Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 02:54
-1,51 %
8.129,64
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 24.11
0,64 %
1.166,09
SI 24.11
0,16 %
782,95
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Koliko je to čudo zdaj v resnici vredno?

Denarnisupermarket.com, 02.10.2011 | Sandi Kodrič
1 komentarjev
Komentarji Komentiraj

Ste pri svojem skladu opazili nenadni skokovit padec vrednosti točke? Morda je krivo prevrednotenje netržnih naložb.

 

Ena od poglavitnih značilnosti vzajem

nega sklada je, da mora svojim vlagateljem zagotavljati takojšnjo unovčljivost njihovih vlog (točk ali enot premoženja). Razen pri redkih izjemah to pomeni vsak delovni dan. Na vsak dan, ko je mogoče v sklad vplačati ali iz njega dvigniti denar, mora družba za upravljanje (DZU) izračunati pošteno vrednost enote premoženja sklada, in to zato, da vstopajoči vlagatelji plačajo pošteno ceno, izstopajoči vlagatelji pa dobijo izplačano pošteno ceno. To pomeni, da je treba ves čas sproti pravično vrednotiti premoženje sklada.

 

Da se to res izvaja, skrbijo zakoni, podzakonski akti in računovodski standardi, ter nadzor revizorjev, skrbniške banke in Agencije za trg vrednostnih papirjev. Kontrolnih mehanizmov je torej dovolj. Toda, ali se pri tem vseeno lahko zatakne?


Problem netržnega premoženja

 

Iz zgoraj omenjene neomejene unovčljivosti vlog vlagateljev izhaja posledica za sestavljanje naložb vzajemnega sklada. Kdor mora vlagateljem (pasivi sklada) zagotavljati likvidnost (unovčljivost), mora imeti tudi naložbe (aktivo sklada) hitro unovčljive. Hitro unovčljive pa so tiste, ki kotirajo na borzah in se z njimi redno opravi dovolj velika količina prometa (dovolj pomeni relativno glede na velikost sklada).

 

Vendar pa predpisi dovoljujejo skladom do 10% imeti tudi naložbe (delnice, obveznice), ki ne kotirajo na borzi. Zanje je zelo verjetno, da niso hitro unovčljive in lahko predstavljajo težavo, kadar je potrebno naložbe odprodajati.

 

Še posebej problematična pa stvar postane, kadar pride - tako kot v obdobju po letu 2008 - do splošnega padca nivojev delnic na trgih, tako da postane očitno, da neke netržne delnice nikakor ne moremo več prodati po ceni, ki bi bila nad njeno nabavno vrednostjo. To pomeni, da tako naložbo sklad vrednoti previsoko (po nabavni vrednosti). VEP je zato previsok; vstopajoči plačujejo preveč, ravno tako pa izstopajoči dobivajo preveč.

 

Prevrednotenje netržnih naložb

 

Ko upravljavci tak razkorak pri naložbah v svojih skladih ugotovijo, ga lahko popravijo, to pomeni, da naložbo ovrednotijo z nižjo ceno, kar se lahko opravi z "oblikovanjem popravka naložb" ali s "skupnim ovrednotenjem naložbe". Na dan, ko se to zgodi, se čista vrednost premoženja sklada in z njo VEP ali vrednost točke sklada zniža.

 

Pomanjkljivosti tega postopka je več:

 

  1. DZU se relativno arbitrarno odloča, kdaj bo tak postopek opravil. S tem spravlja vlagatelje, ki vstopajo ali izstopajo, v neenakopraven položaj: kdor po vplačal pred prevrednotenjem, bo točko preplačal, v primerjavi z vlagateljem, ki bo to storil po prevrednotenju.
  2. Ravno tako ima DZU veliko manevrskega prostora pri tem, za koliko bo vrednost znižal. Poleg tega lahko znižanje opravi v enem koraku, ali pa po kosih.
  3. Netransparentnost. Do pred nekaj meseci DZU-ji sploh niso bili dolžni sproti poročati vlagateljem o opravljenih prevrednotenjih. Informacija o tem je bila skrita le v letnem poročilu sklada, ki pa izide šele 4 mesece po koncu koledarskega leta in tako pride s precejšnjo zamudo. Še danes pa oblika poročanja ni poenotena, tako da DZU-ji poročajo vsak po svoje. Nekateri sporočijo, za koliko se je znižal VEP zaradi prevrednotenja, drugi sporočijo samo odstotno spremembo, tretji še tega ne.

 

Praksa pri slovenskih skladih

 

Pri slovenskih vzajemnih skladih do leta 2009 prakse prevrednotenj navzdol ni bilo zaslediti, kar ni čudno, saj so tečaji večinoma rasli. Potem pa se je začelo in sedaj je primerov že kar nekaj.

 

Najprej so v letu 2009 pri KBM Infondu znižali vrednotenje delnice goriškega Hita, kar je premoženje Infond Globala in Infond Dynamica skupno zmanjšalo za 2 milijona evrov. Ponovno prevrednotenje v letu 2010 je prineslo še dodaten milijon in pol minusa pri istih dveh skladih.

 

V istem letu je ta družba pri svojih skladih oslabila še naložbe v Adrio Airways, Elektro Gorenjska in obskurno podjetje Agis Zavore d.d.

 

Nato se se prevrednotenj lotili pri NFD. Najprej so lani, še v okviru investicijske družbe NFD1 znižali vrednost delnic Nove Ljubljanske banke, letos pa so sledile še slabitve Banke Celje, Hotelov Bernardin, Elektra Maribor, Elektra Celje, Elektra Primorska, Elektra Ljubljana, Aera, Beti, Certe in nedavno spet NLB. Vrednostni obseg znižanj je bil različen, a ne zanemarljiv. Samo zadnje prevrednotenje NLB je, na primer, odneslo več kot 600 tisoč evrov.

 

Nižali so tudi pri KD Skladih. Lani so začeli z obveznicami Factor banke in Gea Collega, letos nadaljevali z Ljubljanskimi mlekarnami.

 

Tudi Probanka upravljanje je nedavno opravila prevrednotenje delnic Akripola, Cimosa in MLM.

 

Računovodsko prevrednotenje navzdol sicer ne pomeni, da je znižanje dokončno in da ni mogoče te "luknje" nadomestiti: če upravljavcem nekoč pozneje uspe prevrednoteno naložbo prodati dražje, bo takrat ustvarjeni dobiček spet povečal vrednost točke.


Zakaj sploh ta eksotika v portfeljih skladov

 

Kako so se te naložbe, ki sploh nikoli niso kotirale na borzi, znašle med naložbami vzajemnih skladov? Nekaj jih izvira še iz časov privatizacije. Nekateri DZU-ji nato, pri delitvi portfeljev na tržni in netržni del, niso striktno razporejali vseh netržnih naložb v holdinge. Zato jih je nekaj ostalo tudi v tistem delu, za katerega je že ves čas jasno, da bo na koncu moral oblikovati vzajemni sklad (zaradi zakonske obveznosti preoblikovanja investicijskih družb v vzajemne sklade). In ker se nekaterih naložb v vseh letih do preoblikovanja niso uspeli (ali želeli) znebiti, še danes tičijo med naložbami skladov, čeprav za to nikakor niso primerne.

 

Druge netržne naložbe pa so posledica špekulacij in niso podedovane iz certifikatske privatizacije. Pri teh je upravljavec verjetno upal, da jih bo kasneje izven trga prodal (tako kot jih je izven trga kupil), pa so se mu načrti izjalovili.


Je to dobro ali slabo

 

Netržne naložbe v vzajemnih skladih so v svetu redkost, zato tudi takih prevrednotenj ni veliko. Se pa sem in tja vseeno zgodi, da trgovanje s kakšnim kotirajočim papirjem "zamrzne" za dalj časa. V takem primeru je posledica podobna: ni jasno, koliko je tak papir sedaj vreden. Tovrstnih primerov je bilo nekaj na vrhuncu krize pri hipotekarnih obveznicah in njihovih derivatih, najbolj razvpita sta bila primera hedge skladov družbe Bear Stearns v letu 2008.

 

Skratka, za vlagatelja je boljše, da njegov sklad sploh nima netržnih naložb ali nelikvidnih naložb, s čimer ta problem odpade. Če pa jih že ima, je pošteno do vlagateljev, da se prevrednotenja navzdol opravljajo čim bolj sproti in da so vlagatelji o njih pravočano in popolno obveščeni.

 

Obvestila o prevrednotenjih so zato prej slab kot dober signal in ne vlivajo zaupanja v to, da ima upravljavec res ves čas pred očmi predvsem interes vlagateljev, kot je v sistemu zamišljeno.

 

Nazadnje pa je treba ugotoviti še to, da so slovenski upravljavci s prevrednotenji navzdol odlašali dokaj dolgo in se jih v večini primerov lotili šele takrat, ko so bili k temu prisiljeni, ker so zaradi odlivov denarja presegli 10-odstotni prag za netržne papirje v portfelju. Odlašanje je razumljivo, saj znižanje čiste vrednosti sklada pomeni tudi manj upravljavske provizije DZU-ju.


Vedite, kam vlagate

 

Tu se še enkrat pokaže, da je za vlagatelja pametno, da vsaj približno spremlja, kaj se z njegovimi skladi dogaja. To pomeni, da kdaj pa kdaj pokuka tudi v letno ali polletno poročilo sklada in spremlja obvezne javne objave na spletni strani družbe za upravljanje. Tam boste našli tudi obvestila o opravljenih prevrednotenjih navzdol.

 

Za strokovni posvet v povezavi z vašimi investicijskimi odločitvami ali z ustreznostjo vašega naložbenega portfelja, nas lahko vsak delovni dan, od 9. do 17. ure, pokličete na telefonsko številko 059/090-220 ali pa izpolnite spodnji obrazec in si rezervirajte termin za brezplačno svetovanje!
Ime:
Priimek:
Tel.: / GSM:
Email:
Področje zanimanja:

Naložbe v vzajemne sklade
Potrebujem nasvet za naložbo v sklad
Zanima me več informacij o skladih


Zavarovanja
Želim rezervirati termin za 30-min svetovanje brez obveznosti
Zanimam se za zavarovanje podjetja
Zanimam se za avtomobilsko zavarovanje
Zanimam se za zavarovanje nepremičnine (hiša, stanovanje, vikend)
Zanimam se za turistično zavarovanje
Zanimam se za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Zanimam se za življenjsko zavarovanje
Zanimam se za nezgodno zavarovanje
Zanimam se za zavarovanje pravne zaščite
Potrebujem pomoč ob škodnem dogodku
Drugo

Vprašanje:
Potrebujem osebni posvet (vpišite dan in uro):
Prosimo, vpišite rezultat (*)    :
OPOMBA: Vaše vprašanje ali naročilo za osebno svetovanje bo posredovano družbi i-zavarovanje d.o.o. Več informacij o sodelovanju med družbama Denarnisupermarket in i-zavarovanje d.o.o. si lahko preberete tukaj. Vprašanja ali naročila za osebno svetovanje vas v nobenem primeru ne zavezujejo k nakupu finančnih proizvodov ali storitev in so obravnavani v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
(*) Prosimo označite, da se strinjate, da se naročilo skupaj z osebnimi podatki, ki ste jih vnesli, posredujejo družbi i-zavarovanje d. o. o.

Po internetu se sprehaja ogromno robotkov, ki avtomatsko izpolnjujejo takšne in podobne spletne obrazce, ter ponujajo viagro, ogromne zaslužke in podobno. Preprečevanju le tega, je namenjen zadnji izračun.
 

 

 

Oceni članek: 1  2  3  4  5  Ocena:

Komentiraj

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki. Prosimo, da se prijavite.

Komentarji

avant
avant, 03.10.2011 09:28

V Sloveniji je več ali manj vse pokradeno. Slabitve, ki potekajo zadnje leto so odraz 20 letnega prelivanja dobička v privatne žepe, sedaj pa ko so banke v riti pa vrednost delnic in vzajemnih skladov dnevno pada v prepad. Po enem letu ne bodo slovenski vlagatelji dobili niti za pivo. Tajkuni pa svobodno hodijo naokoli, denar imajo v "oazah", tisti Slovenci, ki imajo še kaj denarja v skladih in delnicah, kjer je država so-lastnik, pa so in bodo ostali nategnjeni. Hvala Slovenija

Aktualni prispevki
Myhajlo Todurov: Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Uredništvo Vzajemci.com: Ali varčujem dovolj za pokojnino?
Ali varčujem dovolj za pokojnino?
David Vegelj: Alternativno o alternativnih naložbah
Alternativno o alternativnih naložbah
Myhajlo Todurov: Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Myhajlo Todurov: Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Myhajlo Todurov: Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Žane Ogrin: Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
David Vegelj: Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
David Vegelj: Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?
Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>