljene na stroške odpiranja in vodenja računa, stroške transakcij glede preknjižb VP ter samega posredovanja.

Stroški posredovanja so v stolpcu "splošna provizija" mišljeni kot maksimalni in veljajo za stranke, ki nimajo bonitet (npr. glede na velik obseg prometa ipd.). Poleg tega pa so dodatno navedeni minimalni stroški posredovanja.

Analiza je narejena zgolj za posredovanje na LJSE, za tuje trge pa so pogoji zelo, zelo različni...Poleg tega analiza ne vključuje stroškov za on-line trgovanje, kjer so stroški posredovanja praviloma nižji kot pri klasičnem posredovanju.

Poleg tega lahko upoštevaš da kar nekaj BPD do konca leta ponuja brezplačno odpiranje trgovalnega računa in ne zaračunavaj stroškov preknjižb. Zagotovo vem, da gre za Iliriko, GBD in MP, verjetno pa je še kakšna.

(Tema: Borzno posredniška hiša v forumu Borza)


#22818 (odg: #22695 gaso)  17.12.07 19:18  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[gaso]

Sicer fino, da je vse zbrano na enem mestu; manjka še kakšna factor banka
Ja, res je, nekaj BPH-jev tukaj manjka (FB, Moja delnica, Argonos,...)> analizo sem delal čisto po spominu = kateri borzni playerji se pač najpogosteje omenjajo.

pa kakšen graf iz katerega bi glede na uteži bilo takoj videti, kdo je, vsaj na papirju, najbolj ugoden.
No, tukaj pa nastane problem: kaj vzeti za uteži?

V praksi je namreč tako, da obstajajo vsaj 3 segmenti ljudi, ki imajo povsem različne ponderje glede stroškov. Na grobo bi jih lahko razdelil takole:

- certifikatarji (enkrat in nikoli več): ta sekta je torej tista, ki ima enkratni opravek z borzo- prodajo kar pač imajo od certifikatov in adijo. Nobenih transakcij več. Za njih je torej zelo pomembno, da so stroški odpiranja računa in preknjižb nizki (ali po možnosti celo brezplačni), kar odtehta tudi morda malenkost višjo borzno provizijo. Primer: Jaz sem recimo za svojega očeta (frišen nkbm vernik) odprl brezplačni trg. račun pri MP, prenos delnic je tudi brezplačen. On je na ta način prišparal cca 15 EUR, kar bistveno poceni celotne stroške, ker po prodaji itak ne misli trgovati več...

- občasni traderji (1x večji nakup): ti trgujejo občasno, z večjimi obsegi transakcij, zato je pri njih bolj pomembna lestvica popustov kot pa stroški transakcij. Praviloma za njih ne pride v poštev minimalna provizija.

- redni traderji (večx manjši nakupi): alias špekulantje. Za njih pa je pomembna minimalna provizija, v primeru, da dnevno trgujejo z nižjimi zneski (npr. manj kot 2.000 EUR). Razlika pri minimalnih provizijah zna biti kar pomenljiva. Primer: Kupuješ 15 delnic KRKG po 120 (= 1.800 EUR).

Pri Perspektivi plačaš za takšno transakcijo minimalno provizijo 25 EUR, pri Abanki in NLB 20 EUR, pri SKB in MP 16,7 EUR, pri večini ostalih pa ca 12,5 EUR, najugodnejša pa je Poteza z 12 EUR.

Če bi kalkulacijo delal nek občasni trader, recimo da kupuje za 10.000 EUR, pa bi (brez upoštevanja popustov glede na obseg, upošteva se "splošna" provizija") pri istih BPH imel naslednje provizije: Perspektiva in Poteza 150 EUR, NLB 130 EUR, MP 90 EUR, Abanka in SKB 80 EUR...

No, seveda ima ta izračun bistveno pomankljivost, katero sem navedel v oklepaju: lestvica popustov glede na obseg ni upoštevana, ker imajo BPH preveč različne lestvice in bi jih težko neposredno primerjal. Zato pa je dobro pri sebi najprej razčistiti na kakšen način misliš trgovati oz v kolikšnem obsegu, po možnosti ali tudi on-line...šele nato se je smiselno spraviti v analizo.

Pa upam, da še komu prav pride:)

p.s. ravno odprl on-line račun za trgovanje na Hrvaškem (Ilirika Zagreb). Odprtje in vodenje brezplačno, provizija min 50kn, oz. od 0,7% navzdol.

(Tema: Borzno posredniška hiša v forumu Borza)


#22820 (odg: #22694 srcon)  17.12.07 19:22  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[srcon]

ja, sejad je kul model...sicer se, "kako da kažem", profesionalno ukvarja s tem...



p.s. rad pohvalim, rad grajam
iz katerega filma se midva poznava?:)

Just push F5 on my memory:)...ali pa vrži kakšno kost za lažji sprehod skozi rebus:)
(Tema: Borzno posredniška hiša v forumu Borza)


#22909 (odg: #22858 crt)  18.12.07 13:51  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

plus to, da potem pa v trenutku slabosti vendarle nekaj reces in se clovek, ki dejansko nima podlage niti sprasevat, kaj sele karkoli sam trgovat, na podlagi tega nekaj odloci, zajebe in puf!
...v praksi zgleda karikatura nekako takole

?? mypic(90) ??
(Tema: NKBM-IPO part III v forumu Borza)


#25975 (odg: #25529 andrejcc)  21.01.08 14:08  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Tukaj je tudi pogled upravljavcev iz frankofonskega dela sveta:

1. KBC AM:

https://www.kbcam.be/IPA/D9e01/~E/~KBCAM...

na desni se nahajata Economic in Investment Outlook za prvo četrtletje 2008.

2. SGAM:

http://www.sgam.com/portal/site/sgamcom/...

(Tema: UniCredit o perspektivi rasti regije v forumu Borza)


#26656 (odg: #26649 kolega)  24.01.08 22:17  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[alexd]

Vprasanje, je mozno, da dzuji s temi vepi malo pokompenzirajo?



Kak grozen dan in kak naslednji dober dan nekako spovprecijo?
Misliš kot je bilo pri Dadasu?:)

Načeloma obstajajo pravila in protokoli, ki naj bi se jih držali in naj dobrih in slabih dni ne bi mešali (hm, potem bi dobili podobno mineštro kot pri low-rating hipotekarnih obveznicah), ampak verjetno dobro veš, da v praksi obstajajo mnogi by-pass mehanizmi s katerimi se kontrolo obide na eleganten ali manj eleganten način.

Načeloma so kontrole obstajale tudi pri Baringsu in SG, pa vidiš kam so zadeve zbezljale...

(Tema: BRIC v forumu Borza - svetovni trgi)


#29710 (odg: #29689 crt)  27.02.08 13:20  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

:: [BSE]

:: Ki pa niso bili ne v srbscini in ne v hrvascini, ampak v srbohrvascini, jeziku, ki ne obstaja vec in njegova uporaba vcasih celo povzroca nelagodne situacije.



res :)
žal ni res:(

srbohrvaščina kot "jezik" (v dobesednem pomenu) nikoli ni obstajala, predstavljala je le neko umetno skovanko, ki se je tako imenovala zgolj zaradi "miru v hiši" (to, da so temelji zanjo postavljeni iz kart, je vožd zdavnaj pravilno -žal!- ocenil in se prepustil agitatorstvu na Gazimestanu).

Vsi stripi (in seveda tudi knjige, revije, etc) so bili pisani bodisi v srbskem ali hrvaškem jeziku (obstajata torej le "ekavica" in "ijekavica", ne pa tudi "jekavica" ali nekaj vmes). Odvisno torej le od "izdvača i štamparije" > tisto kar sem jaz od stripov bral je bilo vse vglavnem iz Gornjeg Milanovca (Srbija), pisano (in brano) v srbščini.

Srbo-hrvaščina se je uporbljala v šolah izključno zato, da so bratska plemena v svoji simbiozi znala tudi razumeti drug drugega (da je iz tega kasneje sledila kopica nerazumevanja je pa že druga štorija).

Za aktualne novice iz regije priporočam ogled:

http://www.slobodnaevropa.org/
(Tema: Balkan III v forumu Borza)


#29713 (odg: #29695 Osojnik)  27.02.08 13:28  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[Osojnik]

:: [GorDol]

:: rečeno je bilo, da se morda pripravlja referendum o odcepitvi Republike Srbske. So za to kakšne realne možnosti in kakšne bi bile posledice tega dogajanja za Banjaluško borzo?



Po mojem je možnost zelo realna. Imajo sedaj kar dober "alibi" glede na to, da se je odcepilo Kosovo.

V tem primeru je, po mojem mnenju, tudi obstoj BiH kot države praktično zapečaten - izgubi 50% površine in malo manj prebivalstva, ter večino naravnih resursov. Sledijo želje in zahteve Hrvatov ... Na dolgi rok močno dvomim v obstoj BiH kot samostojne in ENOTNE države.

Daytonski sporazum je kot vsak sporazum - nobeden ni večen. Velja zgolj do takrat, ko odstopi zgolj eden od podpisnikov.


Nekaj zanimivih tekstov na to temo (post Kosovo effect):

- Američki ambasador: Nema otcjepljenja RS:

http://www.slobodnaevropa.org/content/ch...
- RS uslovno najavila mogućnost otcjepljenja:

http://www.slobodnaevropa.org/content/rs...
- Ko neće BiH i ko podvaljuje Srbima:

http://www.slobodnaevropa.org/content/bi...
- Neredi u Banjaluci:

http://www.slobodnaevropa.org/content/Ar...

(Tema: Balkan III v forumu Borza)


#29714 (odg: #29445 crt)  27.02.08 13:31  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

:: [panter]

:: ...umakne pred huligani, ki ima vsak po dve granitni kocki v roki! 20 policajov nasproti par tisoč granitnimi kockami. Vsak ki mu je en mal do živlenja bi se umaknu ali to hoče ali noče.



jao. in ko bodo fantje vzeli kocke in sli na enega soseda ali na predsedstvo drzave, se bo policija seveda umaknila, kajneda?



to je stvar drzavne politike. oblast ima monopol nad oborozeno silo v drzavi in rece se ji vojska in policija. ce tega monopola nima oziroma ce obstajajo skupine, ki so od nje mocnejse in pred katerimi se prezivetveno mora umakniti, potem oblasti ni. potem se temu rece anarhija.



seveda je pa cisto nekaj drugega situacija, ko se na primer potrudis poslati preslaboten oddelek policije in ji tudi das bolj nezne ukaze. ker zelis s tem nekaj pokazati. in ravno o tem se brzkone pogovarjamo.
še posnetek:

http://youtube.com/watch?v=dxwwvc9zz7I
(Tema: Balkan III v forumu Borza)


#29722 (odg: #29717 BSE)  27.02.08 14:05  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Pravim le, da je srbo-hrvaščina umetni konstrukt kot posledica političnega ravnovesja dveh največjih narodov v SFRJ.

PRAKTIČNO pa se ga ni dalo uporabljati, ker ni obstajal- npr. si prišel v ZG: kako so lokalci govorili, hrvaško ali srbohrvaško? Odg. Hrvaško, seveda.

Si šel v BG- tam: srbsko.

Oboji pa so se ga učili, da so vedeli, da se vzhodno/zahodno od nas "škarama reče makaze" in "gvođže je isto kao i željezo".

V JLA so bile komande večinoma v srbskem jeziku (in tudi vsi priročniki za vojsko).
(Tema: Balkan III v forumu Borza)


#29726 (odg: #29723 Osojnik)  27.02.08 14:17  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[Osojnik]



Američani po potrebi hitro zamenjajo stran. Postavijo se na tisto, ki bo zmagala.
Američani se postavijo na stran, za katero si želijo, da bi zmagala.

Podpirajo vse živo, kar leze in gre, dokler je v njihovem nacionalnem interesu. Kot vsaka politika pač.

Koliko so pri tem uspešni, pa toplo priporočam branje Petera Scowena "Črna knjiga Amerike".

Izsek iz bosanske recenzije:

" U Crnoj knjizi Amerike Scowen brani tri ključne teze: prvu, da SAD, od završetka Drugog svjetskog rata naovamo, suočene s prijetnjom najčešće posežu za vojnom intervencijom. Drugu, da su SAD u zadnjih pedesetak godina izravno ili neizravno podupirale uglavnom sumnjive režime, desničarske diktatore pa čak i najobičnije kriminalce. I treću, da SAD strahovito povećavaju svoje vojne aktivnosti u razdoblju od 1989., dakle posve neovisno o komunizmu i Bin Ladenu!

U puna dva stoljeća svoje povijesti, sve do godine 1975., Amerikanci su, naime, pokrenuli ukupno 70 vojnih akcija (uključivo i svih deset vijetnamskih), no od 1975. do 11. septembra 2001. su razvili više od 160 akcija. Scowen je negdje iskopao podatak da je 1995. Amerika proizvela 49 posto u svijetu prodanog oružja, od čega je devedeset posto Amerika utržila državama koje, blago rečeno, nisu demokratske. Autor se pita što zapravo rade stotine tisuća američkih vojnika, opremljeno najboljim oružjem na svijetu, ponekad i nuklearnim, stacionirano u 61 vojnom kompleksu u 19 svjetskih zemalja. Za Scowena Amerika odavno nije nikakav svjetski branitelj slobode, a da bi to dokazao, on radi i kratak historijski pregled. Zair 1979. i pomoć diktatoru Mobutuu Seseu Sekou, pa Grenada, Čad, Gvatemala, Čile. Samo je na Kambodžu bačeno više bombi nego na Japan u čitavom Drugom svjetskom ratu, pri čemu je ubijeno više od 750. 000 ljudi. Scowen ne zaboravlja ni one naoko sitnije događaje, koji dokazuju da američki repertoar nasilja nije siromašan. Uzmimo, naprimjer, humanitarno preseljenje, jer kod Amerikanaca ima i toga - oni su još sredinom šezdesetih evakuirali cjelokupno stanovništvo s otoka Diego Garcija u Indijskom oceanu kako bi ondje napravili vojnu bazu.

Najveća mrlja na američkoj savjesti (ukoliko takva još postoji) vjerojatno je ipak Latinska Amerika. Scowena osobito zanimaju Nikaragva i Honduras. On tvrdi da je Amerika u ove dvije zemlje vodila takvu kampanju terora o kakvoj bi Osama bin Laden mogao samo maštati. U Hondurasu, koji je kao pouzdani američki prijatelj bio tako nakrcan američkom vojskom da je posprdno prozvan USS Honduras, CIA je željela onemogućiti bilo kakvu eventualnu pobunu protiv američke prisutnosti pa su angažirali stručnjaka za pobune, argentinskog generala Gustava Alaverza Martineza (o kakvom je psihopatu riječ dovoljno govori njegovo priznanje da je sina nazvao po nacističkom generalu Erwinu Rommelu). Mali problem u toj zgodi bio je tadašnji američki veleposlanik Jack Binn kojem se nisu dopadale surove metode pa je ekspresno zamijenjen Jackom Negroponteom, koji godine 1982. nije primijetio niti jedan od najmanje tri stotine tekstova o ubojstvima studentskih i sindikalnih čelnika, kao što nije primjećivao svakodnevne proteste protiv ubijanja i zlostavljanja u glavnom gradu Tegucigalpi. Kasnije je dokazano da su Negropontevi izvještaji navodili Kongres i američku javnost na pogrešne zaključke. Zašto je Scowenu baš taj Jack Negroponte tako bitan u Crnoj knjizi Amerike? Jednostavno zato jer je baš njega George W. Bush tri dana nakon 11. septembra 2001. potvrdio kao stalnog predstavnika Sjedinjenih Država pri Ujedinjenim nacijama. Time je postao graditeljem koalicije za borbu protiv terorizma!

U slučaju Nikaragve SAD su po prvi put izgubile strpljenje. U rušenju legalno izabrane sandinističke vlade jednostavno nisu birana sredstva. Scowen se zgražava nad planom koji je bio zasnovan na tome da ne udare toliko po vojsci koliko po bolnicama, školama, poljoprivrednim zadrugama. Scowen zorno pokazuje je da je Reagan - koji je po mnogo čemu uzor Georgu W. Bushu! - u ovom slučaju namjerno lagao i izmišljao. Jedna je od najodvratnijih i najlicemjernijih izmišljotina da su sandinisti otvarali koncentracijske logore. Ono o čemu Reagan, međutim, nije javno govorio, bilo je postojanju Battaliona 316. Priču o ovom odredu koji su stvorile, financirale i obučavale SAD razotkrile su novine Baltimore Sun sredinom devedesetih, nakon što su se novinari nekako domogli CIA-inog priručnika iz 1983. godine u kojem su opisane metode mučenja i torture uhićenika. Tamo - dvadeset godina prije Guantanama - lijepo piše da uhićenike treba svući do gola, držati ih zavezanih očiju u sobama za ispitivanje bez prozora, mračnim i zvučno izoliranim bez zahoda. Isljednicima se savjetuje da zatočenike tjeraju na dugotrajno stajanje u ukočenim položajima i na oduzimanje sna. Posebno je zanimljiv stavak u kojem se savjetuje agentima provjera strujovoda jer su elektrošokovi bili na vrhu popisa omiljenih metoda.

Bliski i Srednji Istok posebno su kompleksna poglavlja. Scowen zasebno analizira događaj koji je po njemu početak antiamerikanizma u Iranu. CIA je još 1953. pomno organiziranom akcijom srušila iranskog premijera Mosdeka, koji je bio prvi politički vođa na Bliskom i Srednjem Istoku koji se usprotivio zapadnoj prevlasti u regiji. Zanimljivo da je i Sadam Husein pao iz sličnih razloga: još 1989. SAD i Irak su u srdačnim odnosima, Kurde i ljudska prava nitko ne spominje, no sve se bitno mijenja kad Husein odbija restrukturiranje kratkoročnih dugova. On je Amerikancima odbrusio da dugove može sam riješiti na drugi način i tako spriječio plan njihovog ekonomskog prodora na Srednji Istok. Uz to, Amerikanci nisu imali pojma da on te dugove planira riješiti opsadom Kuvajta.

U Crnoj knjizi Amerike, sastavljenoj od petnaest poglavlja, Peter Scowen nije dakako popisao sve američke političke grijehe, niti mu je to bila namjera. Ona je pravi primjer istraživačkog novinarstva koja u svojim ključnim momentima nedvojbeno potvrđuje da je današnja Bushova politika, koliko god bila ekstremna, u svim osnovnim točkama tipično američka. Crnu knjigu Amerike Scowen je završio prije američkog napada na Irak, što je zaista šteta, jer bismo sigurno saznali mnoštvo bizarnih detalja. No i bez njega recimo znamo da Bush sam, kao i njegov širi kabinet, nije imao pojma da u Iraku žive suniti i šiiti, a kamoli nešto drugo. Nije prvi put da predsjednik neznalica vlada Amerikom - sjetimo se opet Reagana - ali svakako je prvi put da je predsjednik okružen neznalicama. Ova knjiga nas podučava da, nažalost, nema prevelike razlike da li o američkim vojnim intervencijama odlučivali znalci ili neznalice. Ovako ili onako, većina njihovih javnih i tajnih intervencija nakon Drugog svjetskog stvorile su takav kaos na ovoj planeti, da se još samo možemo čuditi kako to da već nije izbio neki novi svjetski rat."

(Tema: Balkan III v forumu Borza)


#29736 (odg: #29733 BSE)  27.02.08 15:12  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  

Ne, imam jo doma v fizični obliki...
(Tema: Balkan III v forumu Borza)


#29890 (odg: #12513 uncle)  29.02.08 11:10  sejadodgovori / citiraj  |  shramba  
[uncle]

Zanimiva zadeva...kakšna mnenja?

Menim da področje z ogromnim potencialom, a ne še zdaj takoj...nanotehnologija je še v povojih...




Takole pa naj bi zgledala Nokia na podlagi dosežkov nanotehnologije (morph concept):

http://www.youtube.com/watch?v=IX-gTobCJ...
(Tema: Krekov nano & tech v forumu Skladi)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>