Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 05:55
-0,88 %
19.310,77
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 03.12
0,30 %
1.339,41
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Knjižnica

 |  Vstop  >  Vzajemni skladi  >  Osnove vzajemnih skladov  >  Donos, tveganje in vrste skladov
Vsebina
1.Uvod
2.Vrste tveganja
3.Merila tveganja
4.Vrste skladov
 Vrste skladov

Glede na glavna področja investiranja ter pričakovani donos in tveganje, ki izhajata iz tega, lahko sklade razdelimo v skupine glede na naložbeni tip in morebitno specializacijo - ožje geografsko ali gospodarsko področje, na katerem investirajo.

Naložbeni tip

Veljavna zakonodaja predpisuje, da morajo skladi že v imenu imeti označbo, iz katere je razviden njihov glavni naložbeni cilj, torej denarni, indeksni, delniški, obvezniški, uravnoteženi, sklad skladov itd.

Gledano po tem, v kakšne naložbe skladi vlagajo in kakšen pričakovani nivo tveganja in razpon donosnov to pomeni, ločimo naslednje:


  1. delniški skladi - večino premoženja namenijo nakupu delnic, pričakovani donos in tveganje sta ponavadi nadpovprečna;

  2. obvezniški skladi - večino premoženja namenijo nakupu obveznic, pričakovani donos in tveganje sta podpovprečna;

  3. uravnoteženi oziroma mešani skladi - skušajo doseči dobro ravnotežje med delnicami in obveznicami, pričakovani donos in tveganje sta povprečna.

  4. skladi denarnega trga oziroma denarni skladi - vlagajo v bančne depozite in kratkoročne vrednostne papirje, zato so tudi donosi praviloma relativno nizki, blizu bančnim; glavna prednost pred banko je likvidnost.
  5. skladi drugih vrst - sem spadajo tisti, ki jih ne moremo uvrstiti v zgornje skupine, na primer skladi absolutnega donosa


(Pri tem se pojem "povprečno" nanaša na celotno množico vzajemnih skladov, ki so na voljo.)

Leta 2008 so bila oblikovana evropska načela klasifikacije skladov (European Fund Classification), ki se počasi uveljavljajo in bodo v prihodnje prinesla nekaj več preglednosti na to področje. Trenutno (november 2010) še noben slovenski vzajemni sklad ni pridobil evropske klasifikacije, nekateri tuji skladi, ki se tržijo pri nas, pa jo že imajo.


Dodatne lastnosti

Obstajajo še vsaj tri posebne oblike, ki pa ne govorijo toliko o vrstah naložb, temveč predvsem o načinu upravljanja.


  • Garantirani skladi - ustanovljeni so za določen čas in v primeru, da vlagatelj sredstva pusti v skladu do konca (praviloma 7 let in več), jamčijo vsaj ohranitev glavnice (morda še kak pribitek) ne glede na morda slabe razmere na trgu.

  • Indeksni skladi - upravljalec se ne ukvarja s tem, kako čim boljše izbrati posamezne delnice ali obveznice, temveč preprosto sledi strukturi izbranega borznega indeksa; torej zavestno lovi neko povprečje. Indeksni skladi se pogosto pojavljajo kot na borzi kotirajoči skladi - "ETF".

  • Skladi skladov - vlagajo predvsem v druge sklade izbrane orientacije (delniške, obvezniške itd.). Namen tega pristopa je še dodatna razpršitev tveganja.



Geografska in gospodarska specializacija

Zlasti delniški skladi se ponavadi delijo na globalne (takšne, ki lahko vlagajo po vsem svetu, povečini pa na razvitih trgih) ter specializirane.

To, da sklad vlaga specializirano - le na neko ozko zastavljeno območje - običajno pomeni bistveno povečano tveganje. Ali to pomeni tudi toliko višji donos, pa je zelo odvisno od tega, kako posrečeno ujamemo "dober veter" takrat, ko gre dobro ravno tistemu posebnemu področju.

Zakonodaja ne predpisuje delitve skladov po zemljepisnem kriteriju - glede na trge, po katerih pretežno posegajo pri iskanju primernih naložb. Prav tako ne obstaja splošno sprejeta, standardna razvrstitev. Vsak ponudnik informacij to počne po svoje.


S specializacijo ali brez?

Praviloma NE svetujemo vlaganja v specializirane sklade. S takšno potezo se namreč vlagatelj postavlja v čevlje upravljalca: trdi, da se bo znal dobro odločiti, kdaj je pravi čas za izbiro kakšne naložbene usmeritve. Pri tem je zelo vprašljivo, ali imate res na voljo potrebna znanja, predvsem pa pozornost in čas; povrhu je tudi stroškovno takšno "ročno delo" lahko zelo neugodno.