Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 23:32
2,31 %
9.678,85
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 15:51
2,28 %
1.247,61
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Forum

 |  sveže  ·  forumi  ·  iskanje  ·  shramba  ·  sporočila  ·  obveščanje  ·  pravila & objave  ·  vabila

Iskali ste uporabnika z imenom 'tamabo' ... OK

Uporabniško imetamabo
Posebne lastnosti-
Email(skrit)  pošlji zasebno sporočilo uporabniku
Datum registracije..
Vidna sporočila v forumuvseh: 94, prvo: 30.07.09 11:04, zadnje: 21.01.10 09:37

  stran:  prva | < | 1 | 2 | 3 | 4

#78739  21.12.09 10:12  tamaboodgovori / citiraj  |  shramba  

Dve zanimivi sliki:

?? mypic(521) ??

lupa zelenela je

5-letni CDSji na posamezne države:

Dubai: 443,7

Grčija: 287,5

Kazahstan: 230,1

Hrvaška: 229

Madžarska: 228,6

Turčija: 195,3

Španija: 110,7

Italija: 109,6

Kitajska: 75,2

Japonska: 68,8

Švica: 55,7

ZDA: 38,9

Francija: 30,3

Nemčija: 25,1

Eden izmed trgov se trenutno moti, dvomim da sta to trga obveznic in CDS-jev.

(Tema: Nakupi in prodaje - december 2009 v forumu Borza - svetovni trgi)


#79091 (odg: #79039 andrejcc)  30.12.09 16:12  tamaboodgovori / citiraj  |  shramba  
[crt]

:: [roaddogg]

:: PS: Mal študeram, če lahko US Treasury s temle neomejenim lopatanjem dnarja v FRE in FNM dejansko dvigne cene nepremičnin na račun nabijanja deficita... Vprašanje je kaj je hujše : Nabijanje deficita v nebo ali tveganje da se derivativi, vezani na nepremičnine/hipoteke in kreditni trg sesujejo...

:: PS: Verjento tudi, če bi jim uspelo spet umetno dvigniti cene nepremičnin, bi bilo to samo začasno (kot so to naredili 2000-2007)...



padanje cen papirjev in nepremicnin je pokazalo, da je cela druscina brez gat.

gat ni.

kako naredit, da to ne bo problem?

nazaj dvignit cene papirjev in nepremicnin.

any questions?



[andrejcc]

hmm, ja :). ali je mozno to v nedogled pocet ne da bi bile v taksni ali drugacni obliki vidne posledice doma in/ali okoli?


Ne, mislim, da ni možno. Predpostavimo, da imamo prosti trg, kjer CB ne diktirajo obrestnih mer. V tem primeru se obrestna mera prosto oblikuje na trgu glede na S = D. V tem primeru je ta obrestna mera nek dober indikator, kakšna mora biti prihodnja ustvarjena ROI, da se neka investicija še splača. V tem primeru so tudi kratkoročne investicije, bolj gotove, saj je lažje oceniti prihodnje DT in tudi diskontirana vrednost DT za dolgoročne investicije (relativno velik del DT v prihodnosti) je nižja. Dobri podjetniki so tisti, ki so se sposobni prilagajati potrebam trga, kar pomeni, da dobri podjetniki in podjetja ostanejo na trgu, slabi pa so izrinjeni.

Sedaj pa predpostavimo, da CB intervenira s povečanjem ponudbe denarja na trgu. To načeloma zniža obrestne mere, kar ima za posledico investicije v dolgoročne investicije oz. unsound high-order capital goods. Podjetja v te investicije so zaradi začasne prevelike potrošnje (kot posledica rasti in s tem višjih plač, kot posledica večjega povpraševanja zaradi nižjega varčevanja oz. večje potrošnje) zavedena oz. "deceived", saj imajo mnenje, da so te investicije donosne, čeprav niso. V tem primeru so tudi dobra podjetja "deceived" zaradi umetnih pogojev. Do tega spoznanja pride takrat, ko podjetja spoznajo, da nimajo potrošnikov za svoje proizvode. Država lahko sicer začasno pomaga, s tem da CB dodatno naprinta denar, kupi CP, državne obveznice itd. Vendar mora prej ali slej priti, do korekcije oz. deflacije. Do relativne deflacije pa mora priti v capital goods sektorju, kjer so plače, cene surovin in proizvodov rasle veliko hitreje. To pomeni, da morajo priti cene in ostale postavke v tisto naravno razmerje, tisto pred posegom države/CB na trg. Zaradi tega je deflacija tudi koristna. Poleg je koristna tudi, ker so tisti, ki varčujejo nagrajeni, polega tega se lahko življenjski standard dvigne kljub deflaciji (relativno večji padec cen žiljvenjskih potrebščin v primerjavi z mezdami).

Načeloma bi inflacija lahko relativno znižala cene high order capital goods (nepremičnine,...), vendar je problem pri tem ker inflacije ne popravi razmerij (unsound investicije ostanejo).

Je pa to sicer seveda moje mnenje. To je bilo na hitro napisano, tako da se za morebitne škrate vnaprej opravičujem. Lepe praznike želim vsem, v letu 2010 pa čim več zdravja in uspehov.
(Tema: Nakupi in prodaje - december 2009 v forumu Borza - svetovni trgi)


#80002  20.01.10 16:44  tamaboodgovori / citiraj  |  shramba  

Če slučajno še koga zanima, je donos na Grško obveznico z zapadlostjo marca 2011 cc. 4,3 % (danes +63 b.p.). Donos nemške in francoske je med 0,7 (nekaj krajša zapadlost) % in 1,1 % (nekaj daljša zapadlost).

Zjutraj sem, ko sem videl, kako se ponovno sesuvajo grške obveznice, odprodal del portfelja, tako da sem sedaj še bližje svojim omejitvam.

PS - pa lep povzdrav vsem na DS forumu



* zadnji popravek: 20.01.10 16:44
(Tema: Nakupi in prodaje - januar 2010 v forumu Borza - svetovni trgi)


#80023 (odg: #80003 urkostar)  21.01.10 09:37  tamaboodgovori / citiraj  |  shramba  
[urkostar]

kje to spremljaš, a maš kak link?



PS - lep pozdrav tudi tebi
Prek terminala Bloomberg. Sem pa prepričan, da obstaja tudi kaj na internetu.

Danes pa spet vse zeleno. No sej glede na včerajšnji volume je blo morda tudi za pričakovati, da se veliki niso odmetavali.

(Tema: Nakupi in prodaje - januar 2010 v forumu Borza - svetovni trgi)


Moj portfelj - potrebna registracija

Na strani Denarnisupermarket.com lahko odprete svoj online portfelj, spremljate razvoj premoženja in opravljate davčne izračune.

Kako začeti?

  • Prijavi se za pregled stanja premoženja v portfelju.
  • Registriraj se in postani uporabnik Denarnisupermarket.com in spremljaj razvoj premoženja.

HYPO Depozit
Obrestna mera:
0,10%
 
Obresti:
0,86 €
BKS Depozit (bonus)
Obrestna mera:
0,09%
 
Obresti:
0,78 €
Abanka Depozit (online)
Obrestna mera:
0,07%
 
Obresti:
0,59 €
Sberbank Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,43 €
Gorenjska Banka Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €
LON Depozit
Obrestna mera:
0,05%
 
Obresti:
0,42 €

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>