Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 11:22
0,49 %
17.052,86
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 27.11
-0,36 %
1.302,43
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Knjižnica

 |  Vstop  >  Vzajemni skladi  >  Osnove vzajemnih skladov
Vsebina
1.Uvod
2.Vrste tveganja
3.Merila tveganja
4.Vrste skladov
 Donos, tveganje in vrste skladov

Vzajemni skladi običajno razpršijo svoja sredstva predvsem med delnice in obveznice različnih podjetij v skladu s svojo investicijsko politiko. Vrednost premoženja sklada in s tem dnevna vrednost točke tako nihata glede na nihanje cen izbranih papirjev.

Kolikor krajše je obdobje, ki nas zanima, toliko težje je ugibati, kakšna bi bila lahko vrednost po preteku tega obdobja. Kristalne krogle za vpogled v prihodnost pa nima nihče: prihodnosti enostavno ne moremo zanesljivo poznati ne glede na to, kako podrobno in kako dolgo preučujemo preteklost. Vsakdo se mora s samim sabo pogovoriti, ali razume in sprejema to dejstvo, preden se loti vzajemnih skladov in borze nasploh.

Zelo razširjeno je ravnanje, ko se vlagatelj odloči za nakup sklada zato, ker je videl, da je v zadnjem času ta imel zelo lep donos. Takšen pristop je igra na srečo, kajti v resnici to, kaj se je dogajalo v preteklosti, ne pomeni nikakršne napovedi tega, kako bo v prihodnje.


Neznanki, ki ju prinaša prihodnost, sta torej donos in tudi tveganje. Kaj je donos, si ni težko predstavljati - to je premik vrednosti točke sklada v nekem obdobju. Kaj je tveganje, pa podrobneje predstavljamo v naslednjem poglavju.

Naprej:  Vrste tveganja