Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 03:45
-0,66 %
2.693,00
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 23.06
-0,02 %
25.670,05
JP 23.06
0,11 %
20.132,67
RU 23.06
1,07 %
988,93
SI 23.06
0,05 %
792,22
DE 23.06
-0,47 %
12.733,41
UK 23.06
-0,20 %
7.424,13
BR 23.06
-0,30 %
61.087,14
GLD 23.06
0,43 %
119,43
US 23.06
0,16 %
2.438,30

Zmanjšajte naložbeno tveganje z metodo povprečnega stroška

Denarnisupermarket.com, 17.09.2011 | Aljoša Furlan
9 komentarjev
Komentarji Komentiraj

Če se počutite sposobni sami zadeti ravno prave trenutke za vstop, boste verjetno mesečne prihranke kopičili in kupili točke sklada takrat, ko se vam bo to zdelo primerno. Pri tem veljajo že zapisana opozorila o razliki med pričakovano in dejansko sposobnostjo izbire trenutka, tveganje slabe izbire pa je toliko večje, in problem izbire toliko bolj podoben začetnemu, kolikor dlje odlašate in zbirate denar.

Eleganten način vlaganja tekočih prihrankov za tiste, ki se ne počutijo sposobni za spretno trgovanje ali se ne želijo ukvarjati s tem, je "metoda povprečnega stroška". To pomeni, da vsak mesec vložite enak znesek. Če so se točke sklada vmes pocenile, jih boste za enak znesek tokrat kupili malo več, če so se podražile, pa manj kot prejšnjič.

 

Matematično tak pristop pomeni "vračanje k povprečju": pričakovanje, da bodo višje cene sčasoma spet nižje in nižje spet višje. Manj verjetno je, da boste na ta način res odlično izkoristili vsako rast, vendar je tudi manj verjetno, da se boste temeljito zvrnili v luknjo.

 

Smiselno je, da večino svojega časa, pozornosti in živcev namenite tistim področjem, na katerih lahko opravite odlično delo, in če borzne zadeve to niso - za večino ljudi glede na urnik, predznanja, sposobnosti in interese niso, kot tudi druga specialistična področja ne prinesejo uspeha vsakomur - potem je metoda povprečnega stroška enostavno dovolj dobra rešitev.

 

Če se lahko z upravljalcem izbranega sklada dogovorite še za plačilo s trajnikom, potem ste resnično spravili na ničlo čas ukvarjanja z vplačili.

 

Poglejmo kako metoda povprečnega stroška deluje v praksi

 

Z metodo povprečnega stroška lahko zaslužimo takrat, ko tečaji točk skladov na trgu padaj in rastejo.

 

Predstavljajmo si, da smo na dan 9.2.2007 kupili točke vzajemnega sklada KD Prvi Izbor, po vrednosti 5,68 EUR za eno točko sklada v vrednosti 5.000 evrov. Štiri  leta pozneje pa naša naložba ne deluje kot si želimo, zato se 11.4.2011 odločimo za prodajo po vrednosti 5,44 evra za eno točko. Po štirih letih varčevanja razočarani ugotovimo, da smo pridelali 211,27 EUR izgube.

 

DatumVEP v EURMesečni vložek v EURŠtevilo točkVrednost vložka v EUR na dan 11.4.2011
11.4.20115,44

4.788,73
9.2.20075,685.000,00880,28
Skupaj5.000,00880,28

4.788,73

Vir: Lastni izračuni

 

Graf 1: Nakup točk sklada 9.2.2007 pri vrednosti 5,68 EUR in prodaja 11.4.2011 po vrednosti 5,44 EUR za točko

Vir: Denarnisupermarket.com

 


Pei-chart-1315756723.jpeg
Orodje Profil vlagatelja vam pomaga spoznati, kakšen je vaš naložbeni profil, ter vam predlaga košarico naložb v vzajemne sklade, ki ustrezajo vašemu naložbenemu profilu.

 

Obstaja pa tudi način, kako zaslužiti 500 EUR z enako količino denarja v istem časovnem obdobju ter z istim skladom. Poslužili se bomo metode povprečnega stroška.

 

Tokrat bomo znesek 5.000 evrov razdelili na 50 manjših zneskov po 100 evrov, ki jih bomo v sklad KD Prvi Izbor vlagali redno mesečno. Torej, 9.2.2007 vplačamo 100 evrov pri vrednost točke 5,68 evra, za kar prejmemo 17,6 točk sklada. Naslednjih 100 EUR vplačamo 8.3.2007, za kar dobimo 18,3 točk sklada. Redna mesečna vplačila ponavljamo do 9.3.2011, dokler ne vplačamo celotnega zneska 5.000 EUR. Po štirih letih rednega mesečnega varčevanja smo ponosni lastniki 1018,8 točk sklada.

 

Torej, če bi se 11.4.2011 odločili za prodajo vseh točk sklada pri vrednosti 5,44 evra, bi dobili izplačano 5542,3 evrov.

 

DatumVEP v EURMesečni vložek v EURŠtevilo točkVrednost vložka v EUR na dan 11.4.2011
11.4.20115,44
9.3.20115,49100,0018,2199,09
9.2.20115,55100,0018,0298,02
10.1.20115,67100,0017,6495,94
8.12.20105,51100,0018,1598,73
8.11.20105,45100,0018,3599,82
8.10.20105,19100,0019,27104,82
8.9.20105,25100,0019,05103,62
9.8.20105,21100,0019,19104,41
8.7.20105,06100,0019,76107,51
8.6.20105,11100,0019,57106,46
10.5.20105,23100,0019,12104,02
8.4.20105,39100,0018,55100,93
8.3.20105,10100,0019,61106,67
9.2.20104,75100,0021,05114,53
8.1.20105,02100,0019,92108,37
8.12.20094,70100,0021,28115,74
9.11.20094,64100,0021,55117,24
8.10.20094,61100,0021,69118,00
8.9.20094,50100,0022,22120,89
10.8.20094,46100,0022,42121,97
8.7.20093,96100,0025,25137,37
8.6.20094,19100,0023,87129,83
8.5.20094,09100,0024,45133,01
8.4.20093,61100,0027,70150,69
9.3.20093,08100,0032,47176,62
9.2.20093,64100,0027,47149,45
8.1.20093,62100,0027,62150,28
8.12.20083,68100,0027,17147,83
10.11.20083,85100,0025,97141,30
8.10.20083,82100,0026,18142,41
8.9.20084,87100,0020,53111,70
8.8.20084,89100,0020,45111,25
8.7.20084,80100,0020,83113,33
9.6.20085,26100,0019,01103,42
8.5.20085,54100,0018,0598,19
8.4.20085,25100,0019,05103,62
10.3.20085,12100,0019,53106,25
11.2.20085,44100,0018,38100,00
8.1.20085,99100,0016,6990,82
10.12.20076,31100,0015,8586,21
8.11.20076,21100,0016,1087,60
8.10.20076,51100,0015,3683,56
10.9.20076,06100,0016,5089,77
8.8.20076,10100,0016,3989,18
9.7.20076,30100,0015,8786,35
8.6.20075,96100,0016,7891,28
8.5.20075,84100,0017,1293,15
10.4.20075,68100,0017,6195,77
8.3.20075,47100,0018,2899,45
9.2.20075,68100,0017,6195,77
Skupaj5.000,00 EUR
1.018,805.542,25 EUR
Povprečna vrednost točke sklada v izbranem obdobju v EUR
5,05 EUR

 

Graf 1: Redno mesečno vlaganje v sklad od 9.2.2007 do 11.4.2011

Vir: Denarnisupermarket.com

 

Sliši se dobro, ampak kje je past?

 

Metoda povprečnega stroška se bo bistveno razlikovala od pristopa "vse naenkrat" v primeru, ko se v določenem obdobju trg ne giblje okoli pretežno stalnega povprečja, temveč se odločno giblje le v eno smer.

 

V primeru, da gre trg predvsem navzgor, bo metoda povprečnega stroška prinesla dosti manj, od vlaganja čim večjega zneska čim bolj zgodaj; če pa gre  navzdol, nam bo lahko zelo zmanjšala izgubo.

 

Preberite tudi:

 

  • Novo orodje na DS: Profil vlagatelja

    Največja verjetnost, da boste dosegli svoje finančne cilje je torej prava mešanica različnih naložb in zato smo vam na portalu Denarnisupermarket.com pripravili novo orodje - Profil vlagatelja, ki vam bo pomagal spoznati, kakšen je vaš naložbeni profil ter vam bo predlagal košarico naložb v vzajemne sklade, primerne za vas.

  • Kako lahko naložbeni profil vpliva na naložbeno strategijo

    Ključ do uspeha, je najti pravo ravnotežje za vas, in sicer na podlagi vaših želja in naložbenih ciljev, kajti vsaka vrsta naložbe ima drugačno tveganje ter drugačno donosnost. Z nizko stopnjo tveganja, lahko obstaja tudi nižji donos. Količina vsake vrste naložb, ki jih imate, je odvisna od tega, kako boste odgovorili na vprašanja, ki ste si jih zastavili.

 

Za strokovni posvet v povezavi z vašimi investicijskimi odločitvami ali z ustreznostjo vašega naložbenega portfelja, nas lahko vsak delovni dan, od 9. do 17. ure, pokličete na telefonsko številko 059/090-220 ali pa izpolnite spodnji obrazec in si rezervirajte termin za brezplačno svetovanje!
Ime:
Priimek:
Tel.: / GSM:
Email:
Področje zanimanja:

Naložbe v vzajemne sklade
Potrebujem nasvet za naložbo v sklad
Zanima me več informacij o skladih


Zavarovanja
Želim rezervirati termin za 30-min svetovanje brez obveznosti
Zanimam se za zavarovanje podjetja
Zanimam se za avtomobilsko zavarovanje
Zanimam se za zavarovanje nepremičnine (hiša, stanovanje, vikend)
Zanimam se za turistično zavarovanje
Zanimam se za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Zanimam se za življenjsko zavarovanje
Zanimam se za nezgodno zavarovanje
Zanimam se za zavarovanje pravne zaščite
Potrebujem pomoč ob škodnem dogodku
Drugo

Vprašanje:
Potrebujem osebni posvet (vpišite dan in uro):
Prosimo, vpišite rezultat (*)    :
OPOMBA: Vaše vprašanje ali naročilo za osebno svetovanje bo posredovano družbi i-zavarovanje d.o.o. Več informacij o sodelovanju med družbama Denarnisupermarket in i-zavarovanje d.o.o. si lahko preberete tukaj. Vprašanja ali naročila za osebno svetovanje vas v nobenem primeru ne zavezujejo k nakupu finančnih proizvodov ali storitev in so obravnavani v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
(*) Prosimo označite, da se strinjate, da se naročilo skupaj z osebnimi podatki, ki ste jih vnesli, posredujejo družbi i-zavarovanje d. o. o.

Po internetu se sprehaja ogromno robotkov, ki avtomatsko izpolnjujejo takšne in podobne spletne obrazce, ter ponujajo viagro, ogromne zaslužke in podobno. Preprečevanju le tega, je namenjen zadnji izračun.
 

 

Oceni članek: 1  2  3  4  5  Ocena:

Komentiraj

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki. Prosimo, da se prijavite.

Komentarji

aljosa
aljosa, 21.09.2011 07:42

Če upoštevamo stroške:


Mesečno vplačilo je enako 100 EUR - 2 % vstopne provizije, kar znese 98,03921569 EUR (neto vplačilo v sklad). V tem primeru znašajo neto vplačila v sklad 4.901,960784 EUR (50 obrokov * 98,03... EUR).


Izplačilo dne 11.4.2011 po vrednosti 5,44 EUR znaša 5.433,579571 EUR. Upravljavska provizija in drugi stroški so vsebovani v TER in se "odštevajo" preden je VEP izračunan, in ne vplivajo neposredno na ta izračun.


Davki: (Stanje na dan 11.4. - neto vplačilo v sklad) * 20 % (račun je poenostavljen)


5433,579571 - 4901,960784 = 531,618763 - 106,3237573 = 425,295029 EUR.


Neto dobiček: 5327,255813 EUR - 5000 EUR = 327,255813 EUR


Donosnost ((5327,255813 EUR / 5000 EUR) -1) * 100) je v štirih letih znašala 6,5 %.


Ne glede na zgornji izračun je zelo nezdravo razlagati ali se naložba v sklad/sklade splača ali ne. Če smo imeli namen denar dvigniti iz sklada po 4-ih letih, potem smo bili zelo razočarani.
Če bomo v sklad vlagali še nadaljne 4 leta ali več, si bomo o smotrnosti naložbe v sklad/e lahko povedali šele čez štiri leta:)))


Moj namen ni vplivati na izplačila oz. vplačila v sklade. Za posameznika, ki še nima premoženja in si želi nekaj privarčevati enostavno ne vidim druge možnosti, kot, da redno mesečno varčuje v obliki "bančnega varčevanja" ter skladih (dolgoročno). Čez 10, 20, 30 in več let bo prepozno gledati za nazaj, koliko bi lahko zaslužil, če bi ... Ni pa nujno, da bomu tudi po 20-ih leth zadovoljni z rezultatom.

IgorMujdrica
IgorMujdrica, 19.09.2011 18:18

Za več kot solidno nižanje vstopnih stroškov zna biti za prenekaterega
malega vlagatelja zanimivo tudi tole:
http://www.denarnisupermarket.com/index.php?pt=clanek&id=555


PSST: Ne glede na zgornje omejitve (največ 1.500 evrov vložka letno)
lahko vsak posameznik sklene poljubno število vitaminskih načrtov.

IgorMujdrica
IgorMujdrica, 19.09.2011 17:53

Fino fajn poezijo na to temo je spesnil Alexander Fain (Problog.si) in eno od besedil naslovil:"Skrita plat metode povprečnega stroška"


Ne glede na graf, "ki ga nikoli ne boste videli pri oglaševanju metode povprečnega stroška" menim, da je zaključek poezije prav tako na mestu:
"Vendar, bodimo realni, večina ljudi ne razpolaga z večjo vsoto denarja takoj na začetku saj njim v nasprotnem primeru verjetno sploh ne bi bilo potrebno
varčevati pa tudi prihodnost je negotova, zato je redno varčevanje edini
primerni način, da dosežemo svoje finančne cilje, če pa se bomo ob tem
lahko še pohvalili z višjim donosom pa toliko boljše."

ZZZ
ZZZ, 19.09.2011 15:43

Najti primer, ki neko metodo (npr dotično) opravičuje, pa sploh ni problem.
Z lahkoto najdemo prmer z pozitivnim izzidom (kot npr. ta naveden v članku) za katerokoli metodo.


Kar je logično - če takšnih primerov ne bi bilo, potem metoda ne bi obstajala :)

ZZZ
ZZZ, 19.09.2011 15:40

Da s temi klasičnimi "primeri iz knjig" je težava. V članku je navedeno: članku:
"Matematično tak pristop pomeni "vračanje k povprečju": pričakovanje, da bodo višje cene sčasoma spet nižje in nižje spet višje."
Težava je pomoje prav v tem pričakovanju; nobene osnove ni za takšno pričakovanje. Le zakaj bi bilo utemeljeno pričakovati, da bo nekemu padcu sledila rast ali obratno.
Ali drugače čakanje na pričakovan dogodek (npr. rast) lahko traja mnogo dlje, kot smo si zamislili, ali pa je povsem izven časovnega horizonta vlagatelja. V praksi: metoda povprečnega stroška v večini naložbenih kategorij v zadnjih 10 ali 15 letih ne bi prinesla pozitivnega rezultata, sploh ob upoštevanju vstopnih stroškov, da o inflaciji ne govorim (glej dax, s&p, SBI in večino ostalega).
In dodatno - tako kot skoraj vse ostale metode, je tudi uporaba te vprašljiva v izrednih, redkih a vedno ponavljajočih se obdobjih ekstremnih premikov. Takrat metoda povprečnega stroška hitro postane metoda hitre prodaje z izgubo - ko se vlagatelj ustraši ekstremnih padcev.

LUTi
LUTi, 19.09.2011 15:08

V sklade vlagajo načelno tisti, ki želijo več tvegati in več zaslužiti (sicer vežeš sredstva na banki in imaš nekako zagotovljen donos, ki pa je relativno majhen oz. ga požre inflacija). Ta "metoda" negira osnovni princip vlaganja v pravem trenutku in iskanja velikega donosa. Oz. če sprejmemo načelo "pozneje vplačano je sicer manjša možnost velikega donosa, v vsakem primeru pa tudi manjši riziko", pridemo do najmanjšega rizika, ko ta čas limitira proti neskončno. Torej, če sploh nikoli ne vplačamo, sicer (velikega) donosa ne bo, ampak izgubili pa tudi ne bomo... ;-)


To je nekako podobno kot prepričevati vlagatelja, da sredstva vloži v obvezniški ali denarni sklad namesto v delniškega. Najverjetneje bo malenkost zraslo, drastično padlo pa skoraj zanesljivo tudi ne bo. Ampak, zakaj se potem vlagatelj to sploh naj gre? Razen, da upravljalec v vsakem primeru pokasira svoje stroške in provizije...


Je pa pri tem članku po mojem mnenju tudi zavajajoče, da poskuša dati vtis, da "lahko zaslužimo takrat, ko tečaji točk skladov na trgu padajo in rastejo" (citat iz prispevka), v vsakem primeru pa smo "bolj varni". Lahko, vendar moramo imeti srečo z izbiro obdobja, kar pa je podobno kot pri enkratnem vplačilu... Za kakšno drugo obdobje bi bila lahko brez težav tudi izguba. Mogoče celo večja kot pri enkratnem vplačilu (primer: 1. vplačilo jeseni 2005, izstop pa nekje jeseni 2008 - ko bi bil tečaj pri enkratnem vplačilu podoben, pri mesečnih vplačilih pa smo velik del točk nakupili po precej višjih tečajih...).

Aktualni prispevki
Myhajlo Todurov: Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Uredništvo Vzajemci.com: Ali varčujem dovolj za pokojnino?
Ali varčujem dovolj za pokojnino?
David Vegelj: Alternativno o alternativnih naložbah
Alternativno o alternativnih naložbah
Myhajlo Todurov: Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Myhajlo Todurov: Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Myhajlo Todurov: Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Žane Ogrin: Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
David Vegelj: Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
David Vegelj: Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?
Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>