Če imate pomisleke o piškotkih,
tega lepo prosim
ne prezrite pred nadaljevanjem.
BITCOIN 12:40
1,17 %
17.167,98
CN 13.07
0,37 %
3.060,69
HK 01.11
1,23 %
28.594,06
JP 01.11
1,86 %
22.420,08
RU 27.11
-0,36 %
1.302,43
SI 06.12
0,12 %
905,61
DE 01.11
1,78 %
13.465,51
UK 01.11
-0,07 %
7.487,96
BR 01.11
-0,26 %
74.115,48
GLD 01.11
0,46 %
121,22
US 01.11
0,15 %
2.579,11

Knjižnica

 |  Vstop  >  Vzajemni skladi  >  Dodatne teme
Vsebina
1.Uvod
2.Otrok kot vlagatelj v sklad
3.Posojila z zastavo točk skladov
4.Skladi s sedežem v tujini
5.Hedge skladi
 Hedge skladi

"Hedge funds" so se razvili po drugi svetovni vojni kot investicijska oblika, namenjena zlasti izjemno premožnim vlagateljem. V desetletjih, ki so sledila, so postali po premoženju, ki ga skupaj obsegajo, eni najmočnejših igralcev na svetovnih trgih.

V zadnjih letih so se pojavili primeri, ko se tovrstni skladi ponujajo splošni javnosti, torej tudi "malim vlagateljem", ki vložili denimo tisoč evrov. S tem se postavljajo ob bok varčevalski vlogi običajnih vzajemnih skladov in zanimanje zanje tudi v Sloveniji raste; zlasti v tistih obdobjih, ko so dobički visoki.

Pomembno je razumeti, da v nasprotju z vzajemnimi skladi hedge skladi ponavadi niso zavezani nobenim formalnim pravilom in posebni zakonodaji. Podobni so temu, da vas nekdo "po domače" povpraša, ali bi vložili nekaj denarja v njegovo podjetje, on pa bo trgoval z različnimi vrednostnimi papirji, surovinami, valutami itd. in se trudil ustvarjati dobiček, pa bo, kakor bo. Njegova poslovna korektnost je odvisna od njega samega in od tega, koliko drugih vam lahko ponudi boljšo storitev s podobno vsebino.

Za večino vlagateljev - varčevalcev je naložba v tovrstne sklade približno primerljiva z nakupom loterijskega lističa. To ne pomeni, da bo naložba gotovo propadla; pomeni pa, da je rezultat povsem odprto vprašanje brez opornih točk.