Knjižnica

| Vstop > Vzajemni skladi > Osnove vzajemnih skladov

Vsebina
1.	Uvod
2.	Kaj je vzajemni sklad
3.	Primerjava z drugimi naložbami
4.	Jamstvo za vloge
5.	Donos, tveganje in vrste skladov
6.	Nakup in prodaja
7.	Dokumenti skladov
8.	Provizije in drugi stroški
9.	Davki
10.	Krovni skladi

Jamstvo za vloge

V nasprotju z denarjem, ki ga imate v banki ali hranilnici, ki je vključena v sistem zajamčenih vlog, pri vzajemnih skladih ni jamstva za to, da boste ob prodaji točk ali likvidaciji sklada prejeli najmanj toliko denarja, kot ste ga vložili.

(Prav tako ni vnaprej znano, kakšen bo donos.)

V tem so skladi podobni nakupu posameznih delnic ali obveznic, ki - razen državnih - prav tako nimajo garancije. Sklad pa praviloma vlaga v veliko število različnih papirjev in upravljalec se trudi naložbe razpršiti tako, da gibanje posameznega papirja ne bi odločilno vplivalo na celotni sklad.

Čeprav ne obstaja izrecno jamstvo za vloge, pa obstajajo mehanizmi, ki skrbijo, da je upravljanje skladov čim bolj korektno in pregledno - da so vlagatelji zaščiteni pred prevarami in poslovanjem "po domače":

za izvajanje zelo stroge zakonodaje skrbi Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki izdaja (in odvzema) dovoljenja za upravljanje tako družbam za upravljanje kot tudi njihovim članom uprave;
družbe za upravljanje vsak dan poročajo Agenciji o dnevnih doseženih vrednostih, vsak popravek zahteva prav tako uradno objavo; mesečno pa oddajajo še dodatne preglede strukture premoženja in poslovanja sklada;
vsak sklad ima banko skrbnico kot dodatni člen v verigi nadzora poslovanja, ki še posebej bdi nad pravilnostjo izračuna vrednosti točke ter obračunom vplačil in izplačil;
poslovanje skladov in družb za upravljanje letno preverjajo revizorske hiše, katerih ugotovitve so enako kot prospekti in pravila upravljanja skladov dostopne javnosti (več: Dokumenti skladov).

Naprej: Donos, tveganje in vrste skladov