Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 05:48
-0,85 %
19.316,11
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 03.12
0,30 %
1.339,41
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Knjižnica

 |  Vstop  >  Vzajemni skladi  >  Osnove vzajemnih skladov  >  Nakup in prodaja
Vsebina
1.Uvod
2.Vstop v sklad - pristopna izjava
3.Elektronski pristop k skladu
4.Kako poteka nakup
5.Število točk in cena točke
6.Prodaja točk
7.Naenkrat ali postopoma?
8.Metoda povprečnega stroška
 Naenkrat ali postopoma?

Pogosta težava: odločili ste se vlagati v vzajemne sklade in v rokah imate večjo količino denarja, ki ste ga prejeli denimo ob koncu bančne vezave. Kaj storiti?

a) vložite vse.

b) vložite toliko, kot se vam zdi primerno glede na tržne razmere, in s preostalim denarjem čakate pravi trenutek za nadaljne nakupe.

c) vlagate enakomerno v času nekaj mesecev.

Problem je v tem, da od borznih naložb in s tem tudi skladov v splošnem pričakujemo, da "na dolgi rok" rastejo - vendar ne vemo vnaprej, kako dolga doba bo potrebna za nek donos in tudi ne, kakšni vzponi in padci se bodo zgodili na poti. To je negotovost, ki jo morate sprejeti in proti kateri je eden redkih zaveznikov zgolj čas.

Ne moremo napovedati, kaj se bo zgodilo in kakšen pristop bi torej bil najboljši v vašem konkretnem primeru. Povzemamo pa nekaj splošnih vodil, ki jih lahko vključite v vaš mozaik pri odločanju.


  • Če vložite vse naenkrat in je to vaš prvi korak v svet vzajemnih skladov in borze sploh, se lahko zgodi, da se boste v primeru večje pocenitve na trgu prestrašili in prodali točke - ker nimate več sredstev, s katerimi bi izkoristili nastale razmere in vam ostajata kot dostopna odziva le prodaja ali tiho trpljenje. Morda boste prodali šele takrat, ko bo padanje dolgotrajno in boste "zares prepričani, da pada", nakar ga bo konec, vi pa boste znova vstopili šele daleč na poti nazaj navzgor (ko boste pomirjeni, da zdaj pa "zares raste").

  • Če skušate vlagati tako, da bi sami ugotovili, kdaj bodo cene višje in kdaj nižje, poskušate približno isto kot drugi, ki niti ne vlagajo v sklade, temveč denimo v posamezne delnice. Smiselno je pričakovati, da bo rezultat podoben: izmed vseh ljudi, ki so prepričani, da znajo sami dobro poiskati tržne priložnosti, je le manjšina takih, ki jim to tudi dejansko uspeva. Če gre za denar, s katerim si lahko privoščite dobo učenja in plačevanje "šolnine" trgu in če želodec ne bo preveč trpel, potem je to lahko znosno; sicer ne.

  • Če se odločite veliko gmoto denarja vložiti enakomerno, denimo vsak mesec, približno iste zneske, s tem sicer lahko dobro izločite vplive vzponov in padcev (več o tem v poglavju Metoda povprečnega stroška), vendar je tak pristop bolj primeren za situacijo, ko ste vprašanje začetne mase že rešili in vlagate tisto, kar lahko na mesec prihranite. Če namreč celotni veliki začetni kapital raztegnete čez denimo leto ali celo več let, postaja (splošno vzeto) z daljšanjem obdobja vedno bolj možno, da bo cena točke sklada vsakič višja kot na začetku vaše zgodbe in bi bilo pravzaprav bolje, če bi že sprva vložili vse in vmes kdaj potrpeli.


Absolutno zanesljivega načina, da boste vedno zadovoljni in nikoli prestrašeni in razočarani, absolutno ni. Po zgornjih ugotovitvah pa kaže, da je večjo gmoto denarja smiselno uporabiti ali naenkrat (če imate razmeroma dobre živce) ali pa - če nekoliko manj zaupate v svojo sposobnost premagovanja slabih trenutkov - v nekaj korakih, ki pa skupaj ne trajajo zelo dolgo.



Naprej:  Metoda povprečnega stroška