Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 08:45
-8,60 %
55.573,82
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 16.04
1,51 %
1.497,05
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Slovenec dolžan že osem plač

Financnitrgi.com, 26.10.2011 | Boris Meglič
0 komentarjev
Komentarji Komentiraj

Bolj kot vse višji dolg zaskrbljuje hitrost njegovega naraščanja –vlada premierja Boruta Pahorja je državo v tri letnem, predčasno končanem mandatu, zadolžila za 7,764 milijarde evrov.

Za skoraj toliko - 8,126 milijarde evrov so zadolžile Slovenijo vse prejšnje vlade skupaj. Slovenci bi celoten dolg države poravnali, če bi se v ta namen vsak od nas odrekel skoraj osmim plačam. Bolj kot višina dolga je kritična hitrost povečevanja dolga, ki gospodarsko stanje prav nič ne izboljšuje. Medtem ko dolg Slovenije narašča najhitreje v Evropi zgolj tri evropske države okrevajo počasneje.

 

Slovenija dolguje že 43,6 odstotka BDP

 

Bilanca vlade premierja Boruta Pahorja, ki malo več kot teden dni opravlja le še tekoče posle je grozljiva. Dolg države se je v sorazmerju do BDP povišal za 21,7 odstotka BDP in dosegel rekordno vrednost pri 43,6 odstotka BDP. V absolutni vrednosti se je v istem obdobju dolg povišal za 7,764 milijarde evrov in se ustavil pri 15,89 milijarde evrov.

Pri tem velja poudariti, da je zdaj že bivši premier državno bilanco prejel v vodenje precej urejeno. Čeprav je dolg Slovenije v absolutnem znesku vselej naraščal, od leta 2001 do leta 2008 za 2,614 milijarde evrov, je zaradi visoke gospodarske rasti dolg v sorazmerju do BDP v istem obdobju celo upadel. BDP je v tem obdobju porasel za 12,682 milijarde evrov oziroma 52 odstotkov, sicer večji dolg pa je v njem predstavljal šest odstotkov manjši delež.

 

Dolg-drzave-1319652181.jpeg

Čeprav je Pahorjeva vlada Slovenijo zadolžila za malo manj kot pred tem vse vlade skupaj, se je delež dolga v BDP več kot podvojil. BDP je namreč v tem obdobju, ko smo se rekordno zadolževali celo upadal.

 

bdp-slovenja-1319652511.jpeg

Nastop gospodarske krize rasti ni le ustavil. BDP je v krizi precej upadel, najvišje vrednosti izpred let pa še ne dosegamo.

 

Pahorjeva-vlada-1319652710.jpeg

Pahorjeva vlada je državo zadolžila skoraj toliko kot pred tem vse vlade skupaj.

 

Vlada je zadolžitev posameznika povišala za 3,88 povprečne plače - na osem plač

 

Če dolg države razdelimo s številom prebivalcev, tega pa še s povprečno plačo posameznika, ugotovimo, da bi Slovenci državo razdolžili, če bi se v ta namen odrekli 7,95 plače - vsak svoje. Če z enakimi vatli izmerimo povišanje dolga v zadnjih treh letih ugotovimo, da je vlada premierja Pahorja vsakomur od nas zapravila kar 3,88 plače in ga s tem dodatno zadolžila za 3785 evrov. Tako je ob polovici letošnjega leta dolg države preračunan na posameznika znašal 7746 evrov.

 

V evropski uniji je bila hitrost zadolževanja v letih 2009 in 2010 višja le v štirih državah

 

Da je hitrost zadolževanja resnično zaskrbljujoča, na kar Slovenijo opozarja tudi nekakšna evropska gospodarska vlada - evropska komisija, kaže tudi dejstvo, da so stanje zadolženosti v letih 2009 in 2010 bolj kot Slovenija povišale le štiri države evropske unije. Dolg Slovenije je v tem obdobju narasel za 64,52 odstotka, bolj kot pri nas pa le v Latviji, na Irskem, v Litvi in v Romuniji.

 

Povisanje-dolga-1319652868.jpeg

V letih 2009 in 2010 so svoje dolge bolj kot Slovenija povečale le štiri države.

 

Nebrzdano zadolževanje krize ni ublažilo. Okrevamo skoraj najpočasneje

 

Kaj smo na račun povišanega dolga dobili? Število brezposelnih se je od tretjega kvartala leta 2008, ko smo vstopili v krizo in se začeli izdatno zadolževati povišalo za 48259 na 107562. Na lestvici konkurenčnosti svetovnih gospodarstev, ki jo objavlja svetovni gospodarski forum (WEF) smo v konkurenci 142 držav izgubili 12 mest in pristali na 57. mestu.

Zaradi vse višjega dolga imamo na mednarodnih trgih vse težji dostop do finančnih virov. Najhujše pa je, da obljubljenega gospodarskega okrevanja oziroma ponovne gospodarske rasti ni od nikoder. Gospodarstvo praktično stagnira na najnižji točki BDP, ki smo jo dosegli po poletju leta 2008. V primerjavi s tem obdobjem so slabše kot Slovenija do danes okrevale le štiri evropske države.

 

Slovenija-1319653031.jpeg

Medtem ko vse več evropskih držav že dosega najvišjo vrednost BDP izpred let Slovenija še niti ne okreva. BDP stagnira 95 odstotkov vrednosti BDP iz leta 2008 in ne kaže nikakršnega okrevanja.

 

Registrirane-osebe-1319653248.jpeg

Gospodarske rasti, ki bi zagotovila nova delovna mesta ni od nikoder. Zaposlovanje se povečuje zgolj v javnem sektorju kjer se je v mandatu Pahorja zaposlilo več kot 2000 novih ljudi.

 

Trenutne gospodarske razmere so edina logična posledica dejanj padle vlade

 

Ker je vlada menila, da bo kriza minila sama od sebe so bili za gospodarstvo najbolj usodni prav ukrepi vlade. S subvencioniranjem polnega delovnega časa in čakanja na delo doma je vlada vzdrževala prav to stanje, ki je prestrukturiranja nujno potrebno. S temi subvencijami je vlada okrevanje torej zavrla.

 

Prav tako je vlada prestrukturiranje gospodarstva zavrla tudi s subvencijami in dokapitalizacijami napol propadlih podjetij. Ob tem se je v javni upravi in tudi drugod v javnem sektorju zaposlovalo vse več ljudi, rasle pa so tudi plače javnih uslužbencev, ne pozabimo niti na vrtoglave regrese, ki so jih izplačevala dokapitalizirana državna podjetja.

 

Ob tem je strmoglavo dolg države naraščal tudi zaradi največjih proračunskih primanjkljajev odkar je Slovenija samostojna. Vse to je gospodarsko stanje poslabšalo do te mere, da so nam mednarodne bonitetne hiše znižale bonitetne ocene in s tem gospodarstvo podražile vire financiranja.

 

Luč, ki jo je premier Pahor ob takšnih ukrepih videl na koncu tunela in naj bi simbolizirala izhod iz tavanja v temi tako ni bila sončni žarek upanja, ampak žarometi vlaka - simbolizirane krize ki je v nas trčila z vso silo.

 

Kaj bi si lahko privoščili za 7,764 milijarde?

 

Dolg, ki ga je pridelala padla vlada premierja Pahorja bi lahko pokril polovico stroška celotne prenove železniške infrastrukture. S toliko denarja bi lahko, recimo, zgradili celoten avtocestni križ, milijarda pa bi celo ostala. Znesek za katerega smo se v zadolžili v zadnjih treh letih prav tako ustreza strošku izgradnje kar šestih šoštanjskih elektrarn TEŠ6.

 

Za strokovni posvet v povezavi z vašimi investicijskimi odločitvami ali z ustreznostjo vašega naložbenega portfelja, nas lahko vsak delovni dan, od 9. do 17. ure, pokličete na telefonsko številko 059/090-220 ali pa izpolnite spodnji obrazec in si rezervirajte termin za brezplačno svetovanje!
Ime:
Priimek:
Tel.: / GSM:
Email:
Področje zanimanja:

Naložbe v vzajemne sklade
Potrebujem nasvet za naložbo v sklad
Zanima me več informacij o skladih


Zavarovanja
Želim rezervirati termin za 30-min svetovanje brez obveznosti
Zanimam se za zavarovanje podjetja
Zanimam se za avtomobilsko zavarovanje
Zanimam se za zavarovanje nepremičnine (hiša, stanovanje, vikend)
Zanimam se za turistično zavarovanje
Zanimam se za dopolnilno zdravstveno zavarovanje
Zanimam se za življenjsko zavarovanje
Zanimam se za nezgodno zavarovanje
Zanimam se za zavarovanje pravne zaščite
Potrebujem pomoč ob škodnem dogodku
Drugo

Vprašanje:
Potrebujem osebni posvet (vpišite dan in uro):
Prosimo, vpišite rezultat (*)    :
OPOMBA: Vaše vprašanje ali naročilo za osebno svetovanje bo posredovano družbi i-zavarovanje d.o.o. Več informacij o sodelovanju med družbama Denarnisupermarket in i-zavarovanje d.o.o. si lahko preberete tukaj. Vprašanja ali naročila za osebno svetovanje vas v nobenem primeru ne zavezujejo k nakupu finančnih proizvodov ali storitev in so obravnavani v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
(*) Prosimo označite, da se strinjate, da se naročilo skupaj z osebnimi podatki, ki ste jih vnesli, posredujejo družbi i-zavarovanje d. o. o.

Po internetu se sprehaja ogromno robotkov, ki avtomatsko izpolnjujejo takšne in podobne spletne obrazce, ter ponujajo viagro, ogromne zaslužke in podobno. Preprečevanju le tega, je namenjen zadnji izračun.
 

 

 

Oceni članek: 1  2  3  4  5  Ocena:

Komentiraj

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki. Prosimo, da se prijavite.

Komentarji

Aktualni prispevki
Myhajlo Todurov: Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Drugo mnenje: Kje se skriva potencial?
Uredništvo Vzajemci.com: Ali varčujem dovolj za pokojnino?
Ali varčujem dovolj za pokojnino?
David Vegelj: Alternativno o alternativnih naložbah
Alternativno o alternativnih naložbah
Myhajlo Todurov: Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Vrednotenje skladov zasebnega kapitala
Myhajlo Todurov: Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Nepremičnine, ne zlato kot zaščita pred inflacijo
Myhajlo Todurov: Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Upokojitev je 'modna muha' prejšnjega stoletja
Žane Ogrin: Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
Indija ni samo zgodba o hitri gospodarski rasti
David Vegelj: Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
Vaš portfelj je pozicioniran za ohranjanje premoženja, ne za rast!
David Vegelj: Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?
Kako do stalnega mesečnega ali letnega pasivnega prihodka?

Povejte svoje mnenje

Kako so bile vaše naložbe pozicionirane pred zadnjo korekcijo?

  • Večinoma v delnicah.
  • Večinoma v obveznicah.
  • Večinoma v denarju.
  • Nimam naložb.

Glasuj rezultati >>